(1)

║ Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku (4) je bila bistveno spremenjena (5). Ker so potrebne nadaljnje bistvene spremembe, bi ║ bilo treba navedeno direktivo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Področje uporabe Direktive ║ 92/75/EGS je omejeno na gospodinjske aparate. Sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008 o akcijskem načrtu za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter trajnostno industrijsko politiko pa je pokazal, da bi razširitev področja uporabe Direktive 92/75/EGS na izdelke, ki pomembno neposredno ali posredno vplivajo na rabo energije, vključno z gradbenimi proizvodi, lahko okrepila morebitne sinergije med obstoječimi zakonodajnimi ukrepi, predvsem z Direktivo ║ 2005/32/ES z dne 6. julija 2005Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo (6)║. Ta direktiva bi morala dopolnjevati Direktivo 2005/32/ES in nikakor ne bi smela posegati v njeno uporabo. To direktivo z njenim holističnim pristopom ter doseganjem dodatnih prihrankov energije in okoljskih koristi bi bilo treba obravnavati kot del širšega pravnega okvira, ki vključuje Uredbo (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje  (7) ter Direktivo 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb  (8) .

(3)

Predsedstvo Evropskega sveta je v svojih sklepih z dne 8. in 9. marca 2007 poudarilo potrebo po večji energetski učinkovitosti v Skupnosti, da bi dosegli ciljno zmanjšanje porabe energije v Skupnosti za 20 odstotkov do leta 2020, ter pozvalo k temeljitemu in hitremu izvajanju na ključnih področjih, ki jih je opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 19. oktobra 2006 z naslovom Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti. Akcijski načrt je izpostavil velike možnosti za prihranek energije v sektorju izdelkov.

(4)

Za spodbujanje energetske učinkovitosti in prihrankov energije je prav tako bistveno, da EU in države članice določijo pravno zavezujoč cilj 20 % prihranka energije do leta 2020 ter predlagajo in izvajajo usklajene ukrepe za njegovo uresničevanje.

(5)

Povečevanje učinkovitosti izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, bi s premišljeno izbiro potrošnikov koristilo tako celotnemu gospodarstvu EU kot proizvodni industriji, saj bo zmanjšalo ceno emisij ogljika v sistemu za trgovanje z emisijami.

(6)

▐ Zagotavljanje točnih, ustreznih in primerljivih podatkov o specifični porabi energije izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, bi moralo vplivati na končne uporabnike, da se odločijo za izdelke, ki med uporabo porabijo ali posredno porabijo manj energije in drugih bistvenih virov, kar spodbuja proizvajalce, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje porabe energije in drugih bistvenih virov izdelkov, ki jih izdelujejo. ║ To bi moralo posredno spodbujati tudi učinkovito uporabo teh izdelkov , da bi tako prispevali k doseganju 20 % energetske učinkovitosti, kar je cilj EU. Samo delovanje tržnih sil brez teh podatkov ne bo spodbudilo smotrne porabe energije in drugih bistvenih virov za te izdelke.

(7)

Glede na to, da stavbe predstavljajo 40 % skupne porabe energije v EU in ker je revizija Direktive 2002/91/ES namenjena spodbujanju stroškovno učinkovitega izboljšanja splošne energetske učinkovitosti stavb, bi morala vključitev nekaterih gradbenih proizvodov, ki vplivajo na rabo energije, v področje uporabe te direktive gospodinjstvom pri obnovi njihovih stavb omogočiti lažjo izbiro energetsko in stroškovno najučinkovitejšega proizvoda.

(8)

Komisija bi morala, da bi se proizvajalcem zagotovila predvidljivost, končnim porabnikom pa jasnost, pripraviti prednostni seznam z energijo povezanih izdelkov, tudi gradbenih, ki sodijo na področje uporabe te direktive ter bodo zato vključeni v izvedbene ukrepe držav članic in Komisije.

