[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.6.2009

COM(2009) 261 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o izvajanju akcijskega načrta za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o izvajanju akcijskega načrta za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike

1. OZADJE

Komisija je v decembru 2005 sprejela Akcijski načrt 2006–2008 za poenostavitev in izboljšanje skupne ribiške politike (COM(2005) 647)[1]. Ta načrt je bil pripravljen kot prispevek k pobudi Komisije, namenjeni poenostavitvi zakonodajnega okvira, ki bi koristila državljanom, podjetjem in upravam.

Načrt so preučili in podprli Evropski parlament, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo ter Svet za ribištvo.

Ukrepi, navedeni v načrtu, so bili redno dopolnjeni s tistimi, ki so bili vključeni v letni tekoči program Komisije za poenostavitev, med katerimi so bili nekateri povezani z ribištvom.

Države članice so bile s polletnimi poročili o napredku[2] obveščene o ukrepih, sprejetih v ribiškem sektorju v skladu s programom za boljše predpise[3]. Pobuda je bila sestavljena iz ukrepov, namenjenih doseganju jasnejših pravnih besedil, zmanjšanju upravnih stroškov, okrepitvi kakovosti novih pobud in poenostavitvi prenosa podatkov.

Zdaj je čas, da preverimo dosedanji napredek ter na podlagi tega preučimo nove pobude in odpravimo morebitne pomanjkljivosti. Prav tako bi bila idealna priložnost, da preučimo, kaj je bilo glede poenostavitve storjenega na nacionalni ravni, saj so boljši predpisi skupni cilj Skupnosti in držav članic. Ker pa so službe Komisije prejele omejene povratne informacije od držav članic, trenutno ni mogoče poročati o rezultatih, ki so jih dosegle[4].

2. OZADJE AKCIJSKEGA NAČRTA

V skladu s cilji iz akcijskega načrta se v tej raziskavi preučijo naslednja področja:

- pregled zakonodaje Skupnosti v zvezi z ribištvom (pravni red Skupnosti);

- glavne do zdaj sprejete zakonodajne pobude;

- zmanjšanje upravnih bremen, ki jih ribičem nalagajo pravila skupne ribiške politike (SRP).

2.1. Pravni red Skupnosti

Komisija je začela pregledovati zakonodajo Skupnosti, da bi ugotovila, ali je treba številne pravne akte odstraniti ali kodificirati, da bi postala zakonodaja jasnejša, medtem ko je treba hkrati zmanjšati število strani veljavne zakonodaje[5].

Register veljavnih pravnih aktov Skupnosti zajema akte, povezane z ribištvom, iz poglavja 04. Število aktov je stalno naraščalo in 1. marca 2009 je bilo v registru navedenih 795 aktov.

Takšen obseg veljavnih pravnih aktov v sektorju, kot je ribištvo, ki ima omejen gospodarski pomen in število operaterjev, zahteva razlago. Za to obstajajo trije glavni razlogi.

Prvi problem je, da je potrebna natančnejša klasifikacija v okviru obstoječih naslovov nekaterih aktov, ki so trenutno navedeni v različnih delih poglavja 04, kar povečuje skupno število aktov.

Drugič, obsežna zakonodaja, ki jo trenutno pripravljajo regionalne ribiške organizacije, zajema prenos njihovih priporočil v zakonodajo Skupnosti s številnimi posebnimi pravnimi akti. Pričakuje se, da se bo ta potreba po prenosu v zakonodajo Skupnosti zmanjšala, ko bo večina prihodnjih pravil regionalnih ribiških organizacij znotraj EU že veljala.

Tretjič, nekateri akti so zastareli, tj. nimajo nobenega pravnega učinka, čeprav uradno še veljajo, in se odstranijo iz veljavnega dela pravnega reda. Izvedeni pregled je pokazal, da je okoli 60 aktov zastarelih. Razveljavitev teh aktov je bila predlagana s sprejetjem pravnih aktov, ki imajo enako obliko kot akt, ki se razveljavi[6].

In končno, število aktov se bo zmanjšalo, ker so bili nekateri akti kodificirani[7] ali bodo kodificirani[8], zlasti po sprejetju novega sistema za nadzor ribištva, ki bo spremenil nič manj kot 11 uredb.

