[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.4.2009

COM(2009) 188 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Izvajanje evropske sosedske politike v letu 2008

{SEC(2009) 511}{SEC(2009) 512}{SEC(2009) 513}{SEC(2009) 514}{SEC(2009) 515}{SEC(2009) 516}{SEC(2009) 517}{SEC(2009) 518}{SEC(2009) 519}{SEC(2009) 520}{SEC(2009) 521}{SEC(2009) 522}{SEC(2009) 523}

SPOROČILO KOMISIJEEVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Izvajanje evropske sosedske politike v letu 2008

1. Strateški okvir – leto kriz

Leto 2008 je bilo težavno za izvajanje evropske sosedske politike. Zadnjih nekaj mesecev je zaznamovala kriza, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za to ključno politiko EU. Izbruhnila sta dva nasilna konflikta: vojna med Rusijo in Gruzijo avgusta 2008 ter izraelska intervencija v Gazi od decembra 2008 do januarja 2009. Konec leta so EU in vzhodne partnerice prizadele motnje dobave plina, ki so bile rezultat spora med Ukrajino in Rusijo. Celotno območje evropske sosedske politike (ESP), zlasti vzhod, je prizadelo poglabljanje svetovne finančne in gospodarske krize. Te neugodne razmere poudarjajo potrebo, da EU še aktivneje in stvarneje podpira svojo sosesko za spodbujanje skupne blaginje, stabilnosti in varnosti.

Kljub težkim splošnim razmeram so partnerice znatno napredovale pri izvajanju ESP na številnih ključnih področjih, kar kaže vlogo politike kot katalizatorja za reforme. Številne partnerice so napredovale na področjih trgovinskih pogajanj, davčne in carinske reforme ter politike konkurence. Prav tako se je v številnih državah izboljšalo poslovno okolje, kar je v nekaterih primerih povezano z dosežki v boju proti korupciji. Kljub temu pa korupcija v številnih državah ostaja resen problem. Na splošno se je hitrost reform upočasnila, zlasti kar zadeva demokratične reforme in standarde človekovih pravic. V tem sporočilu je pregled tega razvoja. Poudarja tudi vpliv finančne in gospodarske krize na države partnerice ter predlaga številne načine, s katerimi bi lahko z uporabo instrumentov ESP prispevali k procesu okrevanja.

Postopno poglabljanje ESP se je nadaljevalo vse leto 2008, temeljilo pa je na predlogih, ki jih je Komisija predložila decembra 2007[1], in na razvoju dveh novih pobud. Julija je bila na podlagi Sporočila Komisije ustanovljena Unija za Sredozemlje in decembra je Komisija vložila svoj predlog za ambiciozno vzhodno partnerstvo. Te glavne pobude so še bolj okrepile ESP in dopolnile obstoječe pobude, kot je sinergija Črnega morja.

Podrobnejše informacije so na voljo v priloženih poročilih o napredku posameznih držav in poročilu o sektorskem napredku. Okvir ESP določa objektiven in skladen pristop. V poročilu so prikazane razlike pri določanju zaporedja in prednostnega reda reform v okviru dvostransko dogovorjenih akcijskih načrtov[2] ter raznolikost partneric.

2. Razvoj dvostranskih odnosov

Armenija je napredovala pri izvajanju akcijskega načrta ESP. Vendar se še vedno sooča s posledicami notranje krize po predsedniških volitvah februarja 2008, ki so privedle do izrednega stanja in so zbudile resne skrbi glede demokratičnih standardov in človekovih pravic, zlasti na področju svobode medijev. V zadnjih letih pred to krizo je Armenija redno napredovala pri izvajanju reform. Pomembni ukrepi so bili sprejeti leta 2008 za izboljšanje preglednosti postopka odločanja vlade, zlasti sodelovanja vlade z NVO in civilno družbo, vendar je treba še veliko storiti. Armenija je izboljšala regionalno sodelovanje in dialog s sosednjimi državami. Na splošno se je uskladila z deklaracijami skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), dobro sodeluje tudi na področju vprašanj, povezanih s SZVP. Napredek je bil dosežen na področjih davčne in carinske reforme, finančnih storitev, politike konkurence, socialne politike in zmanjševanja revščine. Armenija je še naprej sodelovala z EU na področju trgovinskih vprašanj, vključno s pripravami na morebiten prihodnji poglobljen in celovit sporazum o prosti trgovini (DCFTA). Otvoritev delegacije Evropske komisije v Erevanu Februarja 2008 je še nadalje prispevala k okrepitvi dvostranskih odnosov z Armenijo.

