[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 1.4.2009

COM(2009) 146 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Drugo poročilo o spremljanju prestrukturiranja jeklarstva v Bolgariji in Romuniji

1. UVOD

V tem poročilu je opisan napredek leta 2007, ki so ga pri prestrukturiranju dosegle bolgarske in romunske jeklarske družbe, za katere veljajo zahteve, določene v posebnih poglavjih Evropskega sporazuma oziroma Pogodbe o pristopu:

- Protokol 2 k Evropskemu sporazumu[1], ki se nanaša na prestrukturiranje bolgarske jeklarske industrije, in Sklep št. 3/2006 Pridružitvenega sveta EU-Bolgarija z dne 29. decembra 2006[2] o spremembi Protokola 2 k Evropskemu sporazumu (podaljšanje obdobja prestrukturiranja do konca leta 2008) ter

- Priloga VII Pogodbe o pristopu[3], ki se nanaša na prestrukturiranje romunske jeklarske industrije.

Čeprav so državne pomoči za prestrukturiranje jeklarstva po zakonodaji EU izrecno prepovedane, je Evropska unija dosegla soglasje o prehodnih ureditvah za priznanje nekaterih pomoči, ki bi tema novima državama članicama omogočile izpolnitev te naloge ob čim manjših socialnih in tržnih motnjah.

V zgoraj navedenem protokolu in prilogi so predstavljeni pogoji za prehodno ureditev (do konca leta 2008) državne pomoči za prestrukturiranje jeklarstva. V teh določbah so podrobno predstavljene tudi obveznosti Komisije za spremljanje in poročanje.

Komisija je 12. avgusta 2008 sprejela prvo poročilo o spremljanju, ki se nanaša na leto 2006[4]. To novo poročilo obravnava rezultate, dosežene v letu 2007, in po potrebi tudi pomembne dogodke iz leta 2008. Obstoječe poročilo temelji na podatkih ustreznih organov ter oceni, ki jo je izvedel neodvisni svetovalec. Temu poročilu bo leta 2009 sledilo zadnje poročilo, ki bo obravnavalo dogajanja v letu 2008.

2. REZULTATI PROGRAMOV SPREMLJANJA V BOLGARIJI IN ROMUNIJI

2.1. Bolgarija

Nacionalni program prestrukturiranja (NRP) in sistem spremljanja zajemata samo družbo Kremikovtzi.

a) Stanje leta 2007

2.1.1. Spremljanje ključnih meril prestrukturiranja

Državna pomoč

Večji del dovoljenega zneska je bil izplačan leta 1999, preostali del pa je bil družbi dodeljen leta 2004 v obliki prerazporejenih dolgov nacionalnim dobaviteljem plina in električne energije. Družba Kremikovtzi je te obveznosti v letu 2007 redno odplačevala.

V skladu z informacijami, ki jih ima na voljo Komisija, ni bila jeklarskim družbam, razen družbi Kremikovtzi, dodeljena nobena državna pomoč.

Zmanjšanje zmogljivosti

Zaprtje valjarne „bluming“ je bilo predvideno za julij 2007, na podlagi informacij, ki so jih zagotovili bolgarski organi, pa je bilo obratovanje ustavljeno februarja 2008, valjarna pa je v procesu razstavljanja. Valjarna za proizvodnjo žice je bila ustavljena leta 2007 in je prav tako v procesu razstavljanja. Pričakuje se, da bosta obe valjarni dokončno uničeni v skladu z ustrezno zakonodajo EU[5] do konca obdobja prestrukturiranja.

Ekonomska upravičenost

Komisija je naletela na težave pri pridobivanju ustreznih in doslednih finančnih podatkov v zvezi z družbo. Kljub večkratnim zahtevam družba bolgarskim organom in Komisiji ni predložila končnih popolnih informacij v zvezi z dogajanjem v letu 2007 in razvojem dejavnosti v prvi polovici leta 2008. Nepopolni finančni izkazi pa so pokazali, da je bilo finančno poslovanje leta 2007 negativno, kar pomeni nespoštovanje obveznosti glede ekonomske upravičenosti[6], sprejetih v individualnih poslovnih načrtih (IPN) Rezultati, -11,1 % EBITDA in -20,7 % EBIT, so še slabši od rezultatov iz leta 2006.

Produktivnost

Raven produktivnosti se v primerjavi z letom 2006 ni bistveno povečala in je dosegla le 30 % produktivnosti primerljivih evropskih jeklarn. To negativno vpliva na učinkovitost in uspešnost poslovanja družbe.