Rezultat teh ukrepov bo uporabniku tudi olajšal dostop do zakonodaje v zvezi z ribištvom. Ob upoštevanju tega cilja je bila predvidena vključitev ustrezne veljavne zakonodaje na danem morskem območju v Evropski atlas morij[9], ki je projekt, namenjen načrtovanju prostorskega obsega evropskih morskih politik. S takšnim orodjem lahko zainteresirane strani hitro razumejo prekrivajoče se zakonske omejitve pri opravljanju svojih dejavnosti v različnih morskih območjih EU.

2.2. Glavne zakonodajne pobude

Glavne zakonodajne pobude, vključene v akcijski načrt in skupno ribiško politiko Komisije, zajemajo naslednja področja:

1. razumno izkoriščanje ribiških virov;

2. zbiranje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi;

3. nadzor ribolovnih dejavnosti;

4. odobritev javne pomoči.

(a) Glede ukrepov, namenjenih poenostavitvi pravnih besedil v zvezi s cilji ohranjanja, je bilo več uredb spremenjenih, kar zadeva letno določanje TAC in kvot, da bi postala ta besedila jasnejša, zlasti tako, da ne poskušajo zajeti vseh aktov.

Najbolj omembe vredna pobuda pa je bila uvedba nove delovne metode za pripravo letnih sklepov Sveta o ribolovnih možnostih na podlagi okrepljenega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in boljše uskladitve z znanstvenimi svetovalci. Komisija pravočasno pred letnimi zakonskimi predlogi sedaj predstavlja sporočilo, ki vsebuje izjavo politike o ribolovnih možnostih za naslednje leto[10]. Ta delovna metoda se je izkazala za učinkovito pri izboljšanju rezultatov, zlasti s posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi glede priprave besedil, ki so zelo pomembna za industrijo.

Druga pomembna pobuda je Predlog uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi[11]. S tem besedilom, ki je nastalo na podlagi obširnih posvetovanj, se namerava doseči več ciljev poenostavitve. Prvič, nadomestilo bo obstoječo zakonodajo, ki je postala zapletena za branje, saj je bila vedno znova spremenjena; drugič, uvedlo bo enostavnejše in bolj usklajene ukrepe, ki ustrezajo regionalnim razsežnostim; tretjič, določilo bo jasno razlikovanje med usmeritvenimi načeli, ki so v pristojnosti Sveta; četrtič, Komisijo bo pooblastilo za sprejetje čisto tehničnih pravil za vsako od štirih regij in petič, v natančno določenih okoliščinah bo podelilo državam članicam pristojnosti za upravljanje. Na žalost so do zdaj ugovori upočasnili sprejetje tega težko pričakovanega besedila.

(b) SRP temelji na najboljših znanstvenih, tehničnih in ekonomskih analizah. Zato je zbiranje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi odločilnega pomena. Treba je bilo pregledati obstoječi okvir Skupnosti, zlasti za izboljšanje kakovosti in spodbujanje sodelovanja med državami članicami. Poleg tega so izkušnje pokazale, da sta bila ključnega pomena poenostavitev zbiranja ustreznih podatkov in izogibanje podvajanju. Sistem bi moral biti tudi skladen in stroškovno učinkovit. Ob upoštevanju vseh teh ciljev je bil sprejet nov okvir Skupnosti[12]. Podobno so bila izvedbena pravila določena tako, da je mogoče zmanjšati upravna bremena in hkrati spodbujati razširjeno uporabo elektronskih sredstev[13].

(c) Spremljanje, nadzor in obvladovanje ribolovnih dejavnosti so bistveni deli SRP. Uvedeni so bili na samem začetku te politike in so se od takrat kar naprej razvijali. Zato ni presenetljivo, da je ta zakonodaja zelo zapletena in draga. Nadzorni sistem je zapleten, saj so se v teku let dodajale vrste določb, ki so večinoma vključene v različne uredbe in pogosto izhajajo iz mednarodnega prava. Pravila se včasih prekrivajo in si celo nasprotujejo. Obstoječi sistem je tudi drag in obremenjujoč za upravo in industrijo, saj nalaga veliko upravnih zahtev.

Natančna revizija nadzornega sistema je osrednjega pomena za poenostavitev SRP. Ta cilj je bil upoštevan pri predlaganju ukrepov za:

- preoblikovanje obstoječih določb v zvezi z nadzornim sistemom;

- organiziranje boja proti nezakonitem ribolovu;

- spodbujanje uporabe modernih tehnologij;

- upravljanje z dovoljenji za ribolov.