Azerbajdžan je tako kot lani dosegel le malo napredka na področju demokratičnega upravljanja. Predsedniške volitve oktobra 2008 so pokazale napredek pri izpolnjevanju zavez OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), vendar je bilo v volilnem postopku še vedno nekaj pomanjkljivosti. Nekaj napredka je bilo doseženega na področju sodstva, katerega neodvisnost pa še ostaja zaskrbljujoča. Na področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bil razvoj negativen. Odločitev Sveta nacionalnega radia in televizije decembra 2008, da tujim radiodifuzijskim hišam ne podaljša dovoljenj za oddajanje na lokalnih frekvencah, še bolj omejuje pluralnost medijev. Na poslovnem področju je Svetovna banka Azerbajdžan uvrstila med najuspešnejše izvajalce reform na svetu. Makroekonomsko okolje je bilo naklonjeno močni gospodarski rasti zlasti zaradi visokih cen nafte in plina predvsem v prvi polovici leta 2008. Azerbajdžan je nadaljeval pogajanja o pristopu k Svetovni trgovinski organizaciji (STO). Dober napredek je bil dosežen v okviru memoranduma o soglasju iz leta 2006 o strateškem partnerstvu na področju energetike in pri okrepitvi njegove vloge kot proizvajalca energije. Po obdobju poročanja, leta 2009, je bilo opaziti nekaj spodbudnih znakov zlasti glede ratifikacije Izbirnega protokola h Konvenciji ZN proti mučenju in zavrnitve tožb zaradi klevetanja proti borcem za človekove pravice. Otvoritev delegacije Evropske komisije v Bakuju februarja 2008 je še nadalje prispevala k okrepitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom.

S prvim dokumentom, ki sta ga po letu 1994 skupaj podpisala predsednika Armenije in Azerbajdžana, je bil kljub napetostim na tem območju sprejet pozitiven ukrep glede konflikta v Gorskem Karabahu. EU še naprej podpira iskanje rešitve konflikta v okviru skupine iz Minska pod okriljem OVSE.

Veliko zavzetost pri izvajanju akcijskega načrta med Egiptom in EU je opaziti na področjih socialnih, gospodarskih in sektorskih reform, manj pa na področju politične reforme. Kar zadeva človekove pravice in temeljne svoboščine, je bil dober napredek dosežen na področju pravic žensk in otrok, vendar je treba še veliko storiti glede drugih vidikov. Napredek je bil dosežen na področju gospodarskih reform, zlasti pri uskladitvi davčne in monetarne politike in pri splošni gospodarski liberalizaciji, ki jo je podprla ustanovitev skrajšanih postopkov na gospodarskih sodiščih. Začela so se trgovinska pogajanja o postopni liberalizaciji trgovine s storitvami in pravicah o ustanavljanju, sklenjena pa so bila za kmetijske proizvode ter predelane kmetijske in ribiške proizvode. Na področju tržne in regulativne reforme je bilo doseženega malo napredka, ki se omejuje predvsem na izboljšanje poslovnega okolja za MSP ter carinsko upravo in njeno operativno zmogljivost. Egipt se je pridružil tudi mreži „Enterprise Europe“. Napredek je bil dosežen pri sodelovanju v energetskem sektorju s podpisom sporazuma o soglasju med Egiptom in EU o strateškem partnerstvu na področju energetike. Na področju zaposlovanja in socialnih zadev je bilo malo napredka doseženega pri delovnem pravu. Znaten napredek je opaziti pri spodbujanju dostopa do osnovnega izobraževanja. O napredku se je poročalo tudi na področju reforme zdravstvenega sektorja, vključno z dostopom do osnovne zdravstvene oskrbe in uvedbe zdravstvenega zavarovanja za vse prebivalstvo. Na 4. zasedanju Pridružitvenega sveta EU-Egipt aprila 2008 je Egipt predložil predloge za okrepitev odnosov z EU.

V Gruziji so izvajanje akcijskega načrta ESP resno ogrozili izredni dogodki. Leta 2008 je Rusija sprejela številne enostranske ukrepe, da bi okrepila svoje odnose z gruzijskima separatističnima regijama Abhazijo in Južno Osetijo, predvsem z vse večjo vojaško prisotnostjo. Vrsta vojaških incidentov in provokacij je avgusta 2008 povzročila oborožen spopad z Rusijo za nadzor nad Južno Osetijo, ki je zahteval na stotine žrtev in razselitev okrog 192 000 oseb ter hudo okoljsko škodo, 7 000 ruskih vojakov pa je ostalo na ozemlju Gruzije. Razglasitev neodvisnosti dveh separatističnih ozemelj, ki jo je nato priznala Rusija, je kršilo suverenost Gruzije in zapletlo miroljubno in trajnostno reševanje konfliktov. Dogovor o premirju je bil sklenjen s pomočjo EU, Evropski svet pa je izrazil trdno podporo ozemeljski celovitosti Gruzije. Hkrati sta dva kroga predčasnih volitev potrdila potrebo po novem zagonu, ki ga potrebujejo demokratične reforme, in po spodbujanju političnega pluralizma v skladu z ambicioznim načrtom reform, ki se izvajajo vse od „žametne revolucije“. Kljub tem težkim razmeram je Gruzija malo napredovala pri izvajanju akcijskega načrta ESP ter dosegla pomembne rezultate na področjih boja proti korupciji, dostopa do pravnega varstva in izboljšanja poslovnega in naložbenega okolja ter carinske uprave. Dejanski ukrepi so potrebni na področjih delovnega prava, pravic na delovnem mestu in socialnega dialoga. Gruzija je še naprej sodelovala z EU na področju trgovinskih vprašanj, vključno s pripravami na morebiten DCFTA. Gruzija je tudi še naprej sodelovala na področju pravosodja, svobode in varnosti, ki je temelj za pogajanja med EU in Gruzijo o sporazumih za poenostavitev vizumskih postopkov in ponovni sprejem.

