52009DC0206




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 29.4.2009

COM(2009) 206 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o delovanju Uredbe št. 1/2003 {SEC(2009)574}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o delovanju Uredbe št. 1/2003

UVOD

1. Uredba št. 1/2003[1], temeljni kamen posodobitve pravil in postopkov za izvrševanje protimonopolnega prava Evropske unije, je začela veljati 1. maja 2004. V členu 44 Uredbe št. 1/2003 je določeno, da mora Komisija do 1. maja 2009, tj. pet let od začetka uporabe navedene uredbe, poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o njenem delovanju.

2. Uredba št. 1/2003 je bil rezultat najobsežnejše reforme postopkov za izvrševanje členov 81 in 82 ES od leta 1962. Njene glavne značilnosti so:

3. odprava prakse priglaševanja poslovnih sporazumov Komisiji, zaradi česar lahko Komisija svoja sredstva osredotoči na pomemben boj proti kartelom in drugim resnim kršitvam protimonopolnega prava,

4. pooblastitev nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, in sodišč, da uporabijo protimonopolno pravo ES v celoti, tako da deluje več izvršilnih organov, uporaba protimonopolnega prava ES pa je zato širša,

5. bolj enakovredni pogoji za podjetja, ki poslujejo preko meja, saj morajo vsi izvršilni organi, pristojni za konkurenco, vključno z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in nacionalnimi sodišči, uporabljati protimonopolno pravo ES v primerih, ki vplivajo na trgovino med državami članicami,

6. tesno sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, v Evropski mreži za konkurenco (European Competition Network – ECN),

7. izboljšana orodja za izvrševanje, ki so na voljo Komisiji, tako da je bolje opremljena za odkrivanje in obravnavanje kršitev protimonopolnega prava.

8. V okviru Uredbe št. 1/2003 je Komisija nadalje sprejela izvedbeno Uredbo Komisije št. 773/2004[2] ter šest novih obvestil in smernic Komisije[3].

9. Poročilo je pregled stanja, njegov cilj pa je razumeti in oceniti, kako je delovala posodobitev pravil izvrševanja protimonopolnega prava ES v prvih petih letih. Brati ga je treba v povezavi s priloženim delovnim dokumentom služb Komisije, ki vsebuje podrobnejši pregled.

SPREMEMBA SISTEMA: OD SISTEMA PRIGLASITEV DO NEPOSREDNE UPORABE čLENA 81(3) ES

10. Z Uredbo št. 1/2003 je bila uvedena korenita sprememba okvira za uporabo členov 81 in 82 ES. Centralizirani sistem priglasitev in dovoljenj, vzpostavljen z Uredbo št. 17, je nadomestil sistem za izvrševanje, ki temelji na neposredni uporabi členov 81 in 82 ES v celoti.

11. Komisija, nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in sodišča so v skladu z Uredbo št. 1/2003 pristojni za uporabo členov 81 in 82 v celoti. Neposredno veljavni in izvršljivi so zdaj zlasti sporazumi, ki so zajeti v člen 81(1) ES, vendar izpolnjujejo pogoje člena 81(3) ES, ne da bi bila za to potrebna predhodna odločba. V okviru javnega izvrševanja se izpolnjevanje pogojev iz člena 81(3) ES ocenjuje predvsem, kadar je pri ugovoru v primeru izvrševanja naveden sklic na te pogoje.

12. Sprememba s sistema priglasitev in upravnih dovoljenj na sistem neposredne uporabe je v praksi potekala izjemno gladko. Večjih težav z neposredno uporabo člena 81(3) ES ne kažejo niti praksa odločanja Komisije in nacionalnih izvršilnih organov niti izkušnje, o katerih je poročala poslovna in pravna skupnost. Zainteresirane strani so glede tega v veliki meri izrazile odobravanje.

13. S spremembo sistema so se spremenile prednostne naloge Komisije, zaradi česar je lahko svoja sredstva osredotočila na področja, na katerih lahko precej prispeva k izvrševanju členov 81 in 82 ES. Ta proaktivni pristop nazorno kaže začetek postopkov obsežne preiskave v bistvenih sektorjih gospodarstva EU, ki neposredno vplivajo na potrošnike. Komisija je nadalje na vseh področjih protimonopolnega dela in politik, zunaj področja kartelov, izvajala pristop, bolj osredotočen na učinke. Proaktivnejšo držo Komisije ponazarja tudi večje število sprejetih odločb o izvrševanju v primerjavi s prejšnjimi obdobji.