Pričakovani rezultat je enoten zakonodajni akt, ki vsebuje splošna pravila za urejanje vseh vidikov nadzora[14], in splošni sistem, namenjen omejitvi nezakonitega ulova, ne glede na to, kje se takšna dejavnost izvaja, ob izkoriščanju najnaprednejših standardov in tehnike za nadzor na svetu[15]. Nova zakonodaja pomeni tudi pogumen korak k brezpapirnemu okolju za evidentiranje in sporočanje podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi[16] ter enoten, poenostavljen in uporabniku prijazen sistem za pridobivanje dovoljenj za ribolovne dejavnosti zunaj voda Skupnosti[17].

Zaradi teh pobud je postala zakonodaja jasnejša in skladna, njeno izvajanje pa je cenejše, kakor je podrobno razloženo v poglavju 4.

Med pobudami, namenjenimi izboljšanju in poenostavitvi nadzornih pravil, je treba omeniti osnutek uredbe Komisije o določitvi podrobnih pravil za uporabo usklajenih pretvorbenih faktorjev za ribe Skupnosti na plovilih, ki plujejo pod zastavo Evropske unije, in o spremembi Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83.

Pretvorbeni faktorji se uporabljajo za upravljanje kvot, in sicer za pretvarjanje predelane teže ribiških proizvodov v živo težo vrst, ter se večinoma uporabljajo za zagotavljanje točnosti podatkov iz ladijskih dnevnikov. Obstoj različnih pretvorbenih faktorjev med državami članicami ustvarja težave in neenakost glede nadzora in izvrševanja. Zato obstaja potreba po poenostavitvi in uskladitvi pretvorbenih faktorjev v Evropski uniji. Ta uredba v ta namen opredeljuje pretvorbene faktorje Skupnosti in opisne kode oblike, ki jih uporabijo nacionalne uprave pri izračunu izkoriščanja kvot ter kapitani ribiških plovil pri oceni žive teže ulovov na krovu ribiških plovil in pri iztovarjanju.

(d) Pod nekaterimi pogoji podjetja lahko koristijo državno pomoč, ki izvira iz nacionalnega proračuna ali proračuna Skupnosti. Da bi zakonodajo poenostavili, predvsem z zmanjšanjem števila pravnih aktov, nova zakonodaja o finančnem instrumentu za ribištvo vsebuje eno samo uredbo[18] in njena izvedbena pravila[19]. Da bi dodelitev pomoči olajšali, se nad finančnim prispevkom držav članic za dejavnosti, ki jih sofinancira Evropski sklad za ribištvo in so del operativnega programa, ne izvaja pregleda v zvezi s skladnostjo s pravili o državni pomoči Skupnosti. Ta izjema je bila nedavno razširjena na pomoč, ki jo države članice dodelijo v zvezi s posebnim ukrepom za podporo podjetjem, ki jih je prizadela gospodarska kriza zaradi visokih cen nafte v letu 2008[20].

V zvezi s finančno podporo podjetjem, dejavnim v sektorju ribištva in ribogojstva, ki bremeni nacionalni proračun, je treba omeniti dve pobudi za poenostavitev postopkov. V skladu z uredbo o pomoči de minimis se subvencije v obdobju treh let v znesku največ 30 000 EUR na podjetje ne prijavijo Komisiji[21]. Poleg tega so na podlagi druge uredbe[22] nekatere vrste pomoči podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov, izvzete pod nekaterimi pogoji iz zahteve po predhodni priglasitvi Komisiji, ker se štejejo za skladne z zakonodajo Skupnosti. Ta akt zadeva mala in srednje velika podjetja, tako skoraj vsa podjetja EU, in znatno ublaži upravno obremenitev.

3. UPRAVLJANJE PODATKOV

Da bi lahko oblikovale ustrezne ukrepe za zagotovitev trajnostnega izkoriščanja bioloških morskih virov ter spremljanje ustreznega in enotnega izvajanja navedenih ukrepov, službe Komisije zbirajo in analizirajo veliko število podatkov, ki jih države članice pošiljajo celo leto. Čeprav je tehnološki napredek zelo izboljšal kakovost in pravočasnost zbiranja podatkov, obdelava njihovega ogromnega števila zahteva trajnostno izboljševanje sistemov upravljanja podatkov.

