[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 24.2.2009 COM(2009) 96 konč. POROČILO KOMISIJE Odgovori držav članic na Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2007 {SEC(2009) 257} KAZALO 1. Obseg poročila 3 2 Povzetek 3 3. Splošne ugotovitve izjave o zanesljivosti za leto 2007 in ugotovitve izjave o zanesljivosti na področju deljenega upravljanja 4 4. Spremljanje odpravljanja napak iz izjave o zanesljivosti za leto 2007 6 5. Ukrepi, ki so jih sprejele države članice za odpravo pomanjkljivosti na področju kohezije in kmetijstva/naravnih virov 7 6. Pomoč državam članicam pri izboljšanju upravljanja projektov, ki jih financira EU. 10 7. Sklepne ugotovitve 11 1. OBSEG POROčILA Evropsko računsko sodišče, zunanji revizorski organ Evropske unije, v letnem poročilu predloži izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Glavni cilj izjave o zanesljivosti je zagotoviti revizijsko mnenje o tem, ali so prihodki in odhodki EU točno knjiženi v računovodskih izkazih in ali so bili zbrani in porabljeni v skladu z vsemi pogodbenimi in pravnimi obveznostmi[1]. Komisija mora takoj, ko Evropsko računsko sodišče pošlje letno poročilo, države članice obvestiti o podrobnostih tega poročila, ki se nanašajo na upravljanje sredstev, za katero so odgovorne, države članice pa morajo odgovoriti v šestdesetih dneh[2]. Komisija je 11. novembra 2008 v skladu s predpisi obvestila države članice o teh ugotovitvah in jih pozvala, naj izpolnijo tridelni vprašalnik. Države članice so že pred sprejetjem poročila Sodišča prejele ugotovitve Sodišča glede svoje države in o njih razpravljale s Sodiščem in Komisijo. Povzetek odgovorov držav članic je predstavljen v poročilu Komisije (ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije), ki se predloži Evropskemu računskemu sodišču, Svetu in Evropskemu parlamentu pred 28. februarjem 2009. 2 POVZETEK Letno poročilo Evropskega računskega sodišča za leto 2007 je pomembno iz dveh razlogov. Prvič, Sodišče je spremenilo strukturo poročila, ki zdaj natančno sledi novemu finančnemu okviru. In drugič, to je zadnja izjava o zanesljivosti, ki jo mora Sodišče predložiti v mandatu sedanje Komisije in Parlamenta. Rezultati prizadevanj Komisije za nadaljnje izboljšanje okvira kontrole se že kažejo v rezultatih Evropskega računskega sodišča. Sodišče je prvič doslej izdalo mnenje brez pridržka glede zanesljivosti računovodskih izkazov. Sodišče je prav tako izdalo mnenje brez pridržka glede zakonitosti in pravilnosti transakcij pri prihodkih, obveznostih in plačilih za gospodarske in finančne zadeve ter upravnih in drugih odhodkih. Sodišče ugotavlja, da nadzorni in kontrolni sistemi na teh področjih na splošno delujejo uspešno. V nasprotju s tem pa pri deljenem upravljanju prevladujejo neugodna mnenja Sodišča glede zakonitosti in pravilnosti transakcij. Poleg tega je v poročilu navedeno, da so nadzorni in kontrolni sistemi na teh področjih le delno uspešni. Na področju kmetijstva in naravnih virov je Sodišče pri transakcijah, povezanih z odhodki za to področje politik kot celoto, ugotovilo pomembno stopnjo napak, pri EKJS, za katerega se porabi 85 % kmetijskih odhodkov, pa je stopnja napak nekoliko pod pragom pomembnosti. Na področju kohezijske politike je po ugotovitvah Sodišča stopnja napak največja; Sodišče ocenjuje, da 11 % celotnega povrnjenega zneska ne bi