Zmanjšanje stroškov

Čeprav so bile dejanske nabavne cene surovin leta 2007 v skladu z dogajanjem na trgu, je nanje negativno vplivalo pomanjkanje finančnih sredstev in s tem strožji pogoji, ki so jih uvedli dobavitelji surovin. Dejanske vrednosti so v povprečju za 32 % presegale ocene iz IPN.

Zaradi nizke izkoriščenosti zmogljivosti leta 2007 (v povprečju 50 %) družba Kremikovtzi ni uspela zmanjšati porabe surovin na proizvedeno enoto. Na nekaterih področjih, kot sta energija in poraba surovin, je bilo mogoče stroške dolgoročno znižati le z naložbami v posodobitev. Zaradi pomanjkanja kapitala so bili vloženi zneski nižji od pričakovane vrednosti. V družbi Kremikovtzi so v letu 2007 naložbe v tehnologijo dosegle 38 % cilja IPN za to leto. Hkrati pa so okoljske naložbe znašale samo 10 % cilja IPN.

b) Razvoj dogodkov v letu 2008

Bolgarski organi so Komisijo avgusta 2008 obvestili o stečaju družbe Kremikovtzi.

2.1.2. Varstvo okolja

Bolgarija je zaprosila za prehodno obdobje za uporabo Direktive IPPC[7]. S tem odstopanjem bi podjetje Kremikovtzi moralo pridobiti v celoti usklajeno dovoljenje do 30. oktobra 2007, ki bi vsebovalo zavezujoči časovni razpored za dosego popolne usklajenosti do 31. decembra 2011. EMEPA je aprila 2007 sprejela odločitev, da ne bo izdala integralnega dovoljenja za družbo Kremikovtzi. Družba je vlogo ponovno predložila maja 2007. Zadnji rok za izdajo dovoljenja je 21. oktober 2008.

2.2. Romunija

2.2.1. Spremljanje ključnih meril prestrukturiranja

Državna pomoč

V skladu z informacijami, ki jih ima na voljo Komisija, je bila državna pomoč dodeljena samo jeklarskim družbam iz Priloge VII k Pogodbi o pristopu[8].

Zmanjšanje zmogljivosti

Iz informacij, ki so Komisiji na voljo, je razvidno, da je bilo načrtovano zaprtje zmogljivosti za leto 2007 (valjarna za proizvodnjo polizdelkov v družbi Arcelor Mittal Hunedoara) izvedeno v skladu s časovnim razporedom. Proizvodnja profiliranega jekla in žice v kraju Hunedoara je bila ustavljena na začetku leta 2008 zaradi spremembe industrijske strategije. Ko bodo zgoraj navedene naprave uničene[9], bo Romunija izpolnila obveznosti v zvezi z zaprtjem zmogljivosti, ki izhajajo iz Pogodbe o pristopu.

Konec leta 2007 so dodatno zaprli še zastarele zmogljivosti v družbi TMK Resita, in sicer valjarno „bluming“, česar Pogodba o pristopu ne predvideva.

Ekonomska upravičenost

Glavni cilj procesa prestrukturiranja in ukrepov, predvidenih v NRP, je doseči ekonomsko upravičenost družb upravičenk, da bi bile sposobne delovati pod normalnimi tržnimi pogoji. Do zdaj je spremljanje pokazalo, da je bilo za dosego ekonomske upravičenosti družb upravičenk uvedenih nekaj ukrepov, kot so zaprtje neučinkovitih zmogljivosti, spremembe strategije zaposlovanja (odcepitev pomožnih dejavnosti, zunanje izvajanje neosrednjih dejavnosti) ter organizacijska in upravna posodobitev.

Družbi ArcelorMittal Hunedoara in Mechel Campia Turzii sta imeli leta 2007 velike izgube, kar je pomenilo slabše rezultate v primerjavi z letom 2006. Preostale štiri družbe so svoje poslovne prihodke v primerjavi z letom 2006 povečale. Za vseh šest družb znaša dobiček pred odbitkom obresti, davkov, amortizacije in najemnin med -2,2 % in 12,8 %, pri čemer je cilj 10,0 %, dobiček pred odbitkom obresti in davkov pa med -6,0 % in 7,3 %, pri čemer je cilj 1,5 %. Kljub temu pa stopnja skladnosti z merili ekonomske upravičenosti pri vseh družbah zaostaja za ciljnimi obveznostmi, sprejetimi v zadevnih IPN.