Zato je Komisija že od devetdesetih let predhodnica uvedbe sodobnih tehnologij v ribiški sektor ter spodbuja njihovo uporabo, neprestano širitev in nadgradnjo na nacionalni ravni, s pričetkom sistema spremljanja plovil, ki je močno orodje za daljinski nadzor dejavnosti plovil.

Akcijski načrt za poenostavitev je dal poseben poudarek razširjeni rabi informacijske tehnologije, da bi se spodbudilo elektronsko okolje, in sicer za evidentiranje in prenos podatkov v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi in tudi z upravljanjem ribolovnih dovoljenj za plovila EU in plovila, ki niso iz EU[23]. Razvila so se posebna in podrobna sredstva komuniciranja, kot sta elektronski sistem poročanja (ERS) in ribolovna dovoljenja (FAP). Ta orodja IT bodo dopolnila orodja, namenjena za upravljanje podatkov v zvezi s floto, dejavnostjo ribiških plovil in trženjem ribiških proizvodov. Omrežja je mogoče nadalje razviti z uvedbo povezav z evropskim omrežjem za pomorsko opazovanje in podatke EDMONET, ki je določeno v Sporočilu Celostna pomorska politika za Evropsko unijo [24] .

4. ZNIŽANJE UPRAVNIH OBREMENITEV

Zbiranje in prenos podatkov temelji na določbah iz zakonodaje Skupnosti. Število teh obveznosti poročanja (OP[25]) je v letih neprestano naraščalo. Obveznosti poročanja so vir stroškov za uprave in podjetja in bodo odstranjene, ko bodo nepotrebne. V ta namen so službe Komisije od sprejetja akcijskega načrta izvedle pregled obveznosti poročanja, ki izvira iz SRP, z namenom da bi razveljavile tiste obveznosti poročanja, ki so zastarele, odvečne ali omejene vrednosti. Ko bo pregled končan, bodo tiste obveznosti poročanja, ki so potrebne za politiko ali nadzor, vnesene v posebno podatkovno zbirko, ki bo odprta za države članice (OBONT: OBligation On the NeT). S tem orodjem bo vsaka uprava obveščena o tem, katere podatke mora poslati Komisiji, v kakšni obliki in roku.

Evropski svet je marca 2007 poudaril pomembnost zmanjšanja upravnih obremenitev kot ukrepa za spodbudo evropskega gospodarstva. Zadal si je cilj, da se te obremenitve zaradi zakonodaje EU do leta 2012 zmanjšajo za 25 %[26].

SRP bo prispevala k temu cilju in je vključena med 13 prednostnih področij, izbranih s strani Komisije, ki bodo cilj merjenja upravnih stroškov. Sistem nadzora ribištva[27], ki je daleč in logično najpomembnejši sektor z vidika števila obveznosti poročanja, je bil izbran za načrtovanje in merjenje stroškov zaradi obveznosti poročanja z modelom standardnih stroškov EU (SCM[28]). Ta model bistveno temelji na količini časa in denarja, ki ga podjetja vložijo, ko izpolnjujejo pravne obveznosti v zvezi z zagotavljanjem podatkov javnim organom ali tretjim stranem (poročanje, inšpekcija, statistika itd.).

Na podlagi ocen, ki jih je dal zunanji svetovalec, so obveznosti poročanja, ki so naložene v okviru sedanjega sistema nadzora ribištva, podjetja stala približno 80 mio EUR, večinoma zaradi izpolnjevanja in urejanja ladijskih dnevnikov, izjav o iztovarjanju in računov o prodaji[29].

Novi nadzorni sistem, ki bo temeljil na izboljšani uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter učinkoviti rabi podatkovnih zbirk, bo za ribiško industrijo pomenil do 30 % zmanjšanja sedanjih stroškov upravnih obremenitev.

Poleg pobud iz Akcijskega programa o zmanjšanju upravnih obremenitev v EU [30] je bilo zmanjšanje stroškov v ribiškem sektorju doseženo z drugimi ukrepi. Primer prilagojenega ukrepa na področju zdravja je izvzetje plovil z dolžino do 12 m, ki lovijo manj kot 24 ur, iz zahteve po vodenju evidence in s tem povezane obveznosti inšpekcije v okviru sheme HACCP (Analiza tveganja in kritična nadzorna točka). Prihranki tega ukrepa so ocenjeni na približno 14 milijonov EUR[31].

