27.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 79/27

1.

pozdravlja sporočilo Komisije Posodobljen strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju. Odbor v celoti podpira predlagani splošni cilj, in sicer povečati raven znanja in sposobnosti z izboljšanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki se upravičeno obravnava kot absolutna prednostna naloga pri odzivu na izzive, s katerimi se sooča Evropska unija;

2.

se popolnoma strinja s splošno analizo Komisije. Problematika izobraževanja in usposabljanja je bistvenega pomena, če naj Evropa poveča prizadevanja za konkurenčnost, hkrati pa ohrani visoko raven socialnega in okoljskega varstva, saj so državljani Evrope njen najdragocenejši vir (1). V zvezi s tem Odbor opozarja, da bo do leta 2015 79 % delovnih mest zahtevalo delovno silo z visoko ali srednjo izobrazbo (2);

3.

se strinja z idejo Evropske komisije, da morajo politike na področju izobraževanja in usposabljanja vsem državljanom ne glede na njihovo starost, spol in družbeno-ekonomski profil zagotoviti, da lahko pridobijo, posodabljajo in vseživljenjsko razvijajo svoje poklicne sposobnosti in aktivno državljanstvo; te politike so torej ključni dejavniki osebne emancipacije in socialnega vključevanja;

4.

opozarja na pomen pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti ter njihove odločilne vloge v Evropi na področju izobraževanja in usposabljanja, ki jim daje osrednjo vlogo v procesu doseganja predvidenih strateških ciljev. Lokalne in regionalne oblasti so v skladu s sistemi posameznih držav odgovorne za različne ravni izobraževanja, od predšolske vzgoje in izobraževanja do izobraževanja in usposabljanja za odrasle. Sporočilo obravnava vse te ravni. Evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja je tesno povezano tako z zaposlovanjem in strategijami trajnostnega gospodarskega razvoja ter problematiko preseljevanja, vključno z večjezičnostjo in demografskimi trendi, kakor tudi s politikami EU za socialno vključevanje, podjetništvo, raziskovanje in inovativnost. Zato je učinkovito izvajanje politik izobraževanja in usposabljanja, ki upoštevajo vse te vidike, naloga lokalnih in regionalnih oblasti. Pri odločanju o načinih dela v okviru dolgoročnega evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja je treba upoštevati pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti;

5.

v zvezi s tem poudarja, da ima tema obravnavanega sporočila za Odbor dolgoročni pomen. Gledano kratkoročno pa je tema povezana s prednostnimi nalogami Odbora za leto 2009 (3);

6.

izraža zadovoljstvo, da predlagani ukrepi podpirajo in dopolnjujejo ukrepe držav članic, s čimer se – brez poseganja v načeli subsidiarnosti in sorazmernosti – povečuje evropska dodana vrednost;

7.

poudarja, da bi lahko v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem otrok priseljencev, ki se prav tako omenja pri strateških izzivih in prednostnih nalogah, temu vprašanju namenili enako pozornost kot vključevanju državljanov tretjih držav v Evropski uniji. Odbor v zvezi s tem opozarja, da ukrepi za vključevanje niso del pristojnosti EU na področju priseljevanja (členi 61, 62 in 63 PES), temveč so zanj neposredno pristojne države članice. To pomeni, da ima lahko EU v zvezi s tem le podporno vlogo – tako bo tudi ostalo do morebitne ratifikacije Lizbonske pogodbe, ki bi okrepila pristojnosti EU na tem področju;

8.

opozarja, da v Evropi priseljevanje predstavlja kulturno, jezikovno in demografsko okrepitev, ki je priložnost in ne breme, ter da bi zaradi tega moralo biti izobraževanje in usposabljanje prve in druge generacije priseljencev prednostna naloga, saj je ključnega pomena za vključevanje in dejansko udeležbo v družbenem in poklicnem življenju (4). Komisijo poziva, da nameni pozornost najbolj ranljivim priseljencem;