14. Reforma protimonopolnih pravil je povzročila spremembo poudarka s sistema, namenjenega posameznim sporazumom, na sistem, v katerem je poudarek na splošnih smernicah, ki lahko koristijo številnim podjetjem in drugim izvršilnim organom. Ta proces je Komisija začela izvajati že pred letom 2004 za vertikalne omejitve[4] in sporazume o horizontalnem sodelovanju[5]. Posodobitveni sveženj iz leta 2004 je vključeval splošne smernice o uporabi člena 81(3) ES[6], istega leta so bile sprejete tudi skupinska izjema za prenos tehnologij in smernice[7]. Komisija je kot odziv na odločne zahteve mnogih zainteresiranih strani 9. februarja 2009 objavila navodila glede svojih prednostnih nalog izvrševanja pri uporabi člena 82 ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj[8]. Kar zadeva navodila v posameznih primerih, si Komisija odločno prizadeva zagotoviti navodila za podjetja, ki se srečujejo z novimi ali nepojasnjenimi vprašanji v skladu z Obvestilom o neformalnih navodilih[9]. Vendar je Komisija v obdobju poročanja prejela le peščico zahtev.

POSTOPKI KOMISIJE V SKLADU Z UREDBO šT. 1/2003

15. Uredba št. 1/2003 je Komisijo opremila s posodobljenim sklopom izvršilnih pooblastil, usmerjenih h glavnim ciljem učinkovitega in skladnega izvrševanja. Komisija je svoja nova ali revidirana pooblastila dejavno in v glavnem uspešno uporabila za učinkovito izvrševanje.

16. Z Uredbo št. 1/2003 so se pojasnila in okrepila preiskovalna pooblastila Komisije (členi od 17 do 22). Eno najpomembnejših preiskovalnih orodij Komisije so postale preiskave panog, ki so ji omogočile odkrivanje pomanjkljivosti v konkurenčnem procesu sektorjev za plin in električno energijo, sektorjev bančnega poslovanja s prebivalstvom, poslovnega zavarovanja in farmacije. Zagotovile so obilo stvarnega gradiva, s katerim se podpira njeno izvrševanje členov 81 in 82 ES v posameznih primerih.

17. Nova in revidirana pooblastila so bila v primerih, o katerih potekajo preiskave, uporabljena, kolikor je potrebno. Med pregledi v poslovnih prostorih podjetja so se redno uporabljala pooblastila za zapečatenje in postavljanje vprašanj o dejstvih ali dokumentih. Pregledi v neposlovnih prostorih so se izvedli dvakrat[10]. Z Uredbo št. 1/2003 je bilo tudi uvedeno pooblastilo, da se opravi razgovor s fizičnimi in pravnimi osebami, ki v to privolijo. Čeprav je Komisija ta instrument redno uporabljala, so izkušnje pokazale, da neobstoj kazni za zavajajoče ali napačne odgovore morda ne spodbuja dajanja točnih in popolnih izjav. Poleg tega je Komisija redko uporabila pooblastilo, da nacionalne organe, pristojne za konkurenco, zaprosi za izvedbo pregledov v njenem imenu, kakor je določeno v členu 22(2). Morda bi bilo ustrezno nadalje razmisliti o obeh omenjenih zadevah.

18. Uredba št. 1/2003 je uvedla posodobljen sklop odločb. Glavna novost je člen 9, po katerem je Komisija pooblaščena, da zaveze, ki jih ponudijo podjetja, spremeni tako, da so za ta podjetja zavezujoče in da jih morajo spoštovati. Komisija je to uporabila pri sprejetju trinajstih odločb. Cilj člena 9 je zagotoviti, da se pri obravnavanju vprašanj v zvezi s konkurenco, ki jih je opredelila Komisija, povečata upravna učinkovitost in uspešnost, kadar zadevno podjetje prostovoljno ponudi zaveze za razrešitev teh težav. Zagotovljena je hitra sprememba na trgu in dodana precejšnja vrednost v primerjavi z Uredbo 17, na podlagi katere za zadeve, sklenjene z neuradnimi zavezami, ni bilo na razpolago nobene možnosti za izvrševanje.

