29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 141/37

—

se strinja, da je treba strukturirati proces sprejemanja odločitev v okviru SRP, vključno s tem, da se urejanje in/ali upravljanje nekaterih ribolovnih dejavnosti v okviru pravil Skupnosti prenese na države članice, regije ter na sam sektor;

—

priporoča, da se skrbno preučijo prednosti in slabosti uvedbe prenosljivih ribolovnih pravic z ustreznimi jamstvi, pri čemer je treba upoštevati, da so posamezne vodene kvote lahko eden od pristopov, da pa bi posamezne prenosljive kvote lahko ogrozile ravnovesje v sektorju;

—

se strinja z vzpostavitvijo drugačne ureditve za upravljanje malega priobalnega ribolova in pobiranja morskih sadežev in z ohranjanjem dostopa izvajalcev teh dejavnosti do javnih sredstev; poleg tega se strinja, da se olajša sprejemanje odločitev, ki zadevajo posebno ta del flote, na regionalni ravni; pri malem priobalnem ribolovu se ne bi smela upoštevati le dolžina ladje, ampak tudi drugi parametri;

—

priporoča, da se za vsako območje ribolova oceni, kateri sistem upravljanja ribolova je najprimernejši glede na območje ribolova, vrste rib in vrsto flote, ter poziva k nadaljnji preučitvi sistema upravljanja ribolovnih kvot, ki temelji na ulovu;

—

priporoča, da se uredi dostop do pomoči iz javnih sredstev po vzoru skupne kmetijske politike, z uvedbo načela pogojevanja;

—

meni, da mora EU sprejeti ukrepe za povečanje konkurenčnosti tega sektorja, vključno s časovnim načrtom za leto 2010, v katerem bodo opredeljene omejitve, ki bodo predstavljene po regijah, spodbujanjem ekoloških načinov ribogojstva in podporo evropske tehnološke in inovacijske platforme za ribogojstvo (EATIP); poudarja pomen pomorskega prostorskega načrtovanja, programov za dobro počutje živali, standardov označevanja in poenostavitve upravnih postopkov za ta sektor.

Poročevalec:

Ramón Luis VALCÁRCEL SISO (ES/EPP), predsednik avtonomne skupnosti Murcia

1.

meni, da je vizija Komisije za evropsko ribištvo do leta 2020 uresničljiva, in želi aktivno prispevati k razpravi o potrebnih reformah za uresničitev te vizije ob čim manjših motnjah delovnih procesov in čim manjšem izkrivljanju trga. Pregled in reforma skupne ribiške politike (SRP) sta edinstvena priložnost ne le za obravnavanje preteklih pomanjkljivosti, temveč tudi za ustvarjanje zaupanja in pripravo zagotovil za prihodnost. Ob polni udeležbi ribiških skupnosti bo upravljanje ribjih staležev boljše, flote bodo bolje prilagojene virom, boljša bo tudi ureditev plovb, gospodarski donosi pa bodo nudili potrebna zagotovila za dolgoročno varnost;

2.

meni, da je v številnih regijah Evrope ribolov sredstvo za preživljanje pa tudi vir za oskrbo močno odvisne predelovalne industrije. Skupna ribiška politika (SRP) kljub dolgemu obstoju in kljub vsem reformam ni uspela odpraviti vse večjih težav v sektorju, ki se mora spopasti z velikimi izzivi: prelovom, neprilagojenostjo ribolovnih zmogljivosti razpoložljivim virom in ciljem socialne, gospodarske in okoljske trajnosti, potrebo po izboljšanju energetske učinkovitosti plovil, slabim stanjem mnogih ribolovnih virov in visoko ravnjo subvencij, ki je privedla do zelo občutljivega gospodarskega položaja. Poleg tega sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju z državami v razvoju v številnih primerih ogrožajo zanesljivo preskrbo s hrano v teh državah, prispevajo k prelovu in preprečujejo razvoj lokalne ribiške industrije;

3.

poudarja, da mora SRP privesti do obsežnejšega pristopa, vključiti ukrepe pomorske in okoljske politike ter oblikovati dodatna orodja za obravnavo trdovratnega problema presežnih zmogljivosti flote na stroškovno učinkovit način. Zato je treba vzpostaviti politični okvir, ki temelji na mehanizmih za sprejemanje srednjeročnih in dolgoročnih rešitev, v katerem so decentralizirani določeni vidiki in določeni jasni cilji. Poleg tega je treba izboljšati upravljanje te gospodarske panoge, opredeliti mehanizme nadzora, ki bodo zagotovili večjo skladnost s predpisi, ter spodbujati sektor k večji zavezanosti za upravljanje in izvajanje ukrepov SRP ter prevzemanju večje odgovornosti na tem področju;