9.

ugotavlja, da namerava Komisija okrepiti uporabo odprte metode usklajevanja, saj k obstoječim dejavnostim vzajemnega učenja dodaja še vzajemni pregled; zato Komisijo poziva, naj upošteva povečanje finančne in upravne obremenitve, ki ga lahko okrepitev odprte metode usklajevanja povzroči lokalnim in regionalnim oblastem, ki nosijo velik del odgovornosti za izobraževanje in usposabljanje;

10.

opozarja, da lahko odprta metoda usklajevanja – še posebej na področju splošnega in poklicnega izobraževanja – deluje samo, če je neposredno vključena podnacionalna raven. Uspešnost držav članic, ki temelji na uspešnosti njihovih regij in občin, bo morala temeljiti predvsem na njihovem obsežnem sodelovanju ob stalnem prizadevanju za solidarnost;

11.

zelo pozorno spremlja problematiko neenakopravnosti moških in žensk, kot je že navedel v nekaterih prejšnjih mnenjih (5). Zato poziva Komisijo, da posebno pozornost nameni temu vztrajnemu neravnotežju med spoloma;

12.

opozarja na potrebo po spodbujanju vključevanja invalidov vseh starosti v redno izobraževanje in usposabljanje. To bi zelo povečalo njihovo vključenost v družbo in zaposljivost;

13.

pozdravlja prizadevanje na področju izobraževanja odraslih, ki je zelo pomembno za spodbujanje zaposljivosti, mobilnosti, družbenega vključevanja in osebnostnega razvoja. Odbor v zvezi s tem opozarja, da je že izrazil pripravljenost prevzeti aktivno vlogo pri spodbujanju področja vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja, ki je zelo povezano z lokalnimi in regionalnimi oblastmi (6);

14.

se sprašuje, zakaj Komisija v obravnavanem sporočilu ni omenila vprašanja usposabljanja in ohranjanja visokokvalificiranih delavcev in ljudi s ključnimi znanji v EU, saj je to v okviru razvoja družbe znanja za večino evropskih držav bistveno vprašanje – tako glede „bega možganov“ kakor tudi glede potrebe po usposabljanju visokokvalificiranega osebja v vseh disciplinah. Zato poziva Komisijo, da se na to vprašanje osredotoči, da pa vendarle ne uvaja dodatnih kazalnikov, kar bi lahko negativno vplivalo na skladnost zastavljenih ciljev;

15.

opozarja na velik pomen, ki ga Odbor pripisuje vključevanju tretjih držav, ki si prizadevajo za priključitev EU, zato Komisijo poziva, da v zvezi s tem obravnava različne možnosti.

16.

odbor regij odobrava štiri strateške izzive in prednostne naloge, ki jih predlaga Komisija za obdobje 2009–2010;

17.

ugotavlja, da so kratkoročni strateški izzivi in prednostne naloge v skladu z že opravljenim delom v okviru programa Izobraževanje in usposabljanje 2010;

18.

pozdravlja dejstvo, da strateški izzivi niso omejeni le na vprašanja, povezana s trgom dela, ter posebej odobrava izziv „spodbujanje pravičnosti in aktivnega državljanstva“. Prvi stiki s politiko in vsakodnevno uresničevanje aktivnega državljanstva se dogajajo na podnacionalni ravni;

19.

opozarja na svojo zavezanost mobilnosti, ki je bistveni vidik kulturnega in poklicnega razvoja, saj prispeva k preseganju gospodarskih in kulturnih ovir. Odbor v zvezi s tem vztraja, da mora mobilnost postati pravilo za vse, ki se izobražujejo;

20.

poudarja temeljno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri mobilnosti vseh, ki se izobražujejo, tako na področju obveščanja kot tudi na področju podpore mobilnosti z uvajanjem ukrepov za usklajevanje in spremljanje, ki dopolnjujejo evropske programe (7). Odbor zato poziva Komisijo, naj to vlogo še bolj upošteva in regije vključi v pripravo programov ter regijam, ki si to želijo, zagotovi več pristojnosti pri njihovemu izvajanju;