19. Komisija je sprejela številne odločbe o prepovedi v skladu s členom 7 Uredbe. Ta člen izrecno določa pooblastilo za odreditev strukturnih ukrepov. Komisija tega pooblastila doslej ni uporabila. Kot zaveze je vseeno sprejela strukturne spremembe[11].

20. V obdobju poročanja Komisija ni sprejela odločb v skladu s členom 10 Uredbe. Ta instrument je bil pretežno oblikovan za zagotavljanje usklajenosti. Zaradi obsežnih prizadevanj ECN pri spodbujanju enotne uporabe protimonopolnega prava ES ga doslej ni bilo treba uporabiti.

21. Uredba št. 1/2003 je od Uredbe št. 17 povzela možnost, da se osebam, ki lahko izkažejo pravni interes za vložitev (uradne) pritožbe, priznajo določene procesne pravice. Komisija odobrava pritožbe, ki merijo na prednostne primere in spodbuja pritožnike, naj predložijo utemeljene prispevke. Istočasno bi bilo treba nadalje pregledati, kako racionalizirati obravnavanje pritožb, ki niso razlog za prednostne primere, v skladu s sodno prakso sodišč Skupnosti.

22. Najučinkovitejše izmed raznovrstnega orožja, ki ga ima Komisija na voljo zlasti za boj proti kartelom, so globe s primernim odvračilnim učinkom, združene z učinkovitim programom prizanesljivosti. Pravna podlaga za pooblastilo Komisije, da naloži globe za kršitve materialnega konkurenčnega prava na podlagi Uredbe št. 1/2003, je bila v glavnem povzeta po Uredbi št. 17. Komisija lahko podjetjem ali podjetniškim združenjem, udeleženim pri kršitvi, naloži globe, ki ne presegajo 10 % njihovega skupnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Komisija je nadalje izboljšala in izdelala svojo politiko kaznovanja z globami v Smernicah o načinu določanja glob iz leta 2006. Sodišča Skupnosti so pregledala številne globe, ki jih je naložila Komisija, in so v veliki meri podprle pristop Komisije.

23. Uredba št. 1/2003 je uvedla učinkovitejše sankcije za neizpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo podjetja v okviru preiskav. To določbo je Komisija uporabila prvič, naložila je globo v višini 38 milijonov EUR za poškodbo pečata[12]. Druga pomembna izboljšava, uvedena z Uredbo št. 1/2003, je bilo znatno povečanje pragov za denarne kazni, ki se lahko naložijo za neizpolnjevanje odločbe Komisije. Izkušnje s to določbo so pokazale, da se lahko postopek iz člena 24 izkaže za relativno zamuden in okoren[13]. Koristno bi bilo proučiti, kako ga izboljšati.

UPORABA KONKURENčNEGA PRAVA ES V SKLADU S čLENOM 3 UREDBE šT. 1/2003

24. Člen 3 Uredbe št. 1/2003 je prvič uredil razmerje med nacionalno zakonodajo o konkurenci in pravili konkurence ES. Zainteresirane strani iz poslovne in pravne skupnosti so v veliki meri potrdile, da je Uredba št. 1/2003 pozitivno prispevala k zagotavljanju enakovrednih pogojev v skladu s cilji lizbonske strategije[14].

25. S členom 3(1) so nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in sodišča obvezani, da uporabijo člena 81 in 82 ES za sporazume ali ravnanja, ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami. Namen tega pravila je zagotoviti, da se pravila konkurence ES uporabljajo za vse zadeve, ki iz tega izhajajo. Izpolnjevanje pomeni tudi, da se mehanizmi sodelovanja, določeni v členih od 11 do 13 in členu 15 Uredbe št. 1/2003, v takih primerih v celoti uporabljajo. Obveznost uporabe pravil konkurence ES iz člena 3(1) je privedla do precej pogostejše uporabe členov 81 in 82 ES, zaradi česar se je enotni pravni standard uresničil v izredno velikem obsegu.