4.

meni, da je ribogojstvo možnost za pridobivanje zdravih, varnih, trajnostnih in visokokakovostnih proizvodov ob strogem spoštovanju okolja ter dejavnik stabilizacije zaposlovanja v številnih regijah Evrope, ki so bolj ali manj odvisne od ribolova. Evropska unija je razvila pobude za spodbujanje ribogojstva, ki vključujejo strukturne finančne instrumente (FIUR – Finančni instrument za usmerjanje ribištva in ESR – Evropski sklad za ribištvo), ter podprla in začela izvajati strategije za njegov trajnostni razvoj. Dosežen je bil velik napredek, vendar pa je rast proizvodnje znatno manjša od svetovnega povprečja in ta sektor se danes sooča s številnimi izzivi, kot so vključevanje ribogojstva v pomorsko in okoljsko politiko, usmerjanje ribogojstva v uporabo okolju prijaznih metod v okviru trajnostne ribiške politike, spodbujanje konkurenčnosti, celostno upravljanje obalnih območij, izboljševanje upravljanja, večja skrb za zdravje in dobro počutje živali, tako kot pri drugih živinorejskih sektorjih, ob upoštevanju strogih zahtev varstva potrošnikov;

5.

je prepričan, da mora SRP srednjeročno obravnavati vprašanja, kot so rast svetovnega prebivalstva, prihodnje širitve EU, onesnaženost morij in celinskih voda ter njene posledice za obalne ekosisteme ter podnebne spremembe, saj bodo pomenila spremembo načina upravljanja v proizvodnji rib in ribogojstvu.

6.

pozdravlja pobudo Komisije za zgodnjo predložitev zelene knjige o reformi skupne ribiške politike (COM(2009) 163 konč.), ki uvaja proces posvetovanja, priznava samokritičnost Komisije do njenih neuspehov na več področjih SRP, predstavlja predloge za izboljšanje sedanje SRP do leta 2012 in vsebuje razmislek o prenovljeni SRP, ki se bo začela izvajati leta 2013;

7.

se strinja z dejstvom, da so zmogljivosti flote neprilagojene, še posebno v nekaterih segmentih, in podpira uvedbo mehanizmov, ki bi omogočili prilagoditev velikosti evropskih ribiških flot razpoložljivim virom ter bolj trajnostnemu socialnemu in ekonomskemu pristopu, s tem da bi morali ti prilagoditveni mehanizmi optimalno izkoristiti javna finančna sredstva, ter meni, da je to temeljna podlaga za celovit razvoj SRP na drugih področjih;

8.

poudarja, da je obsežno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pogoj za uspešno skupno ribiško politiko. Posebej predlaga okrepitev vloge regionalnih svetovalnih svetov;

9.

opozarja, da je za učinkovito vključitev SRP v celostno pomorsko politiko EU nujno, da so regionalne in lokalne ribiške oblasti pripravljene prevzeti odgovornost na tem področju in k temu učinkovito prispevati;

10.

podpira spodbujanje boljšega sodelovanja med obalnimi stražami držav članic ter odločitev o pripravi ukrepov za vzpostavitev boljšega medobratovalnega nadzornega sistema;

11.

priporoča, da se skrbno preučijo prednosti in slabosti uvedbe prenosljivih ribolovnih pravic z ustreznimi jamstvi, na ravni kolektivnih ali individualnih ribolovnih pravic;

12.

se strinja, da morajo biti prihodnji ukrepi in kompromisi, sprejeti v okviru SRP z namenom popraviti ali ublažiti gospodarski in družbeni vpliv zmanjšanja ribolovnih možnosti, vedno združljivi z dolgoročno ekološko trajnostjo;

13.

poziva k ohranitvi in celo razširitvi obstoječih zaščitenih ribolovnih območij;

14.