Na podlagi prošnje Izraela za okrepitev dvostranskih odnosov se je sodelovanje na področju akcijskega načrta aprila 2008 razširilo, kar je zagotovilo več časa za razpravo o vsebini prihodnjega dokumenta. Izrael je napredoval pri številnih prednostnih nalogah iz akcijskega načrta. Nadaljnja prizadevanja so potrebna za obravnavanje problema širjenja revščine in izboljšanje položaja arabske manjšine s sprejetjem ustreznih ukrepov o zaposlovanju, pravicah žensk, socialni vključenosti, izobraževanju in javni upravi. Začela so se trgovinska pogajanja o postopni liberalizaciji trgovine s storitvami in pravicah o ustanavljanju, sklenjena pa so bila za kmetijske proizvode ter predelane kmetijske in ribiške proizvode. V primeru prometa sta Evropska skupnost in Izrael podpisala horizontalni sporazum o letalstvu in začela pogajanja za celovit sporazum o letalstvu. Komisija in Izrael sta podpisala tudi Skupno izjavo o sodelovanju in dialogu na področju izobraževanja in usposabljanja, aprila 2008 pa Protokol o splošnih načelih, ki urejajo sodelovanje Izraela v programih Skupnosti.

Pri vsaki reviziji dvostranskih odnosov med EU in Izraelom, tudi v okviru akcijskega načrta ESP, je treba upoštevati stalen izraelsko-arabski konflikt in splošne politične razmere na Bližnjem vzhodu. Stalno in celo pospešeno širjenje naselbin leta 2008 je imelo negativen vpliv tako na mirovni proces kot tudi na dostop in gibanje palestinskega prebivalstva in gospodarstva. K temu je prispevala še odsotnost napredka glede številnih zavez, sprejetih v okviru akcijskega načrta, kot je olajšanje palestinske trgovine. V zadnjem četrtletju leta 2008 se je po dejanskem šestmesečnem mirovanju ponovno začelo rušenje palestinskih hiš brez gradbenega dovoljena na območju C Zahodnega brega (ki zajema ozemlja pod izključnim nadzorom Izraela). Začetek operacije Cast Lead v Gazi konec obdobja poročanja je še bolj zaostril političen okvir in dramatično poslabšal položaj palestinskega prebivalstva, ki je bilo že pred ofenzivo obubožano zaradi popolne blokade Gaze.

Jordanija je dejavna in konstruktivna partnerica ESP. Napredek je dosegla na področjih reforme kazenskega sistema, preglednosti in boja proti korupciji. Vendar ni bilo bistvenega napredka na področju neodvisnosti sodstva ali svobode združevanja. Dober napredek je bil dosežen pri liberalizaciji gospodarstva in povečanju konkurence v sektorjih, kot so elektronske komunikacije, energetika in upravljanje na področju okolja. Potreba je nadaljnja zakonodaja za izboljšanje poslovnega okolja. Na področju trgovine pa je bilo doseženega le malo napredka. Poleg tega je treba izvesti še celovito strategijo zmanjševanja revščine, saj se vrzel med revnimi in bogatimi povečuje. Novembra 2008 je Jordanija izrazila željo za kakovostno in količinsko povečanje političnega sodelovanja z EU pri vrsti skupnih političnih in varnostnih izzivov.

Po koncu vojaškega konflikta med Izraelom in Hezbolahom leta 2006 je Libanon na politični mrtvi točki. Maja 2008 je bil končno dosežen dogovor med nasprotnimi frakcijami, s katerim se je končala 18-mesečna kriza. Julija 2008 je bila oblikovana vlada nacionalne enotnosti. Zapletene politične razmere so vse leto upočasnjevale izvajanje akcijskega načrta. Kljub institucionalnim izboljšavam je zakonodajni zastoj pomenil, da ni bilo možno razpravljati o nobenem zakonodajnem predlogu. Vlada je dosegla sporazum o številnih reformah (tudi o politiki konkurence in DDV), vendar jih ni bilo mogoče izvesti. Na drugih področjih (človekove pravice, reforma pravosodja, reforma socialnega sektorja ter zakonodajna in upravna reforma) je bil napredek prav tako počasen. Te razmere so vplivale na splošne socialne, gospodarske in politične razmere v državi in na dialog v okviru ESP. Vzpostavitev diplomatskih odnosov oktobra 2008 pomeni prvi korak k normalizaciji odnosov s Sirijo. Delo neodvisne mednarodne preiskovalne komisije se je nadaljevalo vse obdobje poročanja. Evropska komisija je zagotovila podporo za ustanovitev posebnega sodišča za Libanon v Haagu.