smelo biti povrnjenega. Glavne slabosti so bile ugotovljene pri tekočih pregledih organov upravljanja in plačilnih organov ter pri delu revizijskih organov. Ob tem velja omeniti, da se velika večina transakcij, ki jih je revidiralo Evropsko računsko sodišče, nanaša na programsko obdobje 2000–2006. Novembra 2008, dan potem, ko je bilo predstavljeno letno poročilo, je Komisija skladno s predpisi vsako državo članico obvestila o vsebini napak, ugotovljenih v okviru revizij Evropskega računskega sodišča, ki so bile opravljene v vsaki posamezni državi. Večina držav članic je Komisiji odgovorila v sprejemljivem roku in dovolj podrobno. Sodišče deli napake na „količinsko opredeljive“ in „količinsko neopredeljive“. Države članice so odgovorne za več kot 90 % celotnega števila količinsko opredeljivih napak pri deljenem upravljanju. V svojih odgovorih glede ukrepov, sprejetih zaradi ugotovljenih količinsko opredeljivih napak, je 15 od 17 držav članic zagotovilo nekaj informacij o sprejetih ukrepih in verjetnih rezultatih. Komisija bo spremljala izvajanje ukrepov za odpravo napak, ki jih je ugotovilo Sodišče. Države članice so morale odgovoriti tudi na šest specifičnih vprašanj o kmetijstvu in koheziji. Pri kmetijstvu je Sodišče izrazilo pomisleke glede zanesljivosti plačil, ki se izvajajo v okviru sheme enotnega plačila (SEP). Na to vprašanje so odgovorile skoraj vse države članice in navedle, da so bile uvedene nekatere izboljšave. Vprašanja o koheziji so se nanašala na število zaposlenih in usposabljanje zaposlenih v organih upravljanja in plačilnih organih. Več držav članic je v svojih odgovorih navedlo, da so organi upravljanja in plačilni organi v zadnjih 12 mesecih zaposlili nove sodelavce. Več kot 70 % držav članic je odgovorilo, da je bilo za zaposlene v organih upravljanja in plačilnih organih v zadnjih 12 mesecih organizirano izobraževanje o finančnem upravljanju in kontroli. Poleg tega so morale države članice odgovoriti na dve splošni vprašanji. Prvo vprašanje se je nanašalo na tristranske razprave o posameznih ugotovljenih napakah, ki so potekale v maju in juniju 2008 in pri katerih so sodelovali Komisija, nekatere države članice in Evropsko računsko sodišče. Šest držav članic je navedlo, da so sodelovale v teh tristranskih razpravah. Odgovori so pokazali zadovoljstvo glede te pobude. Drugo vprašanje je bilo, kako bi lahko Komisija izboljšala svojo nadzorno vlogo pri deljenem upravljanju. Glavne predlagane izboljšave so bile: poenostavitev pravil in predpisov, izboljšave spremljanja in usmerjanja pri vprašanjih javnega naročanja. 3. SPLOšNE UGOTOVITVE IZJAVE O ZANESLJIVOSTI ZA LETO 2007 IN UGOTOVITVE IZJAVE O ZANESLJIVOSTI NA PODROčJU DELJENEGA UPRAVLJANJA Rezultati prizadevanj Komisije za nadaljnje izboljšanje okvira kontrole se že kažejo v rezultatih Evropskega računskega sodišča. Čeprav so nekatere države članice omenile ta trend, so druge poudarile dejstvo, da Komisija že 14. leto zapored ni uspela pridobiti pozitivne izjave o zanesljivosti. Zato je bil predlagan ponoven premislek glede sedanjega pristopa k izjavi o zanesljivosti, poleg tega pa je bilo odobravanjem sprejeto priporočilo Sodišča, da se določi raven sprejemljivega tveganja napak, ki bo zagotavljala ustrezno ravnovesje med stroški in koristmi kontrol. Mnenje Sodišča o transakcijah, povezanih z računovodskimi izkazi, je