26. Konvergenčno pravilo iz člena 3(2) skuša ustvariti enakovredne pogoje z zagotavljanjem enotnega standarda za ocenjevanje sporazumov, usklajenih ravnanj in sklepov podjetniških združenj. Nasprotno pa lahko države članice sprejemajo in ohranjajo strožjo nacionalno zakonodajo o konkurenci, kot jo predpisuje člen 82 ES, da prepovejo ali kaznujejo enostransko ravnanje. V mnogih državah članicah obstajajo tovrstne določbe, zajemajo pa predvsem: nacionalne predpise, ki urejajo zlorabo gospodarske odvisnosti, „nadrejen položaj pri pogajanjih“ ali „prevladujoč vpliv“[15], pravne določbe o preprodaji pod lastno ceno ali z izgubo[16], nacionalno zakonodajo, v kateri so določeni različni standardi za oceno prevladujočega položaja[17], in strožje nacionalne predpise, ki urejajo ravnanje prevladujočih podjetij.

27. Poslovne in pravne skupnosti so kritično ocenile različne standarde glede enostranskega ravnanja, saj menijo, da različni standardi drobijo poslovne strategije, ki so praviloma izoblikovane na panevropski ali globalni podlagi. To zadevo bi bilo treba nadalje proučiti zlasti, da se ovrednoti obseg povzročenih problemov in ocenijo potrebe za ukrepanje na evropski ravni.

EVROPSKA MREžA ZA KONKURENCO

28. Nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, v povezavi s Komisijo, je bila z Uredbo št. 1/2003 poverjena vodilna vloga pri zagotavljanju, da se pravila konkurence ES učinkovito in dosledno uporabljajo. Po petih letih je očitno, da je bil izziv, da se okrepi izvrševanje pravil konkurence ES ter sočasno zagotovi njihova dosledna in skladna uporaba, večinoma dosežen.

29. Izvrševanje pravil konkurence ES se je od začetka veljavnosti Uredbe št. 1/2003 močno povečalo. Do konca marca 2009 je bilo obravnavanih več kot tisoč zadev na podlagi pravil konkurence ES v najrazličnejših sektorjih.

30. Pri delitvi dela med izvršilnimi organi v mreži na splošno ni bilo težav. Petletne izkušnje so potrdile, da prilagodljivi in pragmatični predpisi, ki sta jih uvedla Uredba št. 1/2003 in obvestilo ECN, dobro delujejo. Dodeljevanje zadev je povzročilo razpravo le v maloštevilnih primerih, ki se lahko hitro razrešili.

31. Mehanizmi sodelovanja za ugotavljanje dejstev so znotraj ECN v celoti delovali dobro. Možnost izmenjave in uporabe informacij, ki jih je zbral drug organ, pristojen za konkurenco, povečuje splošno učinkovitost znotraj mreže, hkrati pa je predpogoj za prilagodljiv sistem dodeljevanja zadev. Pooblastilo nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, da izvajajo preglede ali druge ukrepe za ugotavljanje dejstev v imenu drugega nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, čeprav se srečujejo z nekaterimi omejitvami zaradi raznolikosti nacionalnih postopkov, se je v ustreznih primerih koristno uporabljalo in je prispevalo k učinkovitemu izvrševanju.

32. Začelo se je razpravljati, ali ima prepoved, predvidena za nacionalni organ, pristojen za konkurenco, da za odreditev zaporne kazni uporabi informacije, prejete od sodne pristojnosti, ki takih sankcij ne uporablja, kakor je določeno v členu 12(3), preveč daljnosežne posledice in pomeni oviro za učinkovito izvrševanje. Morda bi bilo ustrezno proučiti, ali obstajajo druge možnosti, hkrati pa v celoti ohraniti pravico strank do ugovora. Ti razmisleki bi lahko bili koristni tudi za prihodnje razprave v zvezi z mednarodnimi sporazumi o sodelovanju z izbranimi sodnimi pristojnostmi s sistemi kazenskega pregona.