Republika Moldavija (v nadaljnjem besedilu: Moldavija) je napredovala na številnih področjih akcijskega načrta ESP, s stalno reformo pravosodnega sistema, objavljanjem poročil Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in pozitivnim sodelovanjem z misijo pomoči EU za mejni prehod (EUBAM). Moldavija je prav tako nadaljevala sodelovanje z EU pri vseh vprašanjih, povezanih z reševanjem spora v Pridnestrju, vključno z ukrepi za vzpostavitev miru, ki so usmerjeni v izboljšanje dialoga med državljani, in je zagotovila pravilno izvajanje pogojev, da lahko koristi avtonomne trgovinske preferenciale EU. Podpisano je bilo partnerstvo za mobilnost med EU in Moldavijo. Novembra 2008 so se začela pogajanja o pristopu Moldavije k Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti za energijo, kar kaže na dober napredek reforme energetskega sektorja. Vendar na nekaterih ključnih področjih ni bil dosežen napredek ali je bil ta majhen, na primer glede spoštovanja človekovih pravic in svobode izražanja. Enako velja za vprašanja trga in zakonodaje, izvajanje nacionalnih strategij proti korupciji, drogam in trgovini z ljudmi ter sektorje, kot je promet. Sprejetje spremembe zakona o volitvah pomeni nazadovanje. O volitvah aprila 2009 bomo poročali prihodnje leto.

Maroko je dejaven in konstruktiven partner ESP in je napredoval na številnih področjih iz akcijskega načrta. Čeprav bi reforme za okrepitev demokracije in spoštovanja človekovih pravic lahko bile ambicioznejše, je napredek vendarle bil dosežen, na primer s sprejetjem nove volilne zakonodaje, ki je okrepila vlogo žensk, z ukrepi za boj proti korupciji in pristopom h konvencijam ZN. Kljub temu pomanjkljivosti, ki so še vedno prisotne v delovanju sodstva, pomenijo tveganje za reforme, ki se izvajajo. Še vedno pa niso odpravljene ovire za svobodo. Dialog z EU o nekaterih občutljivih sektorjih je bil še okrepljen, zlasti na področju boja proti organiziranemu kriminalu in sodelovanja pri vprašanju upravljanja mej. Pogajanja o sporazumu za ponovni sprejem niso napredovala toliko, kot je bilo pričakovano. Napredek je bil dosežen pri pogajanjih o postopni liberalizaciji trgovine s storitvami in pravicah o ustanavljanju ter o trgovini s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi. Vlada, ki se je oblikovala po volitvah 2007, je kljub nenaklonjenemu gospodarskemu ozračju začela postopno izvajati številne strukturne gospodarske reforme. Na področju socialnih politik se stanje izboljšuje: delež prebivalstva, ki živi pod mejo revščine, se je malo zmanjšal, proračun za izobraževanje in zdravje pa se je povečal; prav tako se je znatno izboljšalo stanje pri oskrbi z vodo in kanalizacijski infrastrukturi. Vendar delo otrok še ni odpravljeno, brezposelnost mladih pa ostaja zaskrbljujoča. Na sestanku Pridružitvenega sveta decembra 2008 sta Maroko in EU sprejela skupni dokument, ki ga je pripravila ad hoc delovna skupina, o okrepitvi dvostranskih odnosov v obliki „časovnega načrta za napredni status“, ki se bo izvajal prihodnja leta. Delovna skupina bo poročala na naslednjem sestanku Pridružitvenega odbora.

Palestinska uprava je leta 2008 napredovala na številnih področjih iz akcijskega načrta, prav tako pa je sprejela verodostojne ukrepe za izvajanje svojega „ palestinskega načrta za reforme in razvoj“. Najvidnejši napredek je bil dosežen na področjih konsolidacije proračuna in reforme varnostnega sektorja. Na področju gospodarstva je v Gazi opazno dramatično nazadovanje razvoja zasebnega sektorja, saj je prehod meje, ki je sicer popolnoma zaprta, dovoljen le za najnujnejšo humanitarno pomoč. Gospodarski razvoj Zahodnega brega je močno ovirala tudi stalna izraelska okupacija ter nenehne omejitve gibanja in dostopa. Zato je splošna gospodarska rast na Zasedenem palestinskem ozemlju ostala šibka (pod 2 %) in krepko pod demografsko rastjo kljub obsežnemu prilivu donacijskih sredstev. Politična reforma in vzpostavitev institucij sta tudi nazadovala zaradi razdelitve Zahodnega brega in Gaze. Številni poskusi za dejansko spravo niso uspeli in so vodili v poslabšanje stanja človekovih pravic v obeh delih ozemlja. Zakonodajna dejavnost je bila omejena, saj se palestinski zakonodajni svet ni mogel sestati.

Leto se je končalo z eno najhujših kriz v izraelsko-palestinskem konfliktu. To bo podrobneje obravnavano v naslednjem poročilu o napredku.