bilo zelo podobno tistemu iz leta 2006. Čeprav se je ocenjena stopnja napak na dveh področjih, ki sta prej spadali pod notranje politike in zunanje ukrepe, znižala, to ni vplivalo na celotno sliko. Vendar je Sodišče izdalo mnenje brez pridržka glede zanesljivosti računovodskih izkazov. Poleg tega je Sodišče izdalo mnenje brez pridržka glede zakonitosti in pravilnosti transakcij na nekaterih področjih, in sicer pri prihodkih, obveznostih in plačilih za gospodarske in finančne zadeve ter upravnih in drugih odhodkih. Nadzorni in kontrolni sistemi na teh področjih na splošno delujejo uspešno in na izbranem vzorcu transakcij niso bile ugotovljene pomembne napake. Pri deljenem upravljanju pa prevladujejo neugodna mnenja Sodišča glede zakonitosti in pravilnosti transakcij. Sodišče ugotavlja, da se na teh področjih v različnem obsegu še vedno pojavlja pomembna stopnja napak. Razpredelnica 1.1 po poglavjih prikazuje povzetek rezultatov izjave o zanesljivosti o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi. Razpredelnica 1.1 – Povzetek rezultatov izjave o zanesljivosti za leto 2007 o zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi[3], kot jih razlaga Komisija | Ocenjena stopnja napak | Prihodki | pod 2 % | Kmetijstvo in naravni viri – EKJS* | pod 2 % | Kmetijstvo in naravni viri – razen EKJS* | nad 5 % | Kohezija | nad 5 % | Raziskave, energetika in promet | med 2 % in 5 % | Zunanji ukrepi | med 2 % in 5 % | Izobraževanje in državljanstvo | med 2 % in 5 % | Gospodarske in finančne zadeve | pod 2 % | Uprava | pod 2 % | ERS | med 2 % in 5 % | *Razčlenitev iz poglavja 5 letnega poročila Sodišča. Višje stopnje napak je po oceni sodišča najti na področju kohezije in razvoja podeželja. Na področju, za katero se porabi največ sredstev, tj. kmetijstvo in naravni viri, je Sodišče pri transakcijah, iz katerih izhajajo odhodki za to področje kot celoto, ugotovilo pomembno stopnjo napak. Sodišče je navedlo tudi, da so bili nadzorni in kontrolni sistemi delno uspešni. Medtem ko je bila stopnja napak pri odhodkih za EKJS, ki pomenijo približno 85 % celotnih odhodkov za kmetijstvo, nekoliko pod 2 %, je razvoj podeželja prispeval pretežni del k skupni stopnji napak. Poleg tega je Sodišče kot že v preteklem letu 2006 ugotovilo, da je bil integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) uspešen pri zmanjševanju tveganja nepravilnih odhodkov, če se je pravilno izvajal in če so se v sistem vnašali točni podatki. Zato je Sodišče priporočilo izboljšave pri določanju, registraciji in upravljanju pravic. Največ napak je Sodišče ugotovilo na področju kohezijske politike. Ocenilo je, da najmanj 11 % skupnega zneska, povrnjenega za projekte kohezijske politike, ne bi smelo biti povrnjenega. Poleg tega je Sodišče v letu 2007 prvič ocenilo, da so bili nadzorni in kontrolni sistemi (Komisije in držav članic) pri kohezijski politiki delno uspešni. Transakcije, ki jih je Evropsko računsko sodišče revidiralo na področju kohezijske politike, so se vse nanašale na programsko obdobje 2000–2006. V letu 2007 je Sodišče ponovno ugotavljalo slabosti pri kontrolah na prvi ravni in v revizijskih organih. Glavne slabosti so bile[4]: organi upravljanja – nezadostni tekoči pregledi o resničnosti odhodkov, neuspeh pri odkrivanju izjav o odhodkih, ki niso podprte z ustreznimi dokazi, in neuspeh pri odkrivanju slabosti