se strinja, da je treba strukturirati proces sprejemanja odločitev v okviru SRP, pri čemer se v nekaterih primerih uporabi postopek komitologije, urejanje in/ali upravljanje nekaterih ribolovnih dejavnosti pa se v okviru pravil Skupnosti prenese na države članice, regije ter na sam sektor; zato poziva k upravljanju glede na obalne razmere, razmere rečnih ustij in ribištvo (ekosistemski pristop);

15.

podpira predlog Komisije, v skladu s katerim mora ta sektor prevzeti večjo odgovornost pri izvajanju skupne ribiške politike. Le ribiči, ki pravilno izvajajo svoje naloge, imajo lahko dostop do ribjih staležev, pri tem pa je treba upoštevati, da so ti v javni lasti in da večji del stroškov upravljanja teh virov krijejo davkoplačevalci;

16.

podpira razvoj kulture spoštovanja predpisov. Državam članicam bi bilo treba omejiti dostop do finančnih sredstev Skupnosti, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti glede nadzora in ohranjanja;

17.

podpira uvedbo sistemov zbiranja podatkov v realnem času, ki bodo zagotavljali posodobljene tehnične informacije o ulovu;

18.

poziva Komisijo, naj v skladu z evropsko strategijo za najbolj oddaljene regije pri reformi SRP upošteva posebne potrebe najbolj oddaljenih regij z vidika njihovih strukturnih in socialno-ekonomskih pogojev;

19.

poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo na svetovni ravni pri razvoju sistemov za prilagajanje ribolovnih politik in politik upravljanja morskih območij podnebnim spremembam.

20.

se strinja s pobudo o vzpostavitvi drugačne ureditve za upravljanje malega priobalnega ribolova in pobiranja morskih sadežev, ki sta pomembni dejavnosti za kulturno identiteto številnih evropskih regij in zagotavljata delo številnim delavcem v mikropodjetjih. Odbor se strinja s predlogom, da se ohrani upravičenost teh dejavnosti do javnih finančnih sredstev;

21.

v celoti podpira namero Komisije, da v okviru ekosistemskega pristopa olajša sprejemanje odločitev o upravljanju na regionalni ravni, ki zadevajo posebno ta del flote, in sicer vedno ob upoštevanju nadnacionalnih pravil in načel Skupnosti;

22.

meni, da je sodelovanje skupnosti v lokalnih partnerskih strukturah ključno za čim dejavnejše sodelovanje teh lokalnih struktur pri opredeljevanju posebnih prednosti in pomanjkljivosti posameznih območij ter za zagotovitev, da izvajanje ustreza lokalnim razmeram;

23.

priporoča, da se preuči koncept malega priobalnega ribolova in da se pri tem ne upošteva le dolžina ladje, ampak tudi drugi parametri, kot so gospodarska in družbena povezava dejavnosti s priobalnimi občinami, trajanje plovbe, vrsta ulova, vključenost (ali nevključenost) v konkreten ribolovni načrt itd.;

24.

meni, da so stroški vzdrževanja satelitskih sledilnih naprav („blue box“) previsoki za majhna plovila malega priobalnega ribolova, zato bi morala Komisija predvideti uporabo cenejših alternativnih sistemov;

25.

poudarja, da je ta neindustrijska flota neposredno izpostavljena izkrivljanjem, ki jih prinaša globalizirani trg. V zvezi s tem bi bilo treba ponovno pretehtati možnost pomoči za izgradnjo novih plovil v okviru programov prilagajanja in ob upoštevanju večjih ribolovnih naporov, ki so posledica tehnoloških izboljšav, da se zagotovi konkurenčna flota, prilagojena ribolovnim zmogljivostim, ki jih lahko ima posamezna ladja, in varna za ribiče glede na težaven dostop do ribolovnih območij. Poleg tega bi bilo zelo zanimivo uvesti obvezno označevanje za prepoznavanje proizvodov te flote, na podlagi katerega bi potrošnik lahko enostavno ugotovil izvor proizvoda;

26.

poziva Komisijo, naj spodbuja ustrezno usposabljanje delavcev, ki delajo na morju, da bi ti delavci pridobili podjetniško, pomorsko in okoljsko znanje ter se seznanili z dobrimi praksami na področju higiene; s tem bi te človeške vire lahko obdržali na območjih, ki so odvisna od ribolova, in hkrati omogočili diverzifikacijo njihovih dejavnosti na druga področja civilno-družbenega pomena, kot sta podpora boju proti onesnaženju morja ali storitve pomoči na morju.