(9)

Podatki imajo ključno vlogo pri delovanju tržnih sil in je zato treba uvesti enotno nalepko za vse izdelke istega tipa, da bi se morebitnim kupcem zagotovili dodatni standardizirani podatki o stroških teh izdelkov, kar zadeva energijo in porabo drugih bistvenih virov, in da bi se sprejeli ukrepi, da bi se morebitnim končnim uporabnikom, ki ne vidijo razstavljenega izdelka in tako nimajo priložnosti, da bi videli nalepko, prav tako zagotovili ti podatki. Zaradi učinkovitosti in uporabnosti bi morala biti nalepka preprosta, jedrnata in lahko prepoznavna za končne uporabnike. ▐ V ta namen bi bilo treba obdržati obstoječo obliko nalepke kot osnovo za obveščanje končnih uporabnikov o energetski učinkovitosti izdelkov. Porabo energije in druge podatke v zvezi z izdelki bi bilo treba izmeriti v skladu z usklajenimi standardi in metodami.

(10)

Komisija je v oceni učinka, priloženi predlogu te direktive, poudarila, da so prvotno, uspešno nalepko z lestvico od A do G kot model uporabile tudi druge države po vsem svetu, na primer Argentina, Brazilija, Čile, Iran, Izrael, Južna Afrika in Kitajska.

(11)

Države članice bi morale redno spremljati upoštevanje te direktive in ustrezne podatke vključiti v dvoletno poročilo, ki so ga obvezane predložiti Komisiji v skladu s to direktivo, s posebnim poudarkom na odgovornosti dobaviteljev in trgovcev.

(12)

Popolnoma neobvezen sistem bi povzročil, da se samo nekateri izdelki označujejo ali opremijo s standardnimi podatki o izdelku, pri čemer bi obstajala nevarnost, da bi to pri nekaterih končnih uporabnikih povzročilo zmedo ali jim celo posredovalo napačne informacije. Zato bi moral pričujoči sistem zagotoviti, da je z obvezno nalepko in standardnimi podatki za izdelke navedena poraba energije in drugih bistvenih virov za vse zadevne izdelke.

(13)

Izdelki, ki vplivajo na rabo energije, med uporabo neposredno ali posredno vplivajo na rabo veliko oblik energije, od katerih sta najpomembnejši elektrika in plin. Ta direktiva bi zato morala zajemati izdelke, ki vplivajo na rabo energije in med uporabo neposredno ali posredno vplivajo na rabo katere koli oblike energije , v skladu s cilji EU za izboljšave energetske učinkovitosti, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

(14)

V izvedbeni ukrep bi bilo treba vključiti ▐ izdelke, ki vplivajo na rabo energije in med uporabo znatno neposredno ali posredno vplivajo na porabo energije ali, kjer je ustrezno, bistvenih virov ▐, če lahko zagotovitev podatkov z nalepkami spodbudi končne uporabnike k nakupu učinkovitejših izdelkov.

(15)

Glede na to, da stavbe predstavljajo 40 % skupne porabe energije v EU in ker si je EU v okviru svojih zavez iz Kjotskega protokola zastavila cilj, da do leta 2020 izboljša svojo energetsko učinkovitost za 20 %, je nujno dati prednost oblikovanju izvedbenih ukrepov za gradbene proizvode, kot so npr. okna.

(16)

Število držav članic, v katerih veljajo pravila o javnih naročilih, ki naročnike obvezujejo k zagotovitvi energetsko učinkovitih izdelkov , bi bilo treba stalno povečevati, dokler ne bo pokrito celotno ozemlje Evropske unije. Enako bi moralo veljati tudi za število držav članic, ki so ▐ uvedle ukrepe za spodbujanje energetsko učinkovitih izdelkov. Da bi se izognili izkrivljanju trga in čeprav se lahko merila za določitev, ali so izdelki upravičeni do javnega naročila ali spodbud, ▐ med državami članicami zelo razlikujejo , bi morala biti skladna s strateškimi cilji Evropske unije glede energetske učinkovitosti. Sklicevanje na razrede ali ravni učinkovitosti za določene izdelke v skladu z izvedbenimi ukrepi te direktive bi lahko zmanjšalo fragmentacijo javnih naročil in spodbud ter olajšalo sprejetje učinkovitih izdelkov.