v razpisnih postopkih, plačilni organi – niso ugotovili, da organi upravljanja niso izvajali ustreznih tekočih pregledov, revizijski organi – niso izvajali dovolj pregledov za pridobitev zagotovila o uspešnem delovanju kontrolnih sistemov. Sodišče je navedlo, da zapletene in nenatančne pravne zahteve resno vplivajo na zakonitost in pravilnost transakcij na področju razvoja podeželja in kohezije. Na področju izobraževanja in državljanstva se poraba sredstev delno upravlja z deljenim upravljanjem. Sodišče je ugotovilo, da se na teh področjih v različnem obsegu pojavlja pomembna stopnja napak. Tudi nadzorni in kontrolni sistemi so bili ocenjeni kot delno uspešni. 4. SPREMLJANJE ODPRAVLJANJA NAPAK V svojem dopisu je Komisija v skladu s predpisi obvestila vsako državo članico o vsebini napak, ugotovljenih v okviru revizij Evropskega računskega sodišča, ki so bile opravljene v vsaki posamezni državi. Države članice so morale nato predložiti informacije o ukrepih, sprejetih za odpravo napak, ter o časovnem okviru, vsebini in pričakovanih rezultatih. Večina držav članic je zahtevane informacije predložila v sprejemljivem roku. Poleg tega je bila kakovost odgovorov na splošno dobra, pri čemer so nekatere države predložile zelo podrobne informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi revizijskih ugotovitev. Komisija bo v okviru rednega spremljanja vseh poročil Sodišča nadzorovala ukrepe za odpravo napak. Opredelitev in obravnava napak V skladu z navedbami Evropskega računskega sodišča „se napake lahko nanašajo na pogoj za plačilo“ ali na „drugo vprašanje skladnosti“. Sodišče deli napake na „količinsko opredeljive“ in „količinsko neopredeljive“[5]. Pri določanju finančnega učinka napak na celotno populacijo revizije in skupne stopnje napake, ki se objavi, se upoštevajo samo količinsko opredeljive napake. Države članice so odgovorne za več kot 90 % celotnega števila količinsko opredeljivih napak pri deljenem upravljanju (100 % na področju kohezijske politike). Vse države članice so predložile vsaj delne odgovore glede vseh količinsko opredeljivih napak s 100-odstotno stopnjo napak. V vsakem posameznem primeru so navedle, ali je bila napaka sprejeta ali zavrnjena in kateri ukrepi so bili sprejeti. Več držav članic (Češka, Nemčija, Irska, Španija, Grčija in Združeno kraljestvo) je sprejelo večino napak, ki jih je ugotovilo Sodišče. V svojih odgovorih glede ukrepov, sprejetih zaradi ugotovljenih količinsko opredeljivih napak, je 15 od 17 držav članic zagotovilo nekaj informacij o sprejetih ukrepih in verjetnih rezultatih. Nekatere države članice so poudarile, da so se izterjave začele ali so že bile opravljene in so pri tem navedle izterjane zneske. V primeru ene države članice (Grčija) se je prispevek Skupnosti za vsako sprejeto napako znižal na nič. 5. UKREPI, KI SO JIH SPREJELE DRžAVE čLANICE ZA ODPRAVO POMANJKLJIVOSTI NA PODROčJU KOHEZIJE IN KMETIJSTVA/NARAVNIH VIROV VPRAšALNIK, POSLAN DRžAVAM čLANICAM, JE VKLJUčEVAL ENO VPRAšANJE O POGLAVJU O KMETIJSTVU IN NARAVNIH VIRIH NA PODLAGI IZBOLJšAV SEP. Sodišče je v poročilu za leto 2007 izrazilo pomisleke glede zanesljivosti plačil, izvedenih v okviru SEP. Po navedbah Sodišča so najbolj pereča vprašanja, ki jih je treba obravnavati, pravice, podatki o zemljiških parcelah ter pojasnitev in poenostavitev pravil, na katerih temeljijo ukrepi, zlasti