Produktivnost

Dejanske in predvidene stopnje zaposlenosti so bile dosežene v skladu z načrtom. Stopnja zaposlenosti v jeklarskem sektorju je leta 2007 (38 186 oseb) znašala 85 % predvidene vrednosti iz NRP, ob upoštevanju povprečnega letnega števila osebja. V skladu s podatki analiziranih družb znaša raven delovne sile leta 2008 78 % načrtovane letne vrednosti. V skladu z mednarodnimi standardi pa povprečna produktivnost družb upravičenk še vedno znaša zgolj 50 %[10]. Stopnje produktivnosti se med družbami zelo razlikujejo. Samo družba Tenaris Donasid izpolnjuje svoje obveznosti in skoraj dosega mednarodne standarde. Glavni razlog za zaostajanje produktivnosti za stopnjami zaposlenosti so nižje ravni proizvodnje v primerjavi z letom 2006.

Da se doseže potrebno povečanje produktivnosti v skladu z zahtevami iz Protokola, si morajo vse družbe močneje prizadevati za povečanje proizvodnje. Z izjemo družb TMK Resita in Tenaris Donasid obstajajo možnosti za dodatno povečanje stopenj zaposlenosti.

Zmanjšanje stroškov

Na nekaterih področjih, kot sta energija in poraba surovin, se lahko potrebna znižanja stroškov dolgoročno dosežejo le z naložbami v posodobitev. Leta 2007 so naložbe v tehnologijo znašale med 110 % in 1500 % (v primeru družbe TMK Resita) cilja za navedeno leto. V istem obdobju so okoljske naložbe znašale med 75 % in 2500 % (v primeru družbe Tenaris Donasid) letnega cilja. Čeprav je družba Mittal Steel Hunedoara skoraj dosegla cilj za leto 2007, so njene okoljske naložbe v obdobju 2004–2007 znašale samo 54 % napovedi iz IPN.

Čeprav so družbe upravičenke uvedle in izvedle naložbene programe, je večina od njih še vedno poročala o stroških, ki ne kažejo operativnih izboljšav na podlagi naložbenih programov. V večini obratov so poraba surovin, delež stroškov dela v skupnih stroških in poraba energije znatno višji od mednarodnih standardov. V nekaterih obratih so operativne pomanjkljivosti izravnali s prodajnimi cenami.

2.2.2. Varstvo okolja

V Pogodbi o pristopu sta določena prehodna ureditev in seznam naprav, za katere je bilo odobreno odstopanje od določb Direktive IPPC do decembra 2014. Navedene jeklarske družbe Mittal Steel Galati, Mittal Steel Hunedoara, Mechel Targoviste in Mechel Campia Turzii so že leta 2007 ali 2006 (Mittal Steel Hunedoara) pridobile prehodna integralna dovoljenja v skladu z Direktivo IPPC. Ta prehodna dovoljenja veljajo do 31. decembra 2014 (2012 za družbo Mechel Targoviste) ter vključujejo program okoljskih naložb, ki ga je treba izvesti v obdobju veljavnosti dovoljenja.

Druge družbe, ki niso vključene v seznam družb, katerim je bilo odobreno prehodno obdobje, so zato morale upoštevati to zakonodajo od datuma pristopa.

3. GLAVNI SKLEPI

3.1. Bolgarija

Položaj družbe Kremikovtzi se leta 2007 v primerjavi z nezadovoljivim stanjem leta 2006 ni izboljšal. Rezultati iz leta 2007 so pokazali, da cilji prestrukturiranja iz Protokola, ki vključujejo ekonomsko upravičenost, naložbe v tehnologijo in okoljske naložbe, prodajo, znižanje stroškov in produktivnost, niso bili doseženi. Ta položaj so potrdili bolgarski organi, ki so Komisijo obvestili, da je bilo izvajanje IPN za družbo Kremikovtzi ustavljeno 6. avgusta 2008, potem ko je bil objavljen stečaj in uveden stečajni postopek na mestnem sodišču v Sofiji.

Sklep Pridružitvenega sveta EU-Bolgarija z dne 29. decembra 2006 o spremembi člena 3 Dodatnega protokola k Evropskemu sporazumu določa naslednje: „ Če spremljanje izvajanja programa prestrukturiranja in načrtov pokaže, da ustrezni pogoji iz Protokola 2 k Evropskemu sporazumu in ključni ukrepi prestrukturiranja, vključno z vsemi izvedenimi naložbami, niso izpolnjeni […], Bolgarija izterja od upravičenca vso pomoč, ki je bila dodeljena s kršitvijo teh pogojev pred njenim pristopom k Evropski uniji ali po njem“.