(17)

Pri oblikovanju določb o javnih naročilih iz izvedbenih ukrepov te direktive bi bilo treba določiti sorazmeren prag za vrednost in količino javnih naročil z upoštevanjem upravnega bremena in sposobnosti v državah članicah za izvajanje pravil v zvezi z javnimi naročili.

(18)

Spodbude, ki jih morda zagotovijo države članice za uveljavljanje učinkovitih izdelkov, bi lahko predstavljale državno pomoč. Ta direktiva ne vpliva na izid prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi se lahko začeli v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe . Vendar je državna pomoč za varstvo okolja, zlasti za prihranke energije, ki je v skupnem evropskem interesu, izvzeta v skladu z različnimi instrumenti Skupnosti in pod pogoji iz navedenih instrumentov, kakor je določeno v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja  (9) .

(19)

Spodbujanje energetsko učinkovitih izdelkov z označevanjem z nalepkami, javnimi naročili in spodbudami, ne bi smelo škoditi njihovi splošni okoljski učinkovitosti takšnih izdelkov.

(20)

Določbe te direktive glede vsebine oglasov bi bilo treba upoštevati zgolj kot izredni ukrep. Te določbe zato ne bi smele kako drugače omejevati oglaševanja v skladu s katerim koli drugim delom zakonodaje Skupnosti.

(21)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10) .

(22)

Z lasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje izvedbenih ukrepov v zvezi z navajanjem porabe energije in drugih virov izdelkov, ki vplivajo na rabo energije, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku med njihovo uporabo . Da bo mogoče vzpostaviti sistem, ki bo predvidljiv za proizvajalce in razumljiv potrošnikom, bi morala Komisija določiti fiksno obdobje trajanja za energetske nalepke ter v rednih intervalih posodabljati pragove za indeks razvrstitve glede na energetsko učinkovitost. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Komisija bi morala vsaki dve leti Evropskemu parlamentu predložiti poročilo, ki ločeno obravnava EU in posamezne države članice ter vsebuje podrobne podatke o sprejetju izvedbenih ukrepov in standardizirane podatke o izdelkih.

(23)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, v katere so bile vnesene velike spremembe v primerjavi s prejšnjo direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz prejšne direktive.

(24)

Države članice bi se morale pri izvajanju ustreznih določb te direktive vzdržati ukrepov, ki bi lahko malim in srednje velikim podjetjem (MSP) po nepotrebnem naložili birokratske in toge obveznosti, ter, kolikor je mogoče, upoštevati posebne potrebe ter finančne in upravne omejitve MSP.

(25)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo in izvajanje te direktive, ki so določeni v delu B Priloge I –

(a)

rabljene izdelke;

(b)

potniška ali tovorna prevozna sredstva;

(c)

opozorilno tablico ali njej ustrezno tablico, ki je pritrjena na izdelke zaradi varnosti.

—

„izdelek, ki vpliva na rabo energije(izdelek)“ pomeni vsak izdelek, ki med uporabo vpliva na rabo energije in je dan v promet ter/ali se uporablja v Skupnosti, vključno z deli, namenjenimi vključitvi v izdelke, ki vplivajo na rabo energije in ki jih zajema ta direktiva ter so dani v promet in/ali se uporabljajo kot posamezni deli, namenjeni končnim uporabnikom, in katerih okoljsko učinkovitost se lahko oceni neodvisno,

—

„gradbeni proizvod“ pomeni proizvod, ki vpliva na rabo energije in se uporablja pri gradnji ali obnovi stavb,

—

„standardni podatki o izdelku“ pomenijo standardno preglednico podatkov v zvezi z izdelkom,

—

„drugi bistveni viri“ pomenijo vodo, surovine, ali katero koli drugo snov, ki jo izdelek porabi pri normalnem delovanju,