Tunizija na splošno dejavno sodeluje v ESP. Na področju demokracije in človekovih pravic se je nadalje razvijal dialog v zadevnem pododboru, vendar izzivi ostajajo glede izvajanja dogovorjenih ciljev, zlasti pri svobodi združevanja in izražanja. Reforma pravosodnega sistema je potrebna, da se okrepi pravna država, ki je bistven element pri dejanskem približevanju Tunizije Evropski uniji. Dialog, ki se je začel v okviru pododbora za pravosodje in varnost, mora odpreti pot za tesnejše sodelovanje na področjih boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, upravljanja mej in vprašanja migracij. Znaten napredek je bil dosežen na področju gospodarskih in zakonodajnih reform, kar je omogočilo močno rast tunizijskega gospodarstva in trgovine z EU. Nadaljnja prizadevanja Tunizije na področju socialne politike so dala spodbudne rezultate pri zdravstveni oskrbi, šolanju, boju proti revščini in zaščiti pravic žensk, vendar je treba storiti še veliko. Tunizija je prva partnerica v regiji, ki je vstopila na območje proste trgovine za industrijske proizvode 1. januarja 2008, kar je dve leti pred načrtovanim rokom. Je tudi prva, ki je zaključila pogajanja o mehanizmu za reševanje sporov v okviru pridružitvenega sporazuma in julija 2008 parafirala protokol. Začela so se pogajanja o postopni liberalizaciji trgovine s storitvami, pravicah o ustanavljanju ter trgovini s kmetijskimi proizvodi, predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribami in ribiškimi proizvodi. Na sestanku Pridružitvenega sveta novembra je Tunizija izrazila interes za okrepljeno partnerstvo v istem smislu kot ga ima Maroko z naprednim statusom. EU je izrazila pripravljenost, da se bo s tem vprašanjem aktivno ukvarjala.

Ukrajina je napredovala na številnih področjih iz akcijskega načrta. Vendar se je hitrost reform upočasnila zaradi stalne politične nestabilnosti v državi, v drugi polovici leta pa zaradi poglobitve svetovne finančne in gospodarske krize. Ukrajina ni napredovala ali pa je malo napredovala pri izvajanju nekaterih ključnih političnih reform, vključno z ustavno reformo in reformo sodstva ter bojem proti korupciji. Glavni dosežki Ukrajine v obdobju poročanja so vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo maja 2008, dober napredek pri pogajanjih za pristopni sporazum med EU in Ukrajino, ki vključuje vidike, povezane z območjem razvite in celovite proste trgovine, začetek pogovorov o vizumih oktobra, katerih dolgoročni cilj je odprava vizumov, in nadaljnje pozitivno sodelovanje z misijo pomoči EU za mejni prehod (EUBAM). Sodelovanje pri vprašanjih SZVP je bilo tudi pozitivno, saj se je Ukrajina uskladila s skoraj vsemi stališči SZVP, pri katerih je bilo to potrebno. Decembra 2008 so Ukrajina in službe Komisije podpisale nov upravni sporazum o tesnejšem sodelovanju na področju civilne zaščite. Novembra so se začela pogajanja o pristopu Ukrajine k Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti za energijo. Sodelovanje na področju energetike se je še okrepilo v okviru memoranduma o strateškem partnerstvu na področju energetike.

Odnosi z drugimi državami, ki sodelujejo v ESP, so se leta 2008 razvijali pozitivno. Pridružitveni odbor je septembra sklenil dogovor o časovnem načrtu za izvajanje pridružitvenega sporazuma z Alžirijo . Po izpustitvi preostalih političnih zapornikov je bila za šest mesecev preklicana prepoved izdaje vizumov nekaterim članom vlade Belorusije . Pogajanja o okvirnem sporazumu z Libijo so se začela novembra 2008, posodobljen pridružitveni sporazum s Sirijo pa je bil parafiran decembra 2008.

3. Novi okviri za okrepitev ESP

Evropska unija je leta 2008 še naprej krepila odnose s svojimi sosedami z novimi okviri, ki dopolnjujejo raznolike dvostranske odnose. Prav tako je nadaljevala izvajanje skupne strategije Afrika–EU, ki zajema pet držav ESP in prispeva k istim ciljem s svojimi v rezultate usmerjenimi in osredotočenimi partnerstvi.

Unija za Sredozemlje: za prepoznavnejše partnerstvo

Julija 2008 je bila na vrhu v Parizu ustanovljena Unija za Sredozemlje (UzS), katere cilji so zagotoviti nov politični zagon za ključne odnose EU s svojimi sredozemskimi partnericami, zagotoviti večjo delitev odgovornosti ter bolj izdelati ta odnos in ga narediti prepoznavnejšega prek regionalnih in podregionalnih projektov, ki gradijo na dosežkih barcelonskega procesa. Kar zadeva podrobno zasnovo, je UzS[3] predlagala vzpostavitev sekretariata, ki bo usmerjen v projekte. Na zasedanju ministrov UzS novembra je bila sprejeta odločitev o njeni lokaciji (Barcelona) in dosežen dogovor o sodelovanju Arabske lige na zasedanjih na vseh ravneh. Dogovorjeno je bilo tudi, da se na Malti ustanovi pisarna povezave med EU in Arabsko ligo.