21.

opozarja, da morajo imeti regionalne in lokalne oblasti osrednjo vlogo pri doseganju cilja „materinščina + 2“, zlasti pri izvajanju izobraževalnih programov (8);

22.

opozarja na potrebo po večjem napredku pri obvladovanju jezikov v osnovnih in srednjih šolah. Izobraževalni proces mora zagotoviti več priložnosti za pogovor vsaj v enem tujem jeziku v osnovni šoli (9);

23.

opozarja, da je treba povečati prizadevanja za seznanjanje s prednostmi, ki jih ima učenje jezikov (10);

24.

pozdravlja pripravljenost okrepiti začetno izobraževanje učiteljev in povečati možnosti za stalni strokovni razvoj osebja, zadolženega za izobraževanje in svetovanje;

25.

meni, da je treba v okviru razvoja izobraževanja in usposabljanja upoštevati trende na trgu dela v zvezi z znanjem in veščinami. Ti so pogosto najprej ugotovljeni na lokalni in regionalni ravni;

26.

meni, da je izobraževanje za trajnostni razvoj – zlasti za povečanje seznanjenosti s problematiko podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in varstva vseh naravnih virov (tal, vode, zraka, rudnega bogastva ipd.) ter razvoj medijske pismenosti – bistvenega pomena in neločljivo povezano z aktivnim državljanstvom, zato bi ga lahko vključili v prednostne naloge za obdobje 2009–2010;

27.

v zvezi s tem opozarja, da sta aktivno državljanstvo in razumevanje izzivov trajnostnega razvoja med ključnimi sposobnostmi Evropejcev, kakor je navedeno v priporočilu Ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje – evropski okvir  (1);

28.

meni, da imajo zgodnje, predšolsko in osnovno izobraževanje pomembno vlogo pri pridobivanju osnovnih spretnosti, ki našim državljanom in državljankam omogočajo uspešno zasebno in poklicno življenje (11);

29.

odobrava pripravljenost za izboljšanje vzajemnega učenja na področju najboljših praks za izobraževanje otrok priseljencev. Ta ukrep je bistvenega pomena za spodbujanje evropskega državljanstva in uspešen proces vključevanja;

30.

želi poudariti pomen pouka materinščine za otroke priseljencev, saj ta izboljša njihovo sposobnost, da se naučijo tako jezika države gostiteljice kot drugih jezikov; vendar mora biti državna podpora nedvomno usmerjena predvsem v učenje jezika države gostiteljice in sposobnost tekoče uporabe tega jezika;

31.

poudarja velik pomen lokalnih in regionalnih oblasti pri razvoju inovativnega okolja (11);

32.

meni, da je treba v okviru družbenega izziva „krepitev inovativnosti in ustvarjalnosti“ posebno pozornost nameniti okoljskim vprašanjem (voda, energija, podnebje, biotska raznovrstnost, onesnaževanje itd.). Na splošnejši ravni ti izzivi zahtevajo velike spremembe številnih poklicev in ustvarjanje mnogih novih; zato jih je treba vključiti v vseživljenjsko učenje, zlasti s pripravo ustreznih izobraževanj;

33.

podpira predlog za vzpostavitev partnerstev med izvajalci izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, raziskovalnimi zavodi, kulturnimi akterji in ustvarjalnimi industrijami. Te dejavnosti so med svojim izvajanjem pokazale učinkovito inovativnost;

34.

meni, da je izboljšanje sodelovanja med državami članicami bistvenega pomena za soočenje s skupnimi izzivi, ki bodo nastali s pojavom dinamične družbe znanja, ter da sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi prav tako prispeva k temu cilju in ga je torej treba spodbujati.