—

„dodatne informacije“ pomenijo druge podatke o učinkovitosti in lastnostih izdelka v zvezi z njegovo porabo energije na časovno enoto ali drugih bistvenih virov ali tistih, ki pomagajo oceniti njegovo porabo energije na časovno enoto ali drugih bistvenih virov , na podlagi izmerljivih podatkov, vključno s tistimi v zvezi z izdelavo izdelka ali drugimi pomembnimi okoljskimi vidiki te izdelave ,

—

„pomembni okoljski vidiki“ pomenijo tiste vidike, ki so opredeljeni kot pomembni za izdelek, ki vpliva na rabo energije, v izvedbenem ukrepu, sprejetem v skladu z Direktivo 2005/32/ES v zvezi z navedenim izdelkom,

—

„neposredni vpliv“ pomeni vpliv izdelkov, ki dejansko porabljajo energijo,

—

„posredni vpliv“ pomeni vpliv izdelkov, ki ne porabljajo energije, ampak prispevajo k porabi energije, pri čemer ocena učinkovitosti teh izdelkov temelji na objektivnih in neodvisnih parametrih, ki niso odvisni od podnebja,

—

„trgovec“ pomeni prodajalca na drobno ali drugo osebo, ki izdelke prodaja, oddaja v najem, ponuja na obroke ali razstavlja za končnega uporabnika,

—

„dobavitelj“ pomeni proizvajalca, uvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika v Skupnosti, ali osebo, ki prodaja izdelek na trgu Skupnosti,

—

„končni uporabnik“ pomeni pravno ali fizično osebo, ki uporablja izdelek v poklicne ali zasebne namene. Ta oseba je končni potrošnik izdelka, zlasti oseba, za katero je bil izdelek oblikovan, in ni nujno oseba, ki je izdelek kupila. Ta opredelitev obsega zasebne potrošnike in skupine potrošnikov. Za namene te direktive so „končni uporabniki“ tudi javni organi, kadar kupujejo izdelke, ki vplivajo na rabo energije.

(a)

vsi dobavitelji in trgovci, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, izpolnjujejo svoje obveznosti iz členov 5 in 6 ter člena 10(3) in (4) te direktive;

(b)

za izdelke, ki jih zajema ta direktiva, je prepovedano prikazovanje drugih nalepk, znakov, simbolov ali napisov, ki niso skladni z zahtevami te direktive in ustreznih izvedbenih ukrepov, če tako prikazovanje lahko zmede končne uporabnike v zvezi s porabo energije in, kjer je ustrezno, drugih bistvenih virov med uporabo ;

(c)

uvedbo sistema nalepk in standardnih podatkov o izdelku, ki zadevajo porabo energije, spremljajo izobraževalne in promocijske informativne akcije, katerih cilj je podpirati energetsko učinkovitost in spodbuditi končne uporabnike, da odgovorneje porabljajo energijo;

(d)

se sprejmejo primerni ukrepi za spodbuditev organov Komisije in nacionalnih organov, pristojnih za izvajanje te direktive, da ║ sodelujejo in drug drugemu zagotovijo podatke, s čimer bodo pomagali pri uporabi te direktive;

Pri upravnem sodelovanju in izmenjavi podatkov se v čim večji meri uporabljajo elektronska sredstva za komuniciranje in zadevni programi Skupnosti. Takšno sodelovanje zagotavlja varnost in zaupnost obdelovanja in zaščite občutljivih podatkov, zagotovljenih v okviru navedenega postopka, kjer je potrebno. Komisija sprejme primerne ukrepe, s katerimi bo spodbudila sodelovanje med državami članicami ║ in k njemu prispevala.