Bolgarija bo morala v skladu z zgoraj navedenim sklepom Pridružitvenega sveta EU-Bolgarija zahtevati povračilo pomoči, če ustrezni pogoji iz Protokola 2 k Evropskemu sporazumu ter ključni ukrepi prestrukturiranja, vključno z vsemi izvedenimi naložbami, ne bodo izpolnjeni. Objava stečaja je jasen dokaz, da družba ni vzpostavila ekonomske upravičenosti in ji to tudi do konca leta 2008 verjetno ne bo uspelo. Komisijo je treba zato obveščati o dogajanju v zvezi s stečajnim postopkom ter zlasti o zahtevku za povračilo državne pomoči.

3.2. Romunija

Finančna uspešnost, dosežena leta 2007, še ni v celoti izpolnila ciljev iz IPN, saj štiri družbe od šestih niso dosegle odstotka EBITDA, določenega na podlagi ciljev za to leto.

Rezultati za leto 2007 in napovedi za leto 2008, ki so jih predložile družbe, kažejo znatno rast prihodkov in povečanje dobičkonosnosti vseh šestih družb upravičenk. Pomemben izziv predstavljajo zlasti velike spremembe dobičkonosnosti (od izgube do dobička), ki jih pričakujejo v družbah ArcelorMittal Hunedoara in Mechel Campia Turzii. Kar zadeva preskus ES v zvezi z ekonomsko upravičenostjo, se za vse družbe pričakuje, da bodo izpolnile merilo EBIT v letu 2008, medtem ko sta samo dve od njih, ArcelorMittal Galati in TMK Resita, napovedali doseganje merila EBITDA. Zato si je treba leta 2008 močneje prizadevati za trajnostno izboljšanje učinkovitosti za obvladovanje trenutnih negotovosti na trgih.

Kljub morebitnim izboljšavam, ki jih družbe upravičenke pričakujejo v prvi polovici leta 2008, se lahko trajnostna ekonomska upravičenost doseže le z okrepitvijo prizadevanj v vseh družbah, zlasti glede izvajanja strategij za znižanje stroškov in razvoja skladnih strategij za prihodnost.

Komisija želi opozoriti, da določbe Protokola k Pogodbi o pristopu z Romunijo jasno določajo, da se ne dodeli nobena nadaljnja državna pomoč za prestrukturiranje. Zato je vsaka dodatna pomoč za prestrukturiranje neskladna z ustreznimi določbami. V primeru neupoštevanja pogojev, ki se uporabljajo za že dodeljeno državno pomoč, in sicer če gre za neizpolnjevanje meril ES za ekonomsko upravičenost, bo Komisija sprejela ukrepe, potrebne za izterjavo vsake takšne državne pomoči.

[1] UL L 358, 31.12.1994, str. 3–222.

[2] UE-BG 1909/06 – Sklep o pristopu 3/2006.

[3] UL L 157, 21.6.2005, str. 3–393.

[4] COM(2008) 511.

[5] Odločba 3010/91/ESPJ, UL L 286, 16.10.1991, str. 20.

[6] Ekonomska upravičenost pomeni, da družbe ob koncu obdobja prestrukturiranja zopet dosežejo trajnostno dobičkonosnost. Komisija glede na svojo dolgoletno prakso meni, da morajo podjetja doseči:– bruto rezultat poslovanja: to je odstotek EBITDA (dobiček pred odbitkom obresti, davkov, amortizacije in najemnin) prihodka v višini vsaj 10 % za neintegrirane jeklarske družbe in 13,5 % za integrirane valjarne;– minimalna donosnost: to je odstotek EBIT (dobiček pred odbitkom obresti in davkov) prihodka v višini vsaj 1,5 %.

[7] Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996, UL 1257, 10.10.1996, str. 26

[8] UL L 157, 21.6.2005, str. 3–393.

[9] Odločba 3010/91/ESPJ, UL L 286, 16.10.1991, str. 20.

[10] Več kot 600 toplo valjanega jekla Tm/oseba/leto v integriranih valjarnah, več kot 800 toplo valjanega jekla Tm/oseba/leto v neintegriranih jeklarskih podjetjih.