Prvi sveženj projektov, ki se bo razvil v okviru te pobude, bo vključeval sanacijo onesnaženja sredozemskega morja, določitev glavnih pomorskih in kopenskih poti, pobude civilne zaščite za boj proti naravnim nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek, načrt za sončno energijo v Sredozemlju, otvoritev Evro-sredozemske univerze v Sloveniji ter Sredozemsko pobudo za razvoj podjetništva, ki se osredotoča na mikro, mala in srednja podjetja.

Sinergija Črnega morja: prvo leto izvajanja[4]

Zasedanje zunanjih ministrov je bilo februarja 2008 v Kijevu. V sprejeti skupni izjavi so določeni potrebni ukrepi na regionalni ravni, ki vključujejo področja energetike, prometa, komunikacij, trgovine, okolja, pomorske politike, ribištva, migracij, kazenskega pregona in boja proti organiziranemu kriminalu.

Sinergija Črnega morja vzbuja tudi precejšnje zanimanje nevladnih organizacij. Maja 2008 je v Moldaviji potekal prvi v vrsti seminarjev v okviru sinergije Črnega morja o vprašanjih civilne družbe, povezanih s človekovimi pravicami. Ustanovljena je bila platforma za sodelovanje na področju migracij.

Komisija je začela uvodne pogovore z državami v regiji o razširitvi vseevropskih prometnih omrežij, v Bakuju pa je bilo decembra 2008 organizirano zasedanje ministrov na temo prometa. Komisija je večjo pozornost namenila pomorski varnosti in zaščiti ter začela izvajati koncept pomorskih avtocest/glavnih pomorskih poti v Črnem morju. Pričele so se tudi dejavnosti za razširitev skupnega zračnega prostora na črnomorske države. Komisija je začela priprave za pristop Evropske skupnosti h Konvenciji o varstvu Črnega morja pred onesnaženjem (Konvencija iz Bukarešte). Bolgarija in Romunija sta vložili uradni predlog za spremembo Konvencije, s katero se Evropski skupnosti omogoči, da postane pogodbenica Konvencije.

Predlog za vzhodno partnerstvo[5]

V odziv na strateške interese Unije za stabilnost, boljše upravljanje in gospodarski razvoj na njenih vzhodnih mejah, na potrebo po pomoči partnericam Unije pri utrditvi njihove suverenosti, tudi s pomočjo demokratičnih reform, in na njihovo izbiro za okrepitev odnosov z EU, je decembra 2008 Komisija predložila predlog za vzhodno partnerstvo. V predlogu Komisija razlikuje med to pobudo in regionalnim sodelovanjem, ki se je začelo s sinergijo Črnega morja, da bi dosegla največjo možno dopolnjevanje vzhodnega partnerstva s sinergijo, ki je ravno začela operativno izvajanje.

V Sporočilu o vzhodnem partnerstvu je naveden sveženj ambicioznih predlogov politik za tesnejše odnose z državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza, za napredovanje političnega pridruževanja, nadaljnjo gospodarsko povezovanje in postopno spodbujanje mobilnosti, katere dolgoročni cilj je popolna odprava vizumske obveznosti. Partnerstvo bo imelo tako dvostransko kot večstransko razsežnost. Na večstranski ravni bo uvedlo „platforme za sodelovanje“ na področjih demokracije, dobrega upravljanja in stabilnosti; gospodarskega povezovanja in zbliževanja s politikami EU; zanesljivosti oskrbe z energijo ter stikov med ljudmi. Evropski svet je marca 2009 pozdravil predlog.

Vzhodno partnerstvo bo uvedeno na vrhu 7. maja 2009 in strukturirano v obliki letnih zasedanj zunanjih ministrov in srečanj na vrhu vsaki dve leti. Prvi sestanki o tematskih platformah so predvideni takoj po uvedbi partnerstva.

4. Vpliv svetovne finančne in gospodarske krize

Svetovna finančna kriza je realna gospodarstva partneric različno prizadela.

Do zdaj so vzhodne sosede huje prizadele spremenjene svetovne gospodarske razmere. Te države, katerih živahno gospodarsko rast so v preteklih letih poganjali predvsem pritoki tujega kapitala (v obliki neposrednih tujih naložb, bančnih posojil ali v nekaterih primerih nakazil), zdaj čutijo posledice krize na mednarodnih kapitalskih in kreditnih trgih. Za številne države v regiji bo finančni zlom še poslabšal posledice dramatičnega padca cen izvoznega blaga, predvsem energije, kovin in kmetijskih proizvodov, od katerega so številne države v regiji močno odvisne. Posledice bodo tudi na socialnem področju in obstaja tveganje, da se bosta povečala ranljivost in revščina, zaradi česar so odzivi in reforme na področju socialne politike še toliko nujnejši in zahtevnejši.

Ukrajina, ki je največje gospodarstvo v vzhodni soseski, je konec leta 2008 je utrpela hud gospodarski upad. Pogoji za trgovanje s padajočimi izvoznimi cenami jekla in svetovna gospodarska kriza so razkrili ranljivost bančnega in poslovnega sektorja, ki se je soočil s prekinitvijo dotoka zunanjega financiranja. Realni BDP se je zelo zmanjšal in splošno gospodarsko rast znižal na okrog 2,5 % za celo leto. Upad ukrajinskega gospodarstva, ki naj bi se nadaljeval leta 2009, je negativno vplival tudi na države, ki so njene pomembne trgovinske partnerice, kot sta Moldavija in Belorusija.