35.

zahteva, da se pripravi primerjalni pregled sistemov splošnega in poklicnega izobraževanja v državah članicah in reform, načrtovanih v bližnji prihodnosti, ter da se ta pregled objavi na internetu v vseh uradnih jezikih EU. Tako bi lahko strokovnjaki za izobraževanje na občinskih in regionalnih ravneh, občinski svetniki in šolske skupnosti dobili potrebne informacije o izkušnjah drugih držav na področju splošnega in poklicnega izobraževanja ter na osrednji ravni odločanja v razpravah o nadaljnjem preoblikovanju splošnega in poklicnega izobraževanja nastopali kot enakovredni partnerji.

36.

odbor regijodobrava uporabo meril uspešnosti v okviru odprte metode usklajevanja, vendar ta merila ne smejo voditi v prikrito usklajevanje sistemov v posameznih državah članicah;

37.

pozdravlja namen Komisije sprejeti kvantitativne (merila uspešnosti, statistični podatki) in kvalitativne ukrepe (izmenjava informacij in dobrih praks) (12). Ti ukrepi bi morali graditi predvsem na že obstoječem, temeljiti na primerljivih podatkih in upoštevati različnost položajev v posameznih državah članicah. Države članice so nasprotno povabljene, naj preudarijo, kako in v kolikšni meri lahko ob upoštevanju spreminjajočih se gospodarskih in družbenih razmer ter svojih nacionalnih prednostnih nalog prispevajo k skupnemu uresničevanju ciljev;

38.

poudarja, da še vedno ni bilo razprave o virih, ki jih bodo regije in občine potrebovale za to, da lahko prevzamejo dodatne upravne in finančne stroške uvajanja novih kazalnikov;

39.

ne glede na to ugotavlja, da zastavljeni cilji za štiri od petih meril uspešnosti, sprejetih leta 2003, do leta 2010 ne bodo izpolnjeni. Ni jasen niti učinek vzajemnega učenja ter izmenjave informacij in dobrih praks, zato je treba preveriti primernost zastavljenih ciljev in/ali načinov dela;

40.

Komisiji, državam članicam ter lokalnim in regionalnim oblastem predlaga obravnavo razlogov, zaradi katerih zastavljeni cilji za ta štiri merila uspešnosti niso bili doseženi;

41.

odobrava namen Komisije, da se poveča cilj vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje z 12,5 % na 15 %. To povečanje je še posebej pomembno v obdobju krize, ko je potrebno preusposabljanje in izpopolnjevanje številnih delavcev;

42.

podpira predlog za uvedbo merila uspešnosti „mobilnost“, ki je bistvenega pomena, saj bo povečalo zaposljivost in prispevalo k oblikovanju evropskega državljanstva – čeprav Komisija tega kazalnika še ni opredelila. Meni, da je treba – ne da bi posegali v prizadevanja v zvezi z univerzitetnimi študenti, ki jih je treba nadaljevati – poudariti mobilnost vajencev in mladih na poklicnem usposabljanju, kar je področje, na katerem je aktivnih veliko regij;

43.

odobrava namen oblikovati merilo uspešnosti „posamezniki s slabimi rezultati pri osnovnih spretnostih“, ki je bilo razširjeno na matematiko in znanosti, vendar poudarja, da je treba prednost dati zlasti učenju branja in pisanja. Opozarja pa, da sta poznavanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter znanje tujih jezikov pomembna tako za pridobivanje znanja in izvajanje vseživljenjskega učenja kakor tudi za doseganje ciljev permanentnega usposabljanja. Zlasti otroci morajo imeti možnost za zgodnje pridobivanje spretnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (12). Odbor opozarja na družbene neenakosti pri dostopu do teh tehnologij, na katere se morajo nacionalne, regionalne in lokalne ter evropske ustanove ustrezno odzvati, s čimer bi lokalnim in regionalnim oblastem omogočili, da si pomagajo z obstoječimi programi EU in novimi programi Komisije ter jih vključili v boj proti funkcionalni nepismenosti v okviru prenovljene lizbonske strategije. Te ustanove morajo upoštevati tudi pomen, ki ga ima učenje jezika države gostiteljice za priseljence, da bi spodbudili njihovo vključevanje v družbo in povečali njihovo zaposljivost;