glede uporabe nacionalne rezerve. Skoraj vse države članice so odgovorile na to vprašanje in navedle, da so bile uvedene nekatere izboljšave. Več novih držav članic je navedlo, da trenutno ne uporabljajo SEP. Tiste države, ki take sisteme imajo, pa so navedle, da so jih nedavno revidirali in potrdili pristojni nacionalni organi. Vsa vprašanja, ki jih je izrazilo Sodišče, so bila upoštevana. Več držav članic, ki že uporabljajo ta sistem, je navedlo, da ga nenehno izboljšujejo, predvsem na področju ortofotografije in pravic. Poleg tega v več primerih posodabljajo in preoblikujejo baze podatkov. Štiri vprašanja o koheziji so se nanašala na število zaposlenih in usposabljanje zaposlenih v organih upravljanja in plačilnih organih. Večina držav članic je odgovorila na vprašanje o številu novih zaposlenih, ki so se v organih upravljanja in plačilnih organih zaposlili v zadnjih 12 mesecih. Nove sodelavce so organi zaposlovali v okviru prestrukturiranja in v nekaterih primerih zaradi zaključka programskega obdobja 2000–2006, pa tudi za programe v novem obdobju 2007–2013. Predvsem pri novih državah članicah se kaže močan trend zaposlovanja dodatnih zaposlenih – v Bolgariji je bilo povečanje celo 88-odstotno. Več kot 70 % držav članic je odgovorilo, da je bilo za zaposlene v organih upravljanja in plačilnih organih v zadnjih 12 mesecih organizirano izobraževanje o finančnem upravljanju in kontroli. Večina držav ima neke vrste statistično evidenco o usposabljanju zaposlenih, več držav pa je poudarilo, da je stalno usposabljanje o finančnem upravljanju in kontroli ter programskem in pogodbenem upravljanju v obliki seminarjev, informativnih sestankov in konferenc običajen del njihovih programov usposabljanja. Uvodni seminarji (v enem primeru celo tridnevni) in začetni paketi so sestavni del programov usposabljanja v večini držav članic. Poleg tega so v 80 % držav članic na voljo začetni paketi za nove zaposlene. Ti paketi vključujejo razne osnovne dokumente, kot so kontrolni seznami, navodila in postopkovni priročniki. Več držav članic je navedlo, da imajo organi upravljanja in plačilni organi svoje spletne strani in da je uporaba intraneta za obveščanje običajna praksa. V nekaj primerih dokumentacija o javnih naročilih ni bila zlahka na voljo, Litva pa je navedla, da na tem področju potrebuje večjo podporo Komisije. Težave z javnimi naročili in z njimi povezani problemi pri razpisnih postopkih povzročajo eno najpogostejših napak, ki jih ugotavlja Evropsko računsko sodišče. Šesto vprašanje je temeljilo na ugotovitvah Sodišča glede revizijskih organov[6]. Njegov namen je bilo ugotoviti, zakaj revizijski organi niso uspeli opraviti zadostnih preverjanj. Skoraj vse države članice so izraz „revizijski organ“ razumele kot vrhovni nacionalni revizijski organ in navedle, da je ta ustanova neodvisna in da je delo, ki ga opravlja, zelo kakovostno. Vendar je Sodišče s tem izrazom mislilo na druge revizijske subjekte, ki opravljajo naloge revizije v okviru projektnega upravljanja in kontrole, kot je navedeno v točki 6.29 letnega poročila Evropskega računskega sodišča. Zato ni mogoče uporabiti odgovorov, ki so jih predložile države članice. Zadnje, sedmo vprašanje se je osredotočilo na skupno zmanjšanje napak, ugotovljeno v vsaki državi članici v preteklem letu. Večina držav članic ni mogla narediti primerjave, ker