27.

poziva Komisijo, naj spodbuja celostno pobudo za razvoj in izboljšanje infrastrukture na otokih in v oddaljenih regijah, ki so odvisne od malega priobalnega ribolova;

28.

se strinja s ciljem svetovnega vrha ZN o trajnostnem razvoju, na katerem so države članice sprejele pojem največjega trajnostnega donosa kot cilj, ki naj bi bil dosežen do leta 2015. Ta cilj mora postati vodilno načelo SRP. Odbor prav tako podpira politiko za preprečevanje primerov zavrženja; predlaga, da se preuči vpliv, ki ga ima industrijski ribolov, namenjen proizvodnji hrane za gojene ribe, na ekosisteme.

29.

predlaga, da se da državam članicam pooblastilo za izboljšanje ureditve dostopa flot do območij posebnega ohranitvenega pomena z namenom, da bi vzpostavili in ohranjali visoko raven stanja zaščitenih območij;

30.

poziva k nadaljnji preučitvi sistema upravljanja ribolovnih kvot, ki temelji na preverljivi dokumentaciji ribičev;

31.

podpira pobudo Komisije za spremembo sistema upravljanja ribolova, ki naj temelji na omejitvi dni, ko lahko posamezna ladja izpluje na morje za namene ribolova, ali na uporabi sedanjega sistema, ki velja za ribolov ene vrste rib;

32.

priporoča, da se za vsako območje ribolova oceni, kateri sistem upravljanja ribolova je najprimernejši glede na območje ribolova, vrste rib in vrsto flote. Enota upravljanja mora biti ribolovno območje in vse vrste, ki se v tem območju lovijo, razen kadar gre za vrste, ki se selijo;

33.

opozarja, da so za rešitev nekaterih težav nujno potrebni ukrepi, ki posamezne ribiče in združenja (soupravljanje) spodbujajo k odgovornemu ribolovu;

34.

predlaga uvedbo „certifikata ribolovne odličnosti“, ki ga potrdi zunanje podjetje in ki bi podobno kot v pomorski politiki zagotovil, da se bo ribištvo razvijalo v skladu s predpisi;

35.

meni, da je treba z uvedbo modelov, ki so v skladu s standardi ISO, kot je ISO 17020, razviti homogen sistem opazovanja in nadziranja ribiške dejavnosti;

36.

priporoča, da se športni in rekreacijski ribolov obravnavata kot vidika, ki sta pri upravljanju ribištva vse pomembnejša. Diverzifikacija ribolovnih dejavnosti v smeri ribolovnega turizma mora postati alternativna možnost za ribiče, tako da bodo lahko kot poveljniki plovila dejavni v sorodnih dejavnostih, prav tako pa bo ta možnost povečala ponudbo delovnih mest in zmanjšala ribolovni napor.

37.

opozarja, da bi lahko uporaba načela relativne stabilnosti v številnih primerih privedla do tega, da bi celoten dovoljeni ulov presegel priporočila strokovnjakov, da bi se povečalo število zavržkov in zmanjšale možnosti racionalnega izkoriščanja ribolovnih virov;

38.

se strinja s Komisijo, da načelo relativne stabilnosti ne zagotavlja, da bi se ribolovne pravice uporabile kar najbolj učinkovito in uspešno. Med kvotami, dodeljenimi posameznim državam članicam, ter med tem, kaj dejansko potrebujejo in kakšne kvote porabijo nacionalne flote, vlada neskladje. OR zato priporoča revizijo načela relativne stabilnosti in prilagoditev potreb nacionalnih flot po kvotah glede na razpoložljivost ribolovnih pravic;

39.

glede prenosljivih ribolovnih pravic meni, da je treba upoštevati, da so posamezne vodene kvote (IAQs, Individual Administered Quotas) lahko eden od pristopov, da pa bi posamezne prenosljive kvote (ITQs, Individual transferable quotas) lahko ogrozile ravnovesje v sektorju. Njihov najpomembnejši učinek je kopičenje zmogljivosti za ulov v rokah velikih podjetij in hitrejše izginevanje majhnih ribičev. Poleg tega bi bilo popolnoma nesmiselno razmišljati o drugačni ureditvi za upravljanje flot malega ribolova, hkrati pa ribolovne pravice prepustiti samo pravilom trga;

40.

podpira pobudo za ohranitev omejitev ribolovnih možnosti znotraj 12 morskih milj.