Ukrajinski organi so se z Mednarodnim finančnim skladom (IMF) hitro dogovorili o kreditnem aranžmaju „stand-by“ v višini 12,8 milijarde EUR v okviru obsežnega programa za stabilizacijo gospodarstva. Prva tranša je bila plačana, zdaj pa potekajo razgovori o izvajanju pogojev IMF za drugo tranšo. Javni in javno zajamčeni dolg Ukrajine je leta 2008 ostal na vzdržni ravni. Glavna težava ostaja obnavljanje bančnega in poslovnega kratkoročnega zunanjega dolga. Pravni okvir za rešitev položaja bank je bil spremenjen z zakonodajo za preprečevanje krize, sprejeto novembra 2008. Izvajanje te zakonodaje je za organe glavna prednostna naloga v letu 2009, da bodo banke, sposobne preživetja, lahko še naprej odobrile posojila in tako podprle ponovno rast gospodarstva.

Ukrajina ni edina država v regiji, ki prejema pomoč od institucij Bretton Woods. IMF je že sklenil dogovore o financiranju z Gruzijo, Belorusijo in Armenijo. Dogovor z Moldavijo bo verjetno sklenjen pozneje letos.

V sredozemski regiji so skromno mednarodno povezovanje finančnega sektorja in preudarne posojilne politike v kombinaciji z razmeroma nizkim zanašanjem na zunanje finančne tokove dobro obvarovali pred posledicami zloma drugorazrednih posojil in prekomernega zadolževanja. Globalni kreditni krč ni prizadel domačih bank, ki so še naprej odobrile posojila gospodarstvu, tudi če omejen dostop do zunanjega zadolževanja ovira nadaljnjo rast posojil in tesnejše finančno posredovanje.

Kljub temu za celotno območje ESP svetovna finančna in gospodarska kriza pomeni tveganje za nekatere ključne sektorje gospodarstva v letu 2009, kot so nakazila, industrije, usmerjene v izvoz, turizem in gradbeništvo. Slabe napovedi predvsem za rast v Evropi pomenijo veliko tveganje, saj je EU glavni izvozni trg in zaposluje velik delež delavcev iz tujine, ki so vir nakazil. Na izvoz bo verjetno vplivala tudi konkurenca iz držav z nizkim prihodkom. Vhodnih naložb bo verjetno manj zaradi upočasnitve evropskega gospodarstva. Prav tako bo obseg tujih neposrednih naložb verjetno manjši, saj se bodo evropska podjetja morda odločila za odložitev naložb. Pojemanje likvidnosti bančnega sektorja v razvitih državah lahko ovira proces privatizacije v državah partnericah. MSP bi se lahko soočila s težjim dostopom so financiranja, kar bi hudo prizadelo njihove gospodarske dejavnosti. Širjenje krize na sosede EU bi poslabšalo že tako slabo stanje velike brezposelnosti zlasti mladih in dodatno otežilo reforme zaposlovanja in socialne reforme.

V gospodarski krizi so prednostne naloge na področju trgovine iz akcijskega načrta ESP vse bolj pomembne. Prav tako je treba nadaljevati procese regionalnega gospodarskega povezovanja v soseščini.

Kot prvi odziv na vrh G20 v Londonu je Komisija v nedavnem Sporočilu[6], določila pravočasne, usmerjene in usklajene ukrepe, ki jih mora EU kot celota letos sprejeti v pomoč državam partnericam pri njihovih prizadevanjih za obvladovanje vpliva svetovne finančne krize. Ob upoštevanju tega bo Evropska komisija med drugim pospešila vmesni pregled svojih programov zunanje pomoči v letih 2009 in 2010, da se bodo določile nove potrebe in prednostne naloge.

5. Sklepne ugotovitve

Napredovanje partnerstva, ki temelji na medsebojni soodvisnosti

Odnosi EU z njenimi sosedami so se še krepili kljub težkim mednarodnim razmeram. Ta trend se kaže v splošnem napredku, ki so ga dosegle vodilne države ESP, opredeljene v Sporočilu iz leta 2008, ter v razvoju drugih držav, vključno s tistimi, ki zdaj v tej politiki ne sodelujejo v celoti. To se kaže v intenzivnosti dvostranskih odnosov in v naraščajoči mreži večstranskih pobud. Kriza v letu 2008 in ostali izzivi v državah partnericah so le okrepili strateško utemeljitev za okrepljeno ESP, ki daje konkretne in verodostojne spodbude za skupne koristi glede varnosti ter blaginje vseh udeleženk.