33. Ob koncu obdobja poročanja je bila Komisija obveščena o več kot 300 predvidenih odločbah, ki so jih nameravali sprejeti nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na podlagi člena 11(4). V nobenem od teh primerov ni Komisija posledično začela postopkov v skladu s členom 11(6), na podlagi katerega nacionalni organ, pristojen za konkurenco, razreši njegove pristojnosti zaradi skladne uporabe. Izkušnje kažejo, da se nacionalni organi, pristojni za konkurenco, večinoma močno zavzemajo za zagotavljanje usklajenosti, prizadevanja v okviru ECN pa so uspešno pripomogla k temu cilju. V skladu s členom 11(4) se je ustalila navada, da se neuradno razpravlja o tem, kakšen razvoj postopka so predvideli nacionalni organi na ravni služb, pri čemer se spoštujejo pogoji zaupnosti znotraj mreže. Zainteresirane strani so večinoma zadovoljne z rezultati uporabe pravil konkurence ES znotraj ECN.

34. Izkazalo se je, da je ECN uspešen forum za razpravljanje o splošnih vprašanjih politik. Stalni dialog med člani mreže na vseh ravneh je v zadnjih letih precej pripomogel k skladni uporabi pravil konkurence ES.

35. Čeprav Uredba št. 1/2003 držav članic ne prisili k sprejemanju posebnega institucionalnega okvira za izvrševanje pravil konkurence ES, so mnoge države članice okrepile ali pregledale svoje pristojne izvršilne organe za čim večjo učinkovitost.

36. Postopki nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, niso uradno urejeni ali usklajeni z Uredbo št. 1/2003, kar torej pomeni, da uporabljajo iste materialne predpise glede na različne postopke in da lahko naložijo najrazličnejše kazni. Uredba št. 1/2003 upošteva to raznolikost[18]. Povzročila je tudi precejšnjo stopnjo prostovoljne konvergence zakonodaj držav članic, ki jo je podpiralo delo politik v ECN.

37. Program prizanesljivosti za model ECN[19] nazorno prikazuje, kako lahko ECN združuje svoje moči in skupaj razvija novo vizijo za obravnavanje dejanskih in zaznavnih pomanjkljivosti obstoječega sistema. Delo znotraj ECN je bilo glavni pobudnik za države članice in/ali nacionalne organe, pristojne za konkurenco, da uvajajo in razvijajo lastne politike prizanesljivosti ter pospešujejo medsebojno konvergenco. Trenutno le dve državi članici nimata izdelane nobene politike prizanesljivosti. V programu za model ECN je predvideno, da bo ECN do konca leta 2008 ocenil potek konvergence programov prizanesljivosti. Ocena bo podlaga za razmislek, ali je treba na tem področju nadalje ukrepati.

38. Razlike v sistemih za izvrševanje držav članic pa vseeno ostajajo pri pomembnih vidikih, kot so globe, kazenske sankcije, odgovornost skupine podjetij, odgovornost podjetniških združenj, pravno nasledstvo podjetij, zastaralni roki in dokazni standard, pristojnost za naložitev strukturnih ukrepov ter zmogljivost organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da uradno določijo prednosti pri izvrševanju. Morebiti bi bilo koristno, da bi nadaljevali in poglobili razmislek o tem vidiku.

VZAJEMNO DELOVANJE Z NACIONALNIMI SODIščI

39. Od začetka veljavnosti Uredbe št. 1/2003 imajo nacionalna sodišča pristojnost, da v celoti izvajajo člena 81 in 82 ES. Nacionalna sodišča so člena 81 in 82 ES uporabila v številnih sektorjih, obravnavala so tudi različne zadeve. Toda zainteresirane strani so opozorile na tisto, kar štejejo kot pomanjkanje skladnosti pri izvrševanju pravil konkurence ES s strani nacionalnih sodišč.

40. V Uredbi št. 1/2003 je navedenih več mehanizmov, ki nacionalna sodišča spodbujajo k skladni uporabi pravil konkurence. Komisija je od 1. maja 2004 nacionalnim sodiščem v 18 primerih pripravila mnenja pri vprašanjih uporabe členov 81 in 82 ES. Komisija ter nacionalni organi, pristojni za konkurenco, imajo pristojnost, da v vlogi amicus curiae navedejo pripombe v skladu s členom 15(3). Ta instrument s pridom uporablja več nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco. Komisija se je v obdobju poročanja v dveh primerih odločila, da predloži pripombe iz tega naslova, ko je menila, da je neposredno ogrožena skladna uporaba pravil konkurence ES. Zainteresirane strani so Komisijo pozvale, naj ta instrument večkrat uporabi. Razmisliti bi bilo treba, kako razvijati to prakso vnaprej.