Evropsko računsko sodišče ni opravilo revizije v isti državi dve leti zapored. Štiri države – Madžarska, Združeno kraljestvo (Škotska), Poljska in Španija – pa so navedle, da se je v primerjavi s preteklimi revizijskimi leti skupna stopnja napak znižala. Razpredelnica 1.2 prikazuje povzetek skupnega števila odgovorov na vprašalnik s podatki o povečanju števila zaposlenih, usposabljanju zaposlenih in dokumentaciji za začetne pakete, ki je na voljo v državah članicah. Razpredelnica 1.2 Vprašanje | Skupno število odgovorov | Skupno število neodgovorjenih vprašanj | 1) Kmetijstvo | 24 | 3 | 2) Povečanje števila zaposlenih v organih upravljanja in plačilnih organih | 25 | 2 | % povečanja števila zaposlenih (če so bili predloženi številčni podatki) | 5–24 % | 4 | 25–49 % | 8 | 50–100 % | 5 | 3) Usposabljanje v organih upravljanja | 24 | 3 | % zaposlenih, ki so se udeležili usposabljanja (če so bili predloženi številčni podatki) | 5–24 % | 3 | 25–49 % | 5 | 50–100 % | 5 | 4) Usposabljanje v plačilnih organih | 24 | 3 | % zaposlenih, ki so se udeležili usposabljanja (če so bili predloženi številčni podatki) | 5–24 % | 1 | 25–49 % | 2 | 50–100 % | 9 | 5) Vsebina začetnega paketa | 22 | 5 | da | ne | ni odgovora | Kontrolni seznam | 20 | 2 | 5 | Navodila za kontrolne strategije | 17 | 5 | 5 | Navodila za poročanje o ugotovitvah kontrol in stopnjah napak | 20 | 2 | 5 | Izvleček pravil o upravičenosti za preverjanje zahtevkov | 19 | 3 | 5 | Pravila o javnih naročilih | 19 | 3 | 5 | Pravila in potrebna preverjanja glede končnih plačil | 20 | 2 | 5 | Posledice nepravilnosti | 19 | 3 | 5 | Drugi postopkovni priročniki | 19 | 3 | 5 | 6) Revizijski organi | 23 | 4 | 7) Zmanjšanje napak | 23 | 4 | 8) Tristranske razprave | 24 | 3 | 6. POMOč DRžAVAM čLANICAM PRI IZBOLJšANJU UPRAVLJANJA PROJEKTOV, KI JIH FINANCIRA EU Da bi ugotovili, kako bi lahko Komisija dodatno prispevala k boljšemu upravljanju projektov, ki jih financira EU, v državah članicah, sta bili v vprašalnik vključeni dve splošni vprašanji. Prvo vprašanje se je nanašalo na tristranske razprave, pri katerih so sodelovali Evropsko računsko sodišče, nekatere države članice in Komisija in ki so potekale pred kontradiktornim postopkom v juliju 2008. Srečanja so bila namenjena razpravljanju o napakah v programih in projektih, ki jih je pri reviziji ugotovilo Sodišče. Te razprave so podlaga za kontradiktorne postopke, vprašanje pa se je glasilo, kako koristne so se razprave zdele zadevnim državam članicam. Drugo vprašanje je bilo, kako bi lahko Komisija izboljšala svojo nadzorno vlogo pri deljenem upravljanju. Tristranska srečanja Šest držav članic je navedlo, da so sodelovale v tristranskih razpravah. Odgovori so pokazali, da je bila ta pobuda na splošno sprejeta z zadovoljstvom, čeprav rezultati srečanj niso bili vedno v celoti ugodni za zadevne države članice, kot zelo koristno pa so pobudo ocenile Irska, Grčija, Slovaška in Češka. Irska je na primer navedla, da „ sta bila ta postopek in izkušnja izredno koristna tako za organ upravljanja kot za državo članico “, in sicer iz naslednjih razlogov: „razumevanje procesov in postopkov Evropskega računskega sodišča, vključitev preverjanj Evropskega računskega sodišča v lastna preverjanja in kontrole države članice, neposredni pogovori so omogočili strinjanje o mnogo več vprašanjih, kot bi ga bilo