Torek, 10. marca 2009
P6_TC1-COD(2007)0286

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 10. marca 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive Sveta 78/176/EGS z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida (4), Direktive Sveta 82/883/EGS z dne 3. decembra 1982 o postopkih za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki prihajajo v stik z odpadki iz industrije titanovega dioksida (5), Direktive Sveta 92/112/EGS z dne 15. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida (6), Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (7), Direktive Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih (8), Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (9) ter Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (10). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedene direktive prenoviti.

(2)

Da bi se preprečilo, zmanjšalo in v čim večji meri odpravilo onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti, v skladu z načelom „plača povzročitelj obremenitve“ in načelom preprečevanja obremenjevanja okolja, bi bilo treba vzpostaviti splošen okvir za nadzor glavnih industrijskih dejavnosti, pri čemer bi bilo treba dati prednost ukrepanju pri viru in zagotoviti preudarno upravljanje naravnih virov.

(3)

Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij, ki so določene v tej direktivi, bi bilo treba upoštevati kot nujen, vendar ne zadosten pogoj za doseganje ciljev za preprečevanje in zmanjšanje onesnaževanja ter doseganje visoke stopnje zaščite okolja, vključno s podtalnico, zrakom, tlemi in javnostjo. Za doseganje teh ciljev je treba določiti strožje mejne vrednosti za onesnaževala, ki jih zajema ta direktiva, vrednosti emisij za druge snovi in sestavine okolja ter druge ustrezne pogoje.

(4)

Različni načini ločenega nadzorovanja emisij v zrak, vodo ali tla lahko spodbudijo prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo, namesto da bi varovali okolje kot celoto. Zato je primerno zagotoviti celosten pristop k preprečevanju in nadzoru emisij v zrak, vodo ali tla, ravnanju z odpadki, učinkoviti rabi energije in preprečevanju nesreč.

(5)

Primerno je, da se zakonodaja, ki se nanaša na industrijske obrate, popravi, z namenom da se obstoječe določbe poenostavijo in pojasnijo, zmanjšajo nepotrebne upravne obremenitve in izvedejo sklepi sporočil Komisije o Tematski strategiji o onesnaževanju zraka (11), Tematski strategiji za varstvo tal (12) ter Tematski strategiji o preprečevanju in recikliranju odpadkov (13), ki so bila sprejeta po Sklepu št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (14). Navedena sporočila določajo cilje za zaščito zdravja ljudi in okolja, ki jih ni mogoče doseči brez nadaljnjega zmanjševanja emisij iz industrijskih dejavnosti.

(6)	Da se zagotovi preprečevanje in nadzor onesnaževanja, bi posamezni obrat smel delovati le, če ima dovoljenje ali v primeru nekaterih obratov in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila, le če ima dovoljenje ali če je registriran. Skupno porabo organskih topil bi bilo treba zmanjšati.

(7)	Za lažjo odobritev dovoljenj bi morale imeti države članice možnost, da določijo zahteve za nekatere vrste obratov v splošnih zavezujočih predpisih.

(8)

Da bi se izognili podvajanju urejanja, dovoljenje za obrat, ki ga zajema Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti║ (15), ne bi smelo vključevati mejne vrednosti emisij za emisije toplogrednih plinov, razen če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatnega lokalnega onesnaženja, ali če je obrat začasno izključen iz navedene sheme.

(9)

Upravljavci bi morali pristojnemu organu predložiti vlogo za dovoljenje, ki vsebuje informacije, ki so potrebne za določanje pogojev v dovoljenju. Upravljavci bi morali imeti pri predložitvi vloge za dovoljenje možnost, da uporabijo informacije, ki izhajajo iz izvajanja Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (16) in Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (17).

(10)

Dovoljenje bi moralo vključevati vse potrebne ukrepe za doseganje visoke stopnje varovanja okolja kot celote, vključevati pa bi moralo tudi mejne vrednosti emisij za onesnaževala, ustrezne zahteve za varovanje tal in podtalnice, zahteve za spremljanje in nadzorovanje ter seznam uporabljenih nevarnih snovi ali pripravkov, kot so opredeljeni v Direktivi Sveta št. 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi  (18). Pogoji dovoljenja bi morali biti določeni na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij.