Številne države so izrazile interes, da bi se ta razvoj uradno priznal z nadgradnjo njihovih odnosov z EU. To dokazuje popularnost ESP in pozitivne spodbude, ki jih zagotavlja raznolika politika, ki temelji na uspešnosti. Taka nadgradnja bi uveljavila in povečala politične izmenjave, okrepila sodelovanje držav v gospodarskem prostoru EU in sprožila večje povezovanje na različnih področjih politik. Komisija meni, da bi morala biti EU odprta za take prošnje in tudi podpirati zagon reform v državah partnericah. Uradna nadgradnja bi temeljila na zavezi o skupnih vrednotah in interesih ter času, ko bi se z izvajanjem akcijskega načrta dokazale ambicije zadevne partnerice za napredovanje, zlasti kar zadeva demokratično prakso, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravno državo.

Reševanje izzivov upravljanja in gospodarstva

Orodja EU za izvajanje ESP postajajo vse bolj razvita. Medtem ko nadaljuje izvajanje raznolikih politik, prilagojenih stanju vsake partnerice, želi Komisija zagotoviti, da se uspešni pristopi in instrumenti, razviti za eno državo ali regijo, po potrebi ponovijo v drugih delih soseske. Zlasti številni predlogi iz Sporočila o vzhodnem partnerstvu, kot so celovit pristop za izgradnjo institucij ali nacionalnih politik, ki podpirajo socialno in gospodarsko kohezijo, lahko tudi štejejo kot podpora odnosu z južnimi sosedami Unije.

Finančna podpora, ki spremlja reforme partneric, mora biti tudi prilagojena novim prednostim nalogam, ki izhajajo iz izzivov, s katerimi se sooča soseska. V predlogih Komisije za načrtovanje ENPI v obdobju 2011–13 bo to ustrezno upoštevano.

Splošno pomanjkanje napredka na področju upravljanja leta 2008 poudarja potrebo, da EU in njene partnerice podvojijo svoja prizadevanja, tako z okrepitvijo političnega dialoga, kot tudi s prilagojeno pomočjo, vključno s Skladom za upravljanje, ki ostaja pomembna politična spodbuda. Komisija bo sprejela odločitev o prihodnjih dodelitvah iz tega sklada glede na analizo iz tega sporočila in priložena poročila o posameznih državah.

Vse hujša svetovna finančna in gospodarska kriza poudarja potrebo po tem, da države partnerice ohranijo ritem gospodarskih reform ter se vzdržijo zaščitnih ukrepov in ukrepov, ki izkrivljajo trgovino, ter zahteva tudi konkretno podporo EU. Glede na navedeno Komisija predlaga, da:

- v rednih stikih s partnericami zagotovi intenziven dialog o odzivu na finančno krizo in njene gospodarske in socialne posledice ter zlasti o načinu za ublažitev učinka na najranljivejše, hkrati pa spodbuja dostojne delovne pogoje in zagotavlja gospodarski in socialni razvoj;

- prispeva k reševanju kratkoročnih problemov likvidnosti, ki izhajajo iz finančne krize, tako da nadalje mobilizira posojila za makrofinančno pomoč Skupnosti, ki se zagotavlja v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom in v skladu s pogoji za njihove programe. Če se izkaže, da drugi načini oblikovanja rezervacij Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe ne zadostujejo za potrebe, se lahko razmisli o rezerviranju dela nepovratnih sredstev, ki so namenjena prihodnjemu financiranju ENPI. Poleg tega Komisija poziva države članice, naj razmislijo o zagotavljanju dvostranske makroekonomske pomoči državam ESP na podoben način kot pomoči, ki jih usklajuje IMF;

- se okrepi zakonodajni okvir finančnega sektorja in institucij, ki lahko zagotovijo ustrezen nadzor finančnih trgov (centralne banke, nadzorni organi v bančnem in finančnem sektorju, agencije za trg vrednostnih papirjev itd.) s tehnično pomočjo in po potrebi s programi tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v prihodnjih dveh letih . V okviru te dodatne pomoči se bo proučila tudi možnost, da Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke Eurosistema še razširijo programe tehnične pomoči na centralne banke držav partneric ;

- EIB in EBOR pospešita dajanje posojil tudi državam v vzhodni soseski;

- se negativen učinek gospodarske krize odpravi s spodbujanjem trgovine in naložb. To lahko vključuje dajanje prednosti mehanizmu MSP, določenemu v okviru vzhodnega partnerstva in, če bodo na voljo dodatna sredstva, zagotovitev dodatnega prispevka skladu za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP) in/ali skladu za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF).

[1] COM(2007) 774: „Močna evropska sosedska politika“.

[2] ESP zajema Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Egipt, Gruzijo, Izrael, Jordanijo, Libanon, Libijo, Maroko, Republiko Moldavijo, Sirijo, Tunizijo, Ukrajino in Zasedeno palestinsko ozemlje. Akcijski načrti so bili sprejeti za dvanajst partneric, torej za vse razen Alžirije, Belorusije, Libije in Sirije.

[3] COM(2008) 319 – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo UzS).

[4] COM(2008) 391 – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Poročilo o prvem letu izvajanja sinergije Črnega morja.

[5] COM(2008) 823 – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Vzhodno partnerstvo.

[6] COM(2009) 160, 8.4.2009: Podpora državam v razvoju pri obvladovanju krize.