41.

se strinja, da je treba zagotoviti, da bodo vsi ribji proizvodi, ki se prodajajo na trgu Skupnosti, vključno z uvoženimi proizvodi, pridobljeni s trajnostnim ribolovom, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na trgu EU; predlaga, da se pred izdajo dovoljenja za ribolov opravi predhodna presoja vpliva na okolje;

42.

zavzema se za oblikovanje pobud, ki bodo zagotovile jamstvo za poreklo ribiških proizvodov tako, da bodo spodbujale uporabo embalaže za sveže proizvode, iz katere bosta razvidni njihova sledljivost in poreklo;

43.

meni, da je treba na ravni ulova in trženja spodbujati certifikate ribolovne odličnosti, saj potrošnikom nudijo jamstvo za strogo spoštovanje virov;

44.

meni, da je treba povečati pristojnosti organizacij proizvajalcev pri upravljanju ribištva;

45.

poziva k spodbujanju vseživljenjskega izobraževanja in ugotavljanja potreb po izobraževanju v organizacijah proizvajalcev kot ključnih elementov za izboljšanje ribiških trgov.

46.

se strinja s Komisijo, da je treba izvajati celostno pomorsko politiko kot ključni instrument za napredek pri pomorskih vprašanjih, ki pomembno vplivajo na druge sektorske politike, in zlasti na SRP, pri čemer je treba stalno upoštevati trajnostni razvoj obalnih območij ter posebno pozornost namenjati trajnostnemu ribištvu v prihodnosti in prilagajanju podnebnim spremembam;

47.

meni, da bo v skladu z načelom ozemeljske kohezije preživetje obalnih skupnosti v prihodnosti odvisno od diverzifikacije in vzpostavitve trajnostne gospodarske osnove, ki bi nadarjenim posameznikom prihodnjih generacij dajala številne priložnosti, zaradi katerih bi bili pripravljeni ostati doma in se tako ne bi bili prisiljeni seliti v večje kraje in mesta zaradi iskanja boljšega življenja;

48.

priporoča, da se ribiškemu sektorju v okviru SRP omogoči sodelovanje pri oblikovanju in razvoju drugih dejavnosti, ki lahko dopolnjujejo ribolovne dejavnosti, kot so na primer ribolovni turizem (npr. športni ribolov ali opazovanje kitov), boj proti onesnaževanju, dejavnosti reševanja ali čiščenje vodnega dna;

49.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in regijami oblikuje geografske informacijske sisteme (GIS), ki bodo omogočili načrtovanje rabe obale;

50.

meni, da so zlasti lokalna obalna partnerstva, ki jih sestavljajo lokalne oblasti in ustrezne zainteresirane strani, lahko ključna za zagotavljanje učinkovitega celostnega upravljanja obalnih območij, ki deluje „od spodaj navzgor“;

51.

poziva Komisijo, naj spodbudi uvedbo intermodalnega vozniškega dovoljenja za poveljnike ribiških plovil, ki bo veljavno v vsej Evropi ter bo omogočilo diverzifikacijo ribolovnih dejavnosti, ki bodo tako skladna z drugimi poklicnimi dejavnostmi.

52.

pozdravlja pobude za izboljšanje komunikacije med znanstveniki, nosilci političnih odločitev ter interesnimi skupinami, zlasti Svetovalnim odborom za ribištvo in ribogojstvo (ACFA) ter regionalnimi svetovalnimi sveti;

53.

meni, da morajo postopki odločanja temeljiti na trdnih in zanesljivih podatkih in ugotovitvah ter se strinja s pobudami, ki jih v zvezi s tem pripravlja Komisija;

54.

priporoča oblikovanje grozda za ribištvo, ki bo temeljil na znanju in omogočil vzpostavitev dinamične, pregledne in javne strukture, ki bo sčasoma postala portal za širjenje znanja o ribištvu v EU.

