[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.3.2009

COM(2009) 137 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU

o oceni napredka pri izterjavi dodatne dolgovane dajatve proizvajalcev mleka za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002, o kateri je Italija poročala Komisiji in Svetu (na podlagi člena 3 Odločbe Sveta 2003/530/ES)

POROČILO KOMISIJE SVETU

o oceni napredka pri izterjavi dodatne dolgovane dajatve proizvajalcev mleka za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002, o kateri je Italija poročala Komisiji in Svetu(na podlagi člena 3 Odločbe Sveta 2003/530/ES)

Pričujoče ocenjevalno poročilo je Komisija sestavila na podlagi člena 3 Odločbe Sveta 2003/530/ES z dne 16. julija 2003 o združljivosti pomoči s skupnim trgom, ki jo namerava Republika Italija dodeliti svojim proizvajalcem mleka.

Na podlagi člena 1 navedene odločbe pomoč, ki jo Italijanska republika dodeli proizvajalcem mleka, v okviru katere Skupnosti sama izplača njihov dolgovani znesek dodatne dajatve na mleko za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002, tem proizvajalcem pa omogoči, da dolg v obliki odloženega plačila odplačajo v več letih brez obresti, izjemoma velja za združljivo s skupnim trgom pod pogojem, da:

- proizvajalci odplačajo znesek v celoti v enako velikih letnih obrokih in

- da obdobje odplačevanja, ki se začne 1. januarja 2004, ni daljše od 14 let.

Na podlagi člena 2 Odločbe mora Italija za namen dodelitve pomoči skupno dodatno dajatev za zadevna obdobja prijaviti Evropskemu kmetijskemu usmerjevalnemu in jamstvenemu skladu (EKUJS) in neporavnani dolg v treh enako velikih letnih obrokih odbiti od izdatkov, ki jih je EKUJS financiral posebej za november 2003, november 2004 in november 2005.

Italija je z dopisom z dne 26. avgusta 2003 ustrezno prijavila skupno dodatno dajatev za zadevna obdobja.

Preostali znesek neporavnanega dolga je bil ustrezno odbit od izdatkov, ki jih je EKUJS financiral za november 2003, 2004 in 2005.

Člen 3 Odločbe od pristojnih italijanskih organov zahteva, da Svetu in Komisiji vsako leto poročajo o napredku pri izterjavi dolgovanega zneska od proizvajalcev za dodatno dajatev za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002.

Italijanske oblasti so svoje četrto poročilo v okviru te določbe predstavile Komisiji v dopisu AGEA z dne 3. oktobra 2008 o plačilu obrokov iz leta 2007. To poročilo so italijanski organi naknadno posodobili, kar je privedlo do sprememb več točk, pomembnih za to poročilo.

Plačilo dajatve v obliki obročnega odplačevanja

Izmed skupaj 23 460 proizvajalcev, ki dolgujejo dajatev za sedem obdobij iz Odločbe Sveta, ki pa so od nacionalnih sodišč v pričakovanju pravnomočne sodbe pridobili odredbe o zaustavitvi plačil, se jih je 15 355 odločilo za plačilo v okviru sheme obročnega odplačevanja. Odločitev za plačilo v okviru sheme obročnega odplačevanja je pomenila umik vseh nerešenih sodnih sporov. Poleg tega neplačilo katerega koli izmed letnih obrokov pomeni izključitev iz sheme, kar lahko posledično pripelje do tega, da se proizvajalcem zaseže celotni znesek skupaj z obračunanimi obrestmi.

Preden je bil izplačan prvi obrok, je leta 2004 15 355 udeleženih proizvajalcev dolgovalo v celoti približno 345 milijonov EUR, kar je približno ena tretjina skupnega neporavnanega zneska dajatve med proizvajalci. Zato se zdi, da se je večje število proizvajalcev z manjšo stopnjo presežne proizvodnje odločilo za shemo, po drugi strani pa so se proizvajalci z višjo stopnjo presežne proizvodnje (približno 8 000 proizvajalcev, ki jim je za sedem obdobij zaračunana dolgovana dajatev v višini približno 680 milijonov EUR) raje odločili za nadaljevanje sodnega postopka na italijanskih sodiščih. Italijanski organi so v letu 2007 dobili 150 novih vlog za plačilo v obrokih, kar znaša približno 3 milijone EUR.

Četrti obrok v skupnem znesku 25 074 413,99 EUR naj bi do 31. decembra 2007 plačalo 12 426 proizvajalcev. Preverjanja italijanskih organov kažejo, da je v letu 2007 12 183 proizvajalcev ustrezno plačalo zneske v višini 25 006 160,19 EUR. To pomeni, da je 98 % proizvajalcev pravočasno plačalo 99,7 % dajatev v okviru četrtega obroka. Pravočasno plačilo prvega, drugega in tretjega obroka je bilo zabeleženo v obsegu 99,6 %, 97,9 % oziroma 99,5 % dolgovanega zneska. Zbrane dajatve v okviru prvih štirih obrokov skupaj znašajo približno 103 milijone EUR (99,2 % skupnega dolgovanega zneska).

Medtem ko so te stopnje zagotovo pokazatelj, da udeleženi proizvajalci želijo izpolniti svoje obveznosti, Komisija meni, da je nadaljnje spremljanje primerov, pri katerih plačilo ni bilo evidentirano v določenem roku, glavni kazalec stopnje zavzetosti organov za zagotavljanje ustreznega upoštevanja pogojev režima in končno tudi pobiranja celotnega zneska dolgovane dajatve.