(1)

so končni uporabniki o podatkih v zvezi s porabo električne energije, drugih oblik energije in drugih bistvenih virov med uporabo ter o dodatnih podatkih v skladu z izvedbenimi ukrepi v skladu s to direktivo║ obveščeni s standardnimi podatki o izdelku in z nalepko, ki se nanaša na izdelke, ki se dajo v prodajo, najem, nakup s posojilom ali se razstavijo za končne uporabnike neposredno ali posredno prek sredstev za prodajo na daljavo, vključno z internetom;

(2)

podatki iz točke 1 se zagotovijo za vgrajene izdelke ▐, če tako zahteva veljavni izvedbeni ukrep;

(3)

vsi oglasi za specifičen model izdelkov, ki vplivajo na rabo energije in jih zajema izvedbeni ukrep v skladu s to direktivo ter pri katerih so objavljene tehnične specifikacije, končnim uporabnikom zagotovijo potrebne podatke o porabi energije ali prihrankih energije ali pa vključujejo sklic na energijski razred izdelka;

(4)

vsa tehnična promocijska literatura o izdelkih, ki vplivajo na rabo energije, v kateri so opisani specifični tehnični parametri izdelka, kot so tehnični priročniki in prospekti proizvajalcev v tiskani obliki ali dostopni na spletu, končnim uporabnikom zagotovi potrebne podatke o energetski porabi ali vključuje sklic na energijsko nalepko izdelka.

(1)

dobavitelji, ki dajejo v promet ali začnejo z uporabo izdelkov, ki jih zajema izvedbeni ukrep, zagotovijo nalepko in standardne podatke o izdelku v skladu s to direktivo in takim izvedbenim ukrepom;

(2)

dobavitelji pripravijo tehnično dokumentacijo, ki zadostuje za oceno točnosti podatkov, ki jih vsebujeta nalepka in standardni podatki o izdelku. Navedena tehnična dokumentacija vsebuje:

V ta namen lahko dobavitelji uporabijo dokumentacijo, ki je že pripravljena v skladu z zahtevami iz ustrezne zakonodaje Skupnosti;

(3)

dobavitelji dajo v petih letih po izdelavi zadnjega zadevnega izdelka to tehnično dokumentacijo na razpolago za pregledovanje.

Na zahtevo dajo dobavitelji organom tržnega nadzora držav članic in Komisiji na razpolago elektronsko različico tehnične dokumentacije;

(4)

v zvezi z označevanjem z nalepkami in podatki o izdelku dobavitelji trgovcem brezplačno zagotovijo potrebne nalepke. Brez poseganja v izbiro sistema za dobavo nalepk dobaviteljev, ti na zahtevo trgovcev pravočasno dobavijo nalepke;

(5)

razen nalepk dobavitelji ▐ zagotovijo tudi standardne podatke o izdelku;

(6)

dobavitelji vključijo standardne podatke o izdelku v vse prospekte o izdelkih. Kadar dobavitelj ne zagotovi prospektov o izdelku, zagotovi standardne podatke o izdelku z drugo literaturo, ki je priložena izdelku;

(7)

dobavitelji so odgovorni za točnost nalepke in standardnih podatkov o izdelku, ki jih zagotavljajo;

(8)

za dobavitelje velja, da so odobrili objavo podatkov, ki jih vsebujejo nalepka ali standardni podatki o izdelku.

(1)

trgovci jasno , na viden in čitljiv način prikažejo nalepke in standardne podatke o izdelku vključijo v prospekt o izdelku ali drugo literaturo, ki je priložena izdelku in se proda končnemu uporabniku;

(2)

v zvezi z o značevanjem in podatki o izdelkih, kadarkoli je izdelek, določen v izvedbenem ukrepu, razstavljen, trgovci ob izteku obdobja veljavnosti stare nalepke pritrdijo najnovejšo različico ustrezne nalepke v ustrezni jezikovni različici na jasno vidno mesto, ki je določeno v ustreznem izvedbenem ukrepu.

(a)

stroškovna učinkovitost v zvezi z javnimi financami;

(b)

primernost izdelkov za javna naročila;

(c)

možnosti varčevanja z energijo;

(d)

spodbujanje inovativnosti v skladu z lizbonsko strategijo;

(e)

sposobnost za spodbuditev preobrazbe trga tako, da bo vključeval učinkovitejše izdelke;

(f)

potreba po zagotovitvi zadovoljive ravni konkurence.