41. Uredba št. 1/2003 določa, da morajo države članice Komisiji poslati kopije vseh pisnih sodb nacionalnih sodišč o uporabi člena 81 ali 82 ES. Vendar to ni najbolje delovalo, zato bi bilo treba razmisliti o možnostih zagotavljanja smotrnega in učinkovitega dostopa do sodb nacionalnih sodišč.

POVEZAVA Z IZVRšEVANJEM V TRETJIH DRžAVAH

42. Komisija pripisuje velik pomen krepitvi konstruktivnega sodelovanja z organi v tretjih državah, zlasti kar zadeva kršitve z mednarodno razsežnostjo. Učinkovitost mednarodnega sodelovanja in učinkovitost preiskav Komisije sta medsebojno odvisni za izvrševanje členov 81 in 82 ES.

43. V obdobju poročanja so se pojavila sumničenja glede razkritja informacij iz dokumentacije Komisije v okviru sodne pristojnosti tretjih držav. Natančneje so se pojavile v okviru zasebne pravde v sodni pristojnosti tretjih držav in v bolj omejenem obsegu glede izmenjave informacij z javnimi organi tretjih držav.

44. Komisija je močen zagovornik učinkovitih civilnih odškodninskih postopkov, zlasti proti udeležencem kartelnih dogovorov. Vendar lahko razkritje informacij iz dokumentacije Komisije v okviru zasebne pravde v sodni pristojnosti tretjih držav, predvsem informacij, ki bile med preiskavo predložene prostovoljno, resno ogrozi učinkovitost javnega izvrševanja protimonopolnega prava. Komisija je z dopisi pravnih svetovalcev pred sodišči ZDA posredovala proti razkrivanju informacij, pripravljenih izključno za namene njene preiskave. Generalni direktorat za konkurenco Komisije je dopis prav tako predložil komisiji za posodobitev protimonopolne zakonodaje ZDA ( US Antitrust Modernisation Commission) .

45. Na splošno obstaja mnenje, da bi se lahko pravni okvir jasno opredelil in okrepil, zato da se v prihodnosti še izboljša obstoječa raven varstva pred razkritjem v zvezi z zasebno pravdo v sodni pristojnosti tretjih držav in izmenjavo informacij z javnimi organi tretjih držav.

SKLEP

46. Uredba št. 1/2003 postavlja pomemben mejnik v načinu izvrševanja evropskega konkurenčnega prava. Z Uredbo je Komisija znatno izboljšala svoje izvrševanje členov 81 in 82 ES. Komisija je lahko postala proaktivnejša, na pomanjkljivosti pri konkurenčnosti v bistvenih sektorjih gospodarstva se je poglobljeno odzvala.

47. Pravila konkurence ES so v veliki meri postala „pravo države“ za vso EU. Sodelovanje v ECN je pripomoglo k zagotavljanju njihove skladne uporabe. Mreža je inovativni model upravljanja, v okviru katerega Komisija in organi držav članic izvajajo pravo Skupnosti.

48. Na maloštevilnih področjih[20] je to poročilo poudarilo vidike, ki bi jih bilo treba nadalje oceniti, odprto pa ostaja vprašanje, ali je treba spremeniti obstoječa pravila ali prasko. Komisija ga bo uporabila kot podlago, da bo v prihodnosti ocenila, ali je primerno sprejeti nove politične pobude.

[1] Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 411/2004 z dne 26. februarja 2004 o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 3975/87 in o spremembi Uredbe (EGS) št. 3976/87 in Uredbe (ES) št. 1/2003 v zvezi z zračnimi prevozi med Skupnostjo in tretjimi državami (UL L 68, 6.3.2004, str. 1) ter Uredbo Sveta (ES) št. 1419/2006 z dne 25. septembra 2006 o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 4056/86 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom in spremembi Uredbe (ES) št. 1/2003 glede povečanja področja uporabe za vključitev kabotaže in mednarodnih prevoznih storitev v prosti plovbi (UL L 269, 28.9.2006, str. 1).