V bližnji prihodnosti bo tudi računalniško upravljanje zahtevkov in zadev v zvezi z ribiškimi dovoljenji za plovila povzročilo znatno znižanje stroškov za podjetja. Nadalje je eden od ciljev prihajajoče reforme SRP tudi omejiti nalogo Komisije za obravnavo podatkov[32].

5. OCENA UČINKA

Ocena učinka je proces, namenjen strukturiranju in podpori razvoja politik. Njen cilj je izboljšanje kakovosti predlogov Komisije in poenostavitev zakonodajnega okolja. Privedla naj bi do predlogov, ki so sorazmerni z obsegom uporabe. Ti predlogi bi morali upoštevati njihov morebitni učinek na gospodarsko, okoljsko in socialno področje. Ocena učinka lahko privede do sklepa o opustitvi ukrepa.

Ocena učinka je bila opravljena na 16 pobudah v zvezi z ribištvom, od katerih jih je 13 pregledal odbor za oceno učinka, to je svetovalni odbor, ki ga je Komisija ustanovila leta 2006 za zagotovitev doslednejše in visokokakovostne ocene učinka. Njegova mnenja o predlogih v zvezi z ribištvom se objavljajo[33].

Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo je prilagodil upravno strukturo, da bi se v celoti uskladil z zahtevami ocene učinka. Uradniki so se posebej usposabljali in so na tekočem z razvojem, da bi kar najbolje ocenili vsako pomembno pobudo.

6. POSVETOVANJE ZAINTERESIRANIH STRANI

Komisija se je zavezala, da bo spodbujala večjo udeležbo zainteresiranih strani prek preglednejšega posvetovalnega procesa, ki bo okrepil njeno obveznost v zvezi z odgovornostjo. V ta namen se redno posvetuje z zainteresiranimi stranmi v sektorju, večinoma prek Svetovalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo (ACFA)[34] in regionalnih svetovalnih svetov[35], ki jih je zdaj sedem.

Kar zadeva ACFA, je Komisija organizirala 49 sestankov delovnih skupin in 12 plenarnih sestankov. ACFA je Komisiji izročila 21 nasvetov ter 18 resolucij in dokumentov o stališču. Dala je tudi ustne nasvete med 16 posvetovanji, ki jih je Komisija izvedla v tem obdobju. Glavne točke nove reforme SRP bo obravnavala začasna skupina.

V istem obdobju je Komisija organizirala približno 60 sestankov z regionalnimi svetovalnimi sveti, jim vsako leto naslovila v povprečju 10 posvetovalnih dokumentov in prejela približno 250 priporočil.

Poleg ciljnih posvetovanj se je Komisija tudi obširno posvetovala z zainteresiranimi stranmi tako, da je objavila vprašalnike na svoji spletni strani o vprašanjih, kot so na primer pomorska politika, boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, morski psi, nadzor ribištva in izvrševanje ter nedavno zelena knjiga o reformi skupne ribiške politike .

7. AKCIJSKI NAČRT

Čeprav so bile zaveze iz akcijskega načrta izpolnjene, se bodo prizadevanja za poenostavitev zakonodajnega okolja v zvezi z ribištvom in povezanimi dejavnostmi nadaljevala, ker so naloge, ki jih določa program za boljše predpise, stalne.

Posebne pobude o poenostavitvi SRP bodo vključene v program, ki ga Komisija predstavi letno. Na primer v programu iz leta 2009 je omenjena revizija pravil, ki urejajo tržno ureditev, zlasti da bi se izboljšala pravna jasnost in zmanjšala upravna obremenitev prek razširjene uporabe elektronskega poročanja.

Ukinitev nesmiselnih obveznosti poročanja bo tudi eden od glavnih ciljev kot tudi pregrupiranje pravnih določb v manjše število aktov ter izboljšanje njihove jasnosti in dostopnosti.

Pri oblikovanju skupne ribiške politike bodo upoštevani cilji poenostavitve, prav tako bo ustrezno upoštevan učinek proceduralnih pravil iz Lizbonske pogodbe na zakonodajni postopek.