55.

se strinja, da je imela strukturna politika negativne posledice za ribiški sektor in je v nekaterih primerih prispevala k povečanju strukturnih težav, namesto da bi jih razrešila. OR se poleg tega strinja, da mora reforma odpraviti strukturne pomanjkljivosti sektorja ter hkrati zagotoviti zaščito pred morebitnimi nezaželenimi učinki ali učinki, ki bi bili v nasprotju s cilji SRP;

56.

priporoča, da se uredi dostop do pomoči iz javnih sredstev po vzoru skupne kmetijske politike, z uvedbo načela pogojevanja. Izpolnjevanje navedenih pogojev bi moralo biti nujni pogoj za pridobitev finančne pomoči, hkrati pa bi bilo treba urediti sistem kazni in povračil;

57.

priporoča uvedbo tehnik ribolova, ki so bolj selektivne in prijaznejše do okolja. Pri prizadevanjih za reševanje teh težav pa je treba kljub vsemu upoštevati regionalne posebnosti.

58.

meni, da mora biti glavni cilj na področju zunanje razsežnosti SRP vzpostavitev gospodarskih odnosov in sodelovanja s tretjimi državami, ki ob upoštevanju trajnostnega in odgovornega ribolova temeljijo na nediskriminaciji in vzajemni koristi;

59.

soglaša s Komisijo, da je ohranjanje prisotnosti flote Skupnosti na mednarodni ravni vse manj pomembno;

60.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija zamenjala načelo „plačaj, ribari in pojdi“ s sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki temeljijo na globalnejšem pristopu ter spodbujajo sodelovanje, upravljanje in pravno varnost naložb Skupnosti zunaj EU. Sporazume o ribolovu z državami nečlanicami EU je treba ohraniti kot orodje za prilagajanje ribiškega sektorja, vanje pa je treba vključiti ribogojstvo, naložbe in sodelovanje kot razvojne instrumente;

61.

pozdravlja predlog za preučitev uvedbe regionalnih oblik sodelovanja v času, ko se spodbuja vključevanje regij kot instrument razvoja;

62.

poudarja, da so regionalne organizacije za upravljanje ribištva (ROUR) odličen instrument upravljanja sektorja, ter poziva k večji zastopanosti in teži teh organizacij pri sprejemanju odločitev, in sicer v skladu z opredeljenimi merili, kot so prebivalstvo ali število držav EU;

63.

meni, da je treba sprejeti mednarodne sporazume o upravljanju in nadzoru ribolova v Sredozemlju, Baltskem morju in drugih morskih območjih, v katerih imajo poleg držav članic EU svoje teritorialne vode tudi tretje države, ki bi omogočili uravnoteženo črpanje virov v biotsko močno raznovrstnem ekosistemu, ki pa je očitno krhek;

64.

podpira določitev ukrepov za vzpostavitev boljšega medobratovalnega nadzornega sistema, ki bi združeval obstoječe sisteme za nadzor in sledenje, zlasti na območju Sredozemlja. V zvezi s tem poziva Komisijo, naj uvede prvi pilotni projekt na tem območju, ki bi se lahko potem razširil na celotno Evropo;

65.

poziva k izboljšanju sodelovanja med obalnimi stražami držav članic in obalnimi državami, ki niso članice EU.

66.

pozdravlja sporočilo Izgradnja trajnostne prihodnosti ribogojstva (COM(2009) 162 konč.), ki daje novo spodbudo za Strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva (COM(2002) 511 konč.). Ta strategija omogoča soočanje z izzivi, povezanimi z usmerjanjem velikega potenciala teh dejavnosti, posebno na področju okoljske trajnosti proizvodnje ter kakovosti in varnosti proizvodov;

67.

meni, da ribogojstvo v Skupnosti prispeva k oskrbi skupnostnega trga z ribiškimi proizvodi, za katerega je značilen vse večji primanjkljaj, ki je posledica zmanjševanja obsega ribolova in povečanja povpraševanja;

68.

se zaveda socialno-ekonomskega pomena ribogojstva v nekaterih regijah, saj zagotavlja približno 65 000 delovnih mest in ustvari več kot 3 milijarde EUR prometa;

69.

se strinja, da je treba še naprej spodbujati ribogojstvo, ter pozdravlja pobude Komisije, Sveta in Parlamenta za podporo rasti sektorja ribogojstva prek SRP;

70.

se strinja s Komisijo, da se evropsko ribogojstvo pri svoji rasti sooča z omejitvami, kot so: dostop do zadostnih površin, potrebnih za njen razvoj; težave pri pridobivanju dovoljenj; razdrobljenost sektorja, ki je še vedno slabo organiziran; ter številne omejitve pri dostopu do kapitala, skupaj s strogimi predpisi Skupnosti, ki omejujejo sposobnost tekmovanja s proizvajalci iz Azije in Latinske Amerike;