Na koncu leta 2007 63 proizvajalcev še ni plačalo četrtega obroka v višini 68 253,80 EUR. Po informacijah italijanskih organov so vse te primere osrednji organi sporočili ustreznim regionalnim organom, da bi izterjali plačilo celotnega dolgovanega zneska (vključno z obrestmi).

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da četrto italijansko poročilo za lansko leto ne navaja zneskov dejansko pobranih dajatev po nadzoru in postopkih izvrševanja, ki so jih opravili njihovi organi. Vendar nekatere dodatne informacije, ki so jih italijanski organi prejeli decembra 2008, kažejo, da je bilo 1 204 511,18 EUR (tj. 15 % skupnega neporavnanega zneska) že pobranih v zvezi z dajatvami proizvajalcev, ki niso pravočasno plačali svojih obrokov med enim od prvih štirih obrokov. Ti proizvajalci so zato morali plačati celoten neporavnani dolg z obračunanimi obrestmi in so bili izključeni iz nadaljnje udeležbe v 14-letni shemi. To pomeni, da je treba pobrati še 6 878 274,31 EUR (tj. 85 % celotnega neporavnanega zneska) od proizvajalcev, ki so bili zaradi zapoznelega plačila izključeni iz sheme obročnega odplačevanja.

Dolgovana dajatev za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002, ki ni vključena v shemo obročnega odplačevanja in ki se jo še vedno izpodbija na italijanskih sodiščih

Navedena je relativno nizka stopnja koriščenja možnosti obročnega odplačevanja glede na znesek vpisane dajatve. To pomeni, da je ovira, ki jo za takojšnje pobiranje predstavljajo odredbe o zaustavitvi plačila, ki so jih v pričakovanju pravnomočne sodbe izdala italijanska sodišča, še vedno ostala za približno 8 000 proizvajalcev, ki jim je zaračunana dajatev v višini 680 milijonov EUR in ki so se odločili za nadaljevanje sodnega postopka.

V ocenjevalnih poročilih, ki jih je leta 2006 in 2007 Komisija predstavila Svetu, je navedeno, da morajo prihodnja poročila Italije posebej obravnavati sodne postopke, ki se nanašajo na sedem zadevnih obdobij, in navajati podrobnosti o potrditvi plačila s strani proizvajalcev v primeru neuspešnega sodnega postopka. Brez teh navedb Komisija prej ni mogla ustrezno spremljati napredka pri pobiranju tistega dela dajatve, ki ni bil vključen v shemo obročnega odplačevanja.

V odgovor na to zahtevo italijansko poročilo vsebuje seznam zneskov dajatev v sodnih postopkih, ki se nanašajo na sedem zadevnih obdobij in v zvezi s katerimi so v letih 2005 in 2006 italijanska sodišča sprejela razsodbe v korist administracije, za skupaj 1 533 584,36 EUR, od katerih je na datum poročila zabeleženo plačilo le 346 833,70 EUR. Po zahtevi za dodatne informacije o tej temi je Komisija decembra 2008 prejela dopolnilne informacije, ki ustrezajo sodbam sodišč, izdanih leta 2007 in 2008. Te kasnejše informacije kažejo, da so sodišča v korist administracije določila v celoti za 4 108 523, 39 EUR (vključno z zgoraj navedenimi 1 533 584,36 EUR) dajatev za leta 2005–2008 (tj. 0,6 % celotnega neporavnanega zneska). Iz tega izhaja, da so decembra 2008 italijanski organi pobrali samo 314 960,15 EUR (tj. 7,7 % zneska, določenega v korist administracije).

Po dodatni razlagi italijanskih organov je bilo pojasnjeno, da znesek zgoraj navedenih dajatev, določenih v korist administracije, vključuje primere, kjer je pritožba mogoča. To delno pojasni, zakaj je pobrani znesek razmeroma nizek. Komisija meni, da bi Italija v prihodnjih letnih poročilih morala natančno določiti znesek dajatev, ki je bil končno določen v korist administracije, da bi omogočili jasnejši pregled nad napredkom na tem področju. Po mnenju Komisije bi bilo priporočljivo, da bi dobili število zadev, če so, ko so proizvajalci mleka, ki so izpodbijali dajatve, uspeli na italijanskih sodiščih.

Komisija beleži počasen napredek pri pobiranju dela dajatev, ki ni bil vključen v shemo obročnega odplačevanja. To se nanaša na dolžino postopkov sodišč (do zdaj so bili določeni samo približno 4 milijoni EUR od 680 milijonov EUR) in trajanje izterjav zneskov, ko je bil sodni spor zaključen (samo približno 300 000 EUR od 4 milijonov EUR). Kar zadeva zlasti razsodbe, sprejete med letoma 2005 in 2006, se zdi nenavadno, da večina potrjenega dolga decembra 2008 še ni bila izterjana.

Sklepne ugotovitve

Komisija meni, da napredek italijanskih organov pri izterjavi dolgovanega zneska od proizvajalcev, ki so se odločili za shemo obročnega odplačevanja za obdobja od 1995/1996 do 2001/2002, katero je leta 2003 odobril Svet, dokazuje, da je upravljanje sheme ustrezno. Vendar želi Komisija poudariti, da navedba dejansko pobranih zneskov od nekaj udeleženih proizvajalcev, ki niso plačali obroka in so zato izključeni iz nadaljnje udeležbe, kaže, da je treba izboljšati prizadevnost ali napredek pri pobiranju ustreznih dajatev.

Glede zneskov dajatev, ki niso bili vključeni v obročno odplačevanje in glede katerih so bili pred italijanskimi sodišči sproženi sodni spori, Komisija obžaluje, da je napredek počasen in meni, da izterjava dajatev tako ni zadovoljiva.