Komisija spodbuja države članice, da si prizadevajo za poenostavitev zakonodajnega okolja z ukinitvijo nepotrebnih zahtev, vzpostavljenih z nacionalno zakonodajo, ter s pospeševanjem informacijske in komunikacijske tehnologije.

PRILOGA

Seznam aktov v zvezi z „akcijskim načrtom za poenostavitev“

Predlogi

- Predlog uredbe Sveta o pooblastitvi Komisije za odobritev sprememb protokolov k sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju, sklenjenih med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami (COM(2007) 595, 15.10.2007);

- Predlog uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi (COM(2008) 324, 4.6.2008);

- Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (COM/2008/721, 14.11.2008);

- Osnutek uredbe Komisije o določitvi podrobnih pravil za uporabo usklajenih pretvorbenih faktorjev za ribe Skupnosti na plovilih, ki plujejo pod zastavo Evropske unije, in o spremembi Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83.

Sporočila

- Sporočilo Komisije o izboljšanje posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246, 24.5.2006);

- Politična izjava Komisije o ribolovnih možnostih za leto 2007 (COM(2006) 499, 15.9.2006);

- Politična izjava Komisije o ribolovnih možnostih za leto 2008 (COM(2007) 295, 6.6.2007);

- Politična izjava Komisije o ribolovnih možnostih za leto 2009 (COM(2008) 331, 30.5.2008);

- Sporočilo Komisije o izboljšanju kazalnikov ribolovne zmogljivosti in napora na podlagi skupne ribiške politike (COM(2007) 39), 5.2.2007);

- Sporočilo Komisije o formalnem priznanju, da so nekateri akti prava Skupnosti na področju skupne ribiške politike zastareli (UL C 43, 21.2.2009, str. 2).

Akti Sveta

- Odločba Sveta 200 9/xx/EC o razveljavitvi Direktive 83/515/EGS in 11 zastarelih odločb s področja skupne ribiške politike ….. ;

- Sklep Sveta 2007/409/ES o spremembi Sklepa 2004/585/ES o ustanovitvi regionalnih svetovalnih svetov v okviru skupne ribiške politike (UL L 155, 15.6.2007, str. 68);

- Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, 15.8.2006, str. 1);

- Uredba Sveta (ES) št. 1941/2006 z dne 11. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se v letu 2007 uporabljajo v Baltskem morju (UL L 367, 22.12.2006, str. 1);

- Uredba Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanja (UL L 409, 30.12.2006, str. 1);

- Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (UL L 15, 20.1.2007, str. 1);

- Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 (UL L 248, 22.9.2007, str. 1);

- Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 60, 5.3.2008, str. 1);

- Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1);

- Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti ter o spremembi uredb (EGS) št. 2847/90 in (ES) št. 1627/94 in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 3317/94 (UL L 286, 29.10.2008, str. 33);

- Uredba Komisije (ES) št. xx/2009 o razveljavitvi 14 zastarelih uredb s področja skupne ribiške politike…..

Akti Komisije

- Odločba Komisije o razveljavitvi 13 zastarelih odločb s področja skupne ribiške politike (UL L 90, 2.4.2009, str. 24);

- Uredba Komisije (ES) št. 498/2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 120, 10.5.2007, str. 1);

- Uredba Komisije (ES) št. 875/2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004 (UL L 193, 25.7.2007, str. 6);

- Uredba Komisije (ES) št. 696/2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi z razširitvijo določenih pravil, ki so jih organizacije proizvajalcev sprejele v ribiškem sektorju, na države nečlanice (UL L 195, 24.7.2008, str. 6);

- Uredba Komisije (ES) št. 736/2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov (UL L 201, 30.7.2008, str. 16);

- Uredba Komisije (ES) št. 665/2008 z dne 14. julija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 186, 15.7.2008, str. 3);

- Uredba Komisije (ES) št. 1077/2008 z dne 3. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1566/2007 (UL L 295, 4.11.2008, str. 3);

- Uredba Komisije (ES) št. 148/2009 o razveljavitvi 11 zastarelih uredb s področja skupne ribiške politike (UL L 50, 21.2.2009, str. 10);

- Uredba Komisije (ES) št. 248/2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 glede obvestil o priznanju organizacij proizvajalcev, določanja cen in intervencije v okviru skupne organizacije trga za ribiške proizvode in proizvode akvakulture (prenovitev) (UL L 79, 25.3.2009, str. 7).