71.

pozdravlja finančna prizadevanja, ki jih EU uresničuje preko strukturne politike za spodbujanje trajnostnega razvoja ribogojstva, in predlaga opredelitev „načela navzkrižne skladnosti“ v sektorju ribištva, z določitvijo posebnih meril glede okolja, varnosti hrane, dobrega počutja živali itd. V primeru neupoštevanja teh meril bi bil dostop do pomoči iz javnih sredstev omejen in/ali prepovedan;

72.

se strinja z zamislijo, da mora EU sprejeti vrsto ukrepov za povečanje konkurenčnosti sektorja, ki bodo omogočili zadovoljevanje naraščajočega povpraševanja po ribah, česar ne bo mogoče doseči s staležem prosto živečih rib;

73.

se strinja, da bi morala imeti EU vodilno vlogo v „modri revoluciji“, tako v proizvodnji rib kot tudi na področju tehnologije in inovacij, hkrati pa na evropski ravni oblikovati certifikacijske organe, ki zagotavljajo „odličnost ribogojne proizvodnje EU“; meni, da bi morala imeti EU vodilno vlogo pri razvijanju ekoloških načinov ribogojstva in da bi ga morala spodbujati le v krajih, kjer se ta lahko izvaja na ekološko trajnosten način, da bi zagotovili ohranitev morskega okolja za prihodnje generacije;

74.

pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev ustreznega okvira politik in ukrepov za razvoj ribogojstva, ki spodbuja odpravo ovir na ravni nacionalnih zakonodaj, zlasti v zvezi z uveljavljanjem ribogojstva na obalnih območjih kot dejavnosti, enakovredne drugim dejavnostim, in glede izdajanja dovoljenj, ter utira pot napredku tega strateško pomembnega sektorja;

75.

poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami pripravi časovni načrt za leto 2010, v katerem bodo opredeljene omejitve za rast ribogojstva, ki bodo predstavljene po regijah, s čimer bi se v okviru celostne pomorske politike spodbudila priprava tehničnih poročil, ustvarjanje ribogojnih območij ter izgradnja potrebne pristaniške infrastrukture;

76.

poziva k spodbujanju dostopa do zavarovalnih polic, ki bi umirile že tako pogosto krhko finančno stanje teh proizvajalcev, ne pa ga še dodatno pretresle.

77.

meni, da je primerno uvesti evropsko tehnološko in inovacijsko platformo za ribogojstvo (EATIP), ki bo evropskemu ribogojstvu omogočila, da ohrani vodilno vlogo v svetu, ter mu zagotovila strateške smernice za naložbe v raziskave in razvoj, ki bodo spodbujale iskanje trajnostnih načinov ribolova in ribogojstva;

78.

poziva, naj evropska tehnološka in inovacijska platforma za ribogojstvo služi kot forum za spodbujanje raziskav in razvoja za opredelitev trajnostnih načinov ribolova in ribogojstva ter naj z nacionalnimi platformami za ribogojstvo, ribolov in oceanografijo ustvari mrežo, v okviru katere se bodo od spodaj navzgor sporočala vprašanja s področja raziskav in razvoja ter od zgoraj navzdol širile inovacije in nove tehnologije;

79.

poudarja pomen pomorskega prostorskega načrtovanja za zagotovitev območij in za pripravo usmeritev za umestitev te gospodarske dejavnosti. Ustrezno prostorsko načrtovanje omogoča usmerjanje rasti ribogojstva, določitev njegovih možnosti za proizvodnjo, preprečevanje konfliktov z drugimi uporabniki obalnih ali celinskih območij ter spodbujanje sinergij med dejavnostmi in okolji na območjih, ki so najbolj odvisna od te vrste dejavnosti, z vidika okoljske, socialne, ekonomske in tržno usmerjene trajnosti;

80.

podpira oblikovanje in razširjanje standardov kakovosti in informativnega označevanja v Evropi pa tudi mednarodno sodelovanje na področju označevanja in certificiranja;

81.

se strinja, da je treba okrepiti mednarodno razsežnost evropskega ribogojstva ter določiti temelje načrtov za nadzor bolezni, ki bodo omogočili zootehnično neoporečnost proizvodnje;

82.

poziva k finančnim prizadevanjem, ki bodo v sorazmerju z izzivi, s katerimi se sooča ribogojstvo v Skupnosti, ter pričakovanji, ki jih ta sektor vzbuja;

83.

vztraja, da je treba analizirati položaj usposabljanja na področju navtike, ribištva in ribogojstva ter oceniti potrebe na srednji rok. V zvezi s tem poziva, da se v evropskem okviru prostega pretoka strokovnjakov oblikuje časovni načrt za države članice, ki bo povečal raven usposobljenosti v tem sektorju ter ozaveščenost Evropejcev na tem področju.