mogoče doseči s pisno komunikacijo, Evropsko računsko sodišče je podrobno pojasnilo razloge za vprašanja, ki so ostala v poročilu, država članica pa jih je razumela in se z njimi strinjala, to je omogočilo, da so se vsa odprta vprašanja rešila in da je bilo končno poročilo izdano pravočasno in učinkovito. “ Izboljšanje nadzorne vloge Komisije Države članice so v glavnem navedle, da so zadovoljne z načinom, na katerega Komisija opravlja svojo nadzorno vlogo, dve državi pa sta omenili pogodbe o zaupanju, ki so bile podpisane s Komisijo za regionalne sklade in kohezijski sklad. Poleg tega so države članice pozdravile tudi dejstvo, da je Komisija z izdajo smernic v programskem obdobju 2007–2013 okrepila svojo vlogo. Vendar pa je nekaj več kot polovica držav članic, med njimi zlasti nove države članice, menilo, da bi Komisija lahko izboljšala svojo vlogo. Med predlaganimi možnostmi za izboljšave so bile naslednje: - pravila in predpisi : zagotavljanje smernic, najboljših praks in usposabljanja za organe upravljanja in plačilne organe; poenostavitev pravil in predpisov za spodbujanje učinkovitejšega izvajanja projektov, - spremljanje : izboljšave v vlogi spremljanja, ki jo opravlja Komisija, tako da se zagotovi več informacij o metodologiji, ki se uporablja za inšpekcijske preglede Komisije, - javna naročila : večji nadzor na področju javnih naročil in usposabljanja v zakonodaji Skupnosti; smernice za javna naročila. 7. SKLEPNE UGOTOVITVE - Komisija je na splošno zadovoljna s kakovostjo odgovorov na vprašalnik, ki jih je prejela od držav članic, ter z dejstvom, da so skoraj vse države spoštovale kratek rok. Poleg tega so nekatere države članice predložile obsežno dokumentacijo glede uporabljenih korektivnih ukrepov. - Države članice so omenile izboljšave v izjavi o zanesljivosti za leto 2007, v kateri je bilo prvič izdano mnenje brez pridržka glede zanesljivosti računovodskih izkazov. Na področju deljenega upravljanja si države članice še naprej prizadevajo za izboljšanje svojih sistemov in zmanjšanje napak. Odgovori na vprašalnik na splošno kažejo pozitivno sliko, saj se je število zaposlenih v organih upravljanja in plačilnih organih precej povečalo, vključeni pa so tudi v številna usposabljanja. Države članice pogosto sprejmejo napake, ki jih je ugotovilo Sodišče, večina držav pa je tudi že sprejela ukrepe. Komisija bo spremljala izvajanje teh ukrepov. - Države članice so v glavnem navedle, da so zadovoljne z načinom, na katerega Komisija opravlja svojo nadzorno vlogo. Poudarile so potrebo po poenostavitvi pravil in predpisov. Poleg tega jih je nekaj izrazilo željo, da bi Komisija okrepila in nadalje razvila smernice in pomoč, ki jih zagotavlja. Države članice so Komisijo in Računsko sodišče zaprosile tudi za nekaj pojasnil, zlasti v zvezi z najboljšimi praksami. [1] Evropsko računsko sodišče – Letno poročilo o proračunu EU za leto 2007 – pojasnilo na str. 7. [2] Finančna uredba, člen 143.6. [3] Letno poročilo Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2007 z odgovori institucij, UL C 286, 10.11.2008, str. 29. [4] Letno poročilo Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2007 z odgovori institucij, UL C 286, 10.11.2008, str. 150. [5] Letno poročilo Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2007 z odgovori institucij, UL C 286, 10.11.2008, str. 28. [6] Glej opombo 4.