[1] Glej tudi Sporočilo Komisije o možnostih poenostavitve in izboljšanja zakonodajnega okolja skupne ribiške politike (COM(2004) 820) in delovni dokument služb Komisije o analizi možnosti za poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja skupne ribiške politike in njenega izvajanja (SEC(2004) 1596).

[2] http://ec.europa.eu/fisheries/cfp/simplification/action_plan_en.htm.

[3] ES, Boljši predpisi – enostavna razlaga , 2006.

[4] Češka in Slovaška sta poslali opombe.

[5] COM(2003) 71 in COM(2006) 689.

[6] Uredba Komisije (ES) št. 148/2009 o razveljavitvi 11 zastarelih uredb s področja skupne ribiške politike, Odločba Komisije 2009/309/ES o razveljavitvi 13 zastarelih odločb s področja skupne ribiške politike, COM(2009) 88 in 89. Kjer pravna podlaga ne obstaja več, so bili akti odstranjeni z izjavo o uradnem priznanju zastarelosti (2009/C 43/02).

[7] Uredba Komisije (ES) št. 696/2008 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 v zvezi z razširitvijo določenih pravil, ki so jih organizacije proizvajalcev sprejele v ribiškem sektorju, na države nečlanice; Uredba Komisije (ES) št. 248/2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 glede obvestil o priznanju organizacij proizvajalcev, določanja cen in intervencije v okviru skupne organizacije trga za ribiške proizvode in proizvode akvakulture.

[8] Program kodifikacije je leta 2009 vključen v Uredbo Komisije (ES) št. 1438/2003 o pravilih za izvajanje politike flote Skupnosti, kakor je opredeljena v poglavju III Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002.

[9] SEC(2007) 1278, str. 8.2.

[10] (COM(2006) 499), COM(2007) 295 in COM(2008 ) 331.

[11] COM(2008) 324.

[12] Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko.

[13] Uredba Komisije (ES) št. 665/2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008.

[14] COM(2008) 721. Ta pobuda je navedena v Tretjem poročilu o napredku glede strategije za poenostavitev zakonodajnega okolja (COM(2009) 17, str. 8).

[15] Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999.

[16] Uredba Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanja.

[17] Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti ter o spremembi uredb (EGS) št. 2847/90 in (ES) št. 1627/94 in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 3317/94.

[18] Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo.

[19] Uredba Komisije (ES) št. 498/2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo. Da bi državam članicam pomagala pri izdelavi programov in ocenjevanj, je Komisija sprejela Priročnik (C(2007) 3812) in dve navodili (C(2007) 2575 in 2578).

[20] Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 744/2008 o uvedbi začasnega posebnega ukrepa za spodbujanje prestrukturiranja ribiških flot Evropske skupnosti, ki jih je prizadela gospodarska kriza.

[21] Uredba Komisije (ES) št. 875/2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004.

[22] Uredba Komisije (ES) št. 736/2008 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe za državne pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov.

[23] Z znatnim finančnim prispevkom Skupnosti so države članice lahko uvedle naprave, razvile in posodobile svoje tehnične strukture (sedanji okvir je določen v Uredbi Sveta št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava).

[24] COM(2007) 575, str. 3.2.3.

[25] Znane so tudi pod imenom obveznosti obveščanja (OO)

[26] Države članice so si določile tudi svoje cilje za zmanjšanje upravnih obremenitev (COM(2009) 17, Priloga 10).

[27] Uredba Sveta (EGS) št. 2847/1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike.

[28] SEC(2005) 791, posodobljen leta 2006.

[29] Ta ukrep zadeva 22 držav članic.

[30] COM(2007) 23.

[31] Uredba Komisije (ES) št. 1243/2007, Uredba Komisije (ES) št. 1243/2007 z dne 24. oktobra 2007 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora.

[32] Zelena knjiga – Reforma skupne ribiške politike (COM(2009) 163).

[33] http://ec.europa.eu/governance/impact/practice_en.htm.

[34] Sklep Komisije 1999/478/ES o prenovi Svetovalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo.

[35] Sklep Sveta 2004/585/ES o ustanovitvi regionalnih svetovalnih svetov v okviru skupne ribiške politike.