(a)

ob upoštevanju večine najnovejših podatkov, ki so na voljo, in količine izdelkov, danih na trg, imajo izdelki veliko zmožnost za prihranek energije in, kjer je primerno, drugih bistvenih virov;

(b)

znatne razlike med zadevnimi ravnmi učinkovitosti teh izdelkov v primerjavi z izdelki, ki so na trgu in so enakovredni po učinkovitosti;

(c)

Komisija upošteva zadevno zakonodajo in samourejevalne ukrepe Skupnosti, kot so neobvezni dogovori, ko naj bi cilje politike izpolnili hitreje in z manjšimi stroški kot obvezujoče zahteve.

(a)

upošteva okoljske parametre iz dela 1 Priloge I k Direktivi 2005/32/ES, ki so opredeljeni kot pomembni v zadevnem izvedbenem ukrepu iz Direktive 2005/32/ES in bi jih moral končni uporabnik poznati, ko izdelek uporablja;

(b)

oceni vpliv ukrepa na okolje, končne uporabnike in proizvajalce ter MSP na področju konkurenčnosti, tudi zunaj Skupnosti, inovacije, dostop do trga ter stroške in koristi;

(c)

organizira posvetovanja z zainteresiranimi stranmi , vključno s proizvajalci in njihovimi dobavitelji ;

(d)

določi datum(-e) uveljavitve, morebitne postopne ali prehodne ukrepe ali obdobja in pri tem posebej upošteva možne vplive na MSP ali na določene skupine izdelkov, ki jih izdelujejo predvsem MSP.

(a)

natančno definicijo obravnavanih tipov izdelkov;

(b)

merilne standarde in postopke, ki jih je treba uporabiti za pridobitev podatkov, navedenih v členu 1(1);

(c)

podrobnosti o tehnični dokumentaciji, ki jo zahteva člen 5;

(d)

obliko in vsebino nalepke, navedene v členu 4, ki mora imeti, kolikor je mogoče, enotne oblikovne značilnosti za vse skupine izdelkov in je v vsakem primeru jasno vidna in čitljiva, hkrati pa kot osnovo ohrani glavne elemente sedanje nalepke (razvrstitev z zaprto lestvico od A do G), ki so preprosti in prepoznavni ; na nalepki se navede tudi obdobje veljavnosti ;

(e)

mesto, kamor se nalepka pritrdi na razstavljen izdelek ter podatki in način, kako se zagotovijo nalepka in/ali podatki v primeru ponudb za prodajo, kot določa člen 7. Kadar je primerno, lahko izvedbeni ukrepi določajo, da se nalepka pritrdi na izdelek ali natisne na embalažo, ali podrobnosti zahtev za tiskanje nalepk v katalogih ter njihovo uporabo pri prodaji na daljavo in prek interneta;

(f)

vsebino, in po potrebi, velikost ter druge podrobnosti v zvezi s standardnimi podatki o izdelku ali drugimi podatki, določenimi v členih 4 in 5(3). Podatke z nalepke morajo zajemati tudi standardni podatki o izdelku;

(g)

za zadevne izdelke minimalne ravni učinkovitosti in, kadar je primerno, prag, ki je višji od 15 000 EUR brez DDV za namene člena 9(1) in (3);

(h)

za zadevne izdelke minimalne ravni učinkovitosti za namene člena 9(4);

(i)

določeno vsebino nalepke za oglaševanje, ki mora biti čitljiva in vidna, vključno z, kadar je primerno, energijskim razredom in drugimi zadevnimi ravnmi učinkovitosti zadevnega izdelka;

(j)

fiksno trajanje razvrstitve nalepk, in sicer obdobje najmanj treh let in največ petih let, pri čemer se upošteva hitrost razvoja inovacij v zvezi z izdelkom, in datum naslednje revizije navedene razvrstitve nalepk na podlagi fiksnega obdobja trajanja ;

(k)

raven točnosti podatkov na nalepki in standardnih podatkov o izdelku;

(l)

datum za ocenitev in morebitno revizijo izvedbenega ukrepa z upoštevanjem hitrosti tehnološkega napredka.