84.

se strinja s prizadevanji EU za zagotovitev združljivosti ribogojstva in okolja, da se omogoči proizvodnja kakovostnih, zdravih in varnih živil, pri čemer je treba uporabiti zaščitne ukrepe na območjih proizvodnje v skladu z okvirno direktivo 2000/60/ES o vodah, ki države članice spodbuja k izboljšanju njihovega vodnega okolja do določenih rokov, in celostno pomorsko politiko ter sprejeti ukrepe, ki omogočajo nadzor nad pobeglimi ribami;

85.

meni, da so za trajnostno rast proizvodnje vodnih živali potrebni ukrepi na področju zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali ter glede razpoložljivosti novih veterinarskih zdravil za uporabo v ribogojstvu in visoko kakovostne ribje krme, ki bo sprejemljiva za okolje;

86.

poziva, naj se preuči stanje uporabe Direktive 88/2006 o zdravstvenem varstvu vodnih živali v državah članicah ter vzpostavi geografski informacijski sistem o boleznih v ribogojni proizvodnji po svetu;

87.

vztraja, da je treba sprejeti zakon o uvedbi registra ribogojnih obratov, ki bo javnim upravam zagotovil najnovejše podatke o trenutnem stanju ribogojne proizvodnje, o odobreni populaciji rib in njihovem izvoru, gostoti živali in zdravstvenih programih, ki se pripravljajo;

88.

meni, da je treba pripraviti formularje in protokole za vlaganje prošenj in izdajo dovoljenj za izpustitev nedoraslih organizmov, za obvestila o boleznih in pobegih, podatke o proizvodnih procesih, oceno programov za okoljski nadzor ter nadzor in zdravstveno dokumentacijo za premike rib v cestnem in vodnem prometu, kot je to veljalo za druge vrste živali, namenjene za proizvodnjo živil;

89.

poziva k večji finančni podpori za nadzor okolja v ribogojnicah, izvajanje programov za izboljšanje zdravstvenega varstva živali, prilagoditev dobrega počutja živali metodam ribogojstva, raziskave na področju zdravil za uporabo v veterinarski medicini in raziskave glede uporabe alternativnih surovin za proizvodnjo ribje krme;

90.

podpira zamisel o zagotavljanju zdravstvenega varstva potrošnikov in priznavanju dobrega vpliva hrane iz vodnega življa na zdravje.

91.

podpira pobudo za podporo upravljanju sektorja ribogojstva kot načina za izboljšanje podobe ribogojstva in za ustvarjanje enakih pogojev na ravni EU, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju tega sektorja. V zvezi s tem Komisiji predlaga, naj pripravi načrt za izboljšanje upravljanja sektorja ribogojstva in ribištva;

92.

se strinja s predlogom o zagotavljanju uravnoteženega izvajanja zakonodaje EU, o obveščanju o njenih instrumentih in olajšanju njihove uporabe s poenostavitvijo upravnih postopkov in zmanjšanjem upravnih obremenitev;

93.

se strinja s Komisijo, da je treba zagotoviti ustrezno spremljanje dejavnosti v sektorju ribogojstva, in sicer s pomočjo zanesljivih statističnih podatkov, globalnih in usklajenih kazalnikov ter javne mreže tržnih cen;

94.

predlaga Komisiji, naj znotraj Evropske agencije za nadzor ribištva ustanovi enoto za oceno in nadzor ribogojstva;

95.

ponovno poudarja pomen profesionalizacije in usposabljanja za doseganje kakovostnega upravljanja;

96.

je pripravljen služiti kot forum za širjenje in kot porok za sodelovanje ter obveščanje javnosti o vprašanjih, povezanih z ribogojstvom, da bi skupaj s Komisijo prispeval k izboljšanju upravljanja sektorja ribogojstva.