[2] Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL L 123, 27.4.2004, str. 18), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 622/2008 z dne 30. junija 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 773/2004 glede vodenja postopkov poravnave v kartelnih zadevah (UL L 171, 1.7.2008, str. 3).

[3] Posodobitveni sveženj, glej Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (UL C 101, 27.4.2004, str. 43), Obvestilo Komisije o sodelovanju med Komisijo in sodišči držav članic EU pri uporabi členov 81 in 82 ES (UL C 101, 27.4.2004, str. 54), Obvestilo Komisije o neformalnih navodilih, ki se nanašajo na nova vprašanja v zvezi s členoma 81 in 82 Pogodbe ES, ki izhajajo iz posameznih primerov (dopisi z neformalnimi navodili) (UL C 101, 27.4.2004, str. 78), Obvestilo Komisije o obravnavi pritožb s strani Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe ES (UL C 101, 27.4.2004, str. 65), Smernice o pojmu učinka na trgovino, ki ga vsebujeta člena 81 in 82 Pogodbe (UL C 101, 27.4.2004, str. 81), in Smernice o uporabi člena 81(3) Pogodbe (UL C 101, 27.4.2004, str. 97).

[4] Uredba Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 336, 29.12.1999, str. 21–25) in Obvestilo Komisije o Smernicah o vertikalnih omejitvah (UL C 291, 13.10.2000, str. 1).

[5] Uredba Komisije (ES) št. 2658/2000 z dne 29. novembra 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe pri skupinah sporazumov o specializaciji (UL L 304, 5.12.2000, str. 3), Uredba Komisije (ES) št. 2659/2000 z dne 29. novembra 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 304, 5.12.2000. p. 7) ter Smernice o uporabi člena 81 Pogodbe ES za sporazume o horizontalnem sodelovanju (UL C 3, 6.1.2001, str. 2).

[6] Smernice o uporabi člena 81(3) Pogodbe ES (UL C 101, 27.4.2004, str. 97).

[7] Uredba Komisije (ES) št. 772/2004 z dne 27. aprila 2004 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o prenosu tehnologije (UL L 123, 27.4.2004, str. 11–17).

[8] UL C 45, 24.2.2009, str. 7.

[9] Obvestilo Komisije o neformalnih navodilih, glej opombo 3.

[10] Glej sporočilo Komisije za javnost IP/09/137 v zvezi z odločitvijo glede kartelskega dogovora o ceveh za prečrpavanje surove nafte na morju.

[11] Podjetje E.ON AG, nemški trg električne energije, UL C 36, 13.2.2009, str. 8, in zadeva o omejevanju dostopa do trga s plinom (podjetje RWE), sporočilo za javnost IP/09/410, z dne 18.3.2009.

[12] Podjetje E.ON, UL C 240, 19.9.2008, str. 6.

[13] Celotna dokumentacija v zvezi s postopkom proti Microsoftu je na voljo na: http://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/microsoft/index.html.

[14] O t.i. lizbonski strategiji so se dogovorili na Evropskem svetu v Lizboni marca 2000, njen cilj je spodbujati trajnostno gospodarsko rast v EU.

[15] Predpisi te vrste veljajo v Franciji, Nemčiji, Grčiji, na Portugalskem, v Latviji, na Madžarskem in Irskem.

[16] Med države članice, ki trenutno prepovedujejo preprodajo pod lastno ceno ali z izgubo, štejeta zlasti Francija in Nemčija.

[17] Navedeni primer je iz avstrijske zakonodaje, v skladu s katero se domneva, da ima podjetje prevladujoči položaj, če ima v poslovnem odnosu do svojih potrošnikov ali dobaviteljev nadrejen položaj.

[18] Glej pogoje za uporabo kot dokazno sredstvo pri izmenjavi informacij v členu 12(2) in (3).

[19] Na voljo na: http://ec.europa.eu/competition/ecn/model_leniency_en.pdf.

[20] Glej odstavke 12, 16, 18, 22, 27, 32, 33, 35, 36 in 40.