44.

meni, da je treba pri uporabi odprte metode usklajevanja v okviru opredeljevanja novih kazalnikov in referenčnih vrednosti na področju izobraževanja in usposabljanja ocenjevanje sposobnosti pisanja in bralnega razumevanja razširiti tudi na medijske vsebine, saj so te danes na voljo v pisni, slikovni in video obliki;

45.

meni, da prizadevanja na področju bralnih in pisnih sposobnosti, matematike, znanosti ter informacijsko-komunikacijske tehnologije nikakor niso neskladna z izobraževanjem pri drugih šolskih predmetih, ki brez izjeme prispevajo k pridobivanju drugih kvalitet, kot so ustvarjalnost, samospoštovanje in socialne veščine (9);

46.

podpira cilj dodatno spodbuditi napredek pri zagotavljanju učenja dveh tujih jezikov že od zgodnje mladosti, zato soglaša z merilom „jeziki“;

47.

izraža zadržanost glede uvedbe merila uspešnosti za „vlaganje v visoko šolstvo“. Proaktivni ukrep, ki bi povečal vlaganje v visoko šolstvo na 2 % BDP, je sam po sebi pozitiven, vendar javno-zasebni vidik tega cilja ne bi smel odpraviti odgovornosti države, kot tudi ne povzročiti povečanja deleža finančnih sredstev gospodinjstev pri financiranju visokega šolstva, saj bi to ogrozilo predvsem cilj enakih možnosti, kar zlasti velja za obdobje krize;

48.

odobrava merilo uspešnosti „diplome v terciarnem izobraževanju“ ter predlog za odpravo že doseženega merila uspešnosti za matematiko, znanost in tehnologijo; pozdravlja tudi pozornost, ki je pri teh disciplinah namenjena razlikam med spoloma. V zvezi s tem je treba opozoriti na mnenje Odbora o okvirni strategiji Skupnosti za enakost spolov  (13);

49.

izraža zadržanost glede predloga Komisije za sprejetje merila uspešnosti „zaposljivost“. Analiza soodnosnosti med doseženo izobrazbeno stopnjo in sposobnostjo za vstop na trg dela je skupna naloga. Ne glede na to je treba uvesti tudi druge spremenljivke, predvsem pa stanje gospodarstva. Ukrep je torej treba bolj podrobno opredeliti;

50.

odobrava predlog Komisije za sprejetje merila uspešnosti „predšolsko izobraževanje“, saj učenje v zgodnjem otroštvu ustvarja nove možnosti razvoja in je pomembna sestavina vseživljenjskega učenja;

51.

odobrava namen ohraniti sedanje merilo uspešnosti „zgodnje opuščanje šolanja“ in meni, da bi bilo treba poudariti različne pristope, da bi ta cilj dosegli;

52.

ob upoštevanju dosedanjih izkušenj izraža zadržanost glede predloga za fiksno merilo uspešnosti „inovativnost in ustvarjalnost“. Odbor pa se zavzema za to, da države članice proučijo možnosti za razvoj kazalnikov, ki bi lahko podprli njihova prizadevanja za inovacije in ustvarjalnost;

53.

predlaga, da se preučijo načini spodbujanja držav k izmenjevanju informacij in dobre prakse v zvezi z meriloma uspešnosti „inovativnost in ustvarjalnost‚ter‘zaposljivost“. Regije je treba v ta ukrep v celoti vključiti;

54.

podpira zavezanost ohraniti ter povečati učinkovitost in ambicioznost politik izobraževanja in usposabljanja. Sedanja kriza nas od tega ne sme odvrniti, ampak nasprotno, voditi nas mora k temu cilju.