(11)

Za določitev tega, kaj se šteje za najboljše razpoložljive tehnologije, in za omejitev neravnovesij v Skupnosti glede vrednosti emisij industrijskih dejavnosti bi morala Komisija objaviti referenčne dokumente za najboljše razpoložljive tehnologije (v nadaljevanju „referenčni dokumenti NRT“), ki bodo rezultat izmenjave informacij z zainteresiranimi stranmi. Navedeni referenčni dokumenti NRT bi morali biti referenca za določanje pogojev v dovoljenju. Lahko jih dopolnijo drugi viri.

(12)

Za upoštevanje nekaterih posebnih okoliščin bi morali imeti pristojni organi možnost, da določijo mejne vrednosti emisij, enakovredne parametre ali tehnične ukrepe, katerih končni rezultat so vrednosti emisij, ki lahko presežejo vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT. ▐

(13)

Da bi upravljavci lahko preizkusili nastajajoče tehnologije, ki bi lahko zagotovile večjo stopnjo varovanja okolja, bi moral imeti pristojni organ tudi možnost, da odobri začasno odstopanje od vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

(14)

Spremembe v obratu lahko povzročijo večjo stopnjo onesnaževanja okolja. Zato bi moral biti pristojni organ obveščen o vsaki načrtovani spremembi, ki bi lahko vplivala na okolje. Znatne spremembe obratov, ki imajo lahko pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje, bi morale biti predmet ponovnega preverjanja dovoljenja, da se zagotovi, da zadevni obrati še naprej izpolnjujejo zahteve te direktive.

(15)

Trošenje živinskega gnojila in gnojevke ima lahko velik učinek na kakovost okolja. Za zagotovitev celostnega preprečevanja in nadzora teh učinkov je treba, da gnojilo ali gnojevko, ki nastane zaradi dejavnosti, ki jih zajema ta direktiva, trosijo upravljavec ali tretje stranke, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije. Da se državam članicam omogoči prožnost pri izpolnjevanju teh zahtev, se lahko uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij pri trošenju upravljavca ali tretje stranke določi v dovoljenju ali v drugih ukrepih.

(16)	Za upoštevanje razvoja najboljših razpoložljivih tehnologij ali drugih sprememb na obratu, bi bilo treba pogoje v dovoljenju redno preverjati in po potrebi posodobiti, zlasti če Komisija sprejme nov ali posodobljen referenčni dokument NRT.

(17)

Treba je zagotoviti, da delovanje obrata ne povzroča večjega poslabšanja kakovosti tal ali podtalnice. Pogoji v dovoljenju bi morali zato, kadar je potrebno in primerno, vključevati spremljanje stanja tal in podtalnice, kot tudi zahtevo po sanaciji lokacije ob dokončnem prenehanju dejavnosti v skladu z zahtevami iz zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje . Takoj ko začne veljati zakonodaja Skupnosti za spremembo Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode  (19) ali o zaščiti tal ali podtalnice, bi morala Komisija pregledati določbe o zaščiti tal in podtalnice iz te direktive, da bi zagotovila doslednost in preprečila sovpadanje.

(18)

Da se zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje te direktive, bi morali upravljavci pristojnemu organu redno poročati o skladnosti s pogoji v dovoljenju. Države članice bi morale zagotoviti, da upravljavci upoštevajo navedene pogoje ter da v primeru neskladnosti s to direktivo upravljavec in pristojni organ sprejmeta potrebne ukrepe ter zagotovita sistem okoljskih inšpekcijskih pregledov. Za določitev najprimernejšega režima izvrševanja, vključno z upoštevanjem mejnih vrednosti emisij, so zadolžene države članice.

(19)

Ob upoštevanju določb Aarhuške konvencije  (20) je potrebno učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev, da se omogoči, da javnost izrazi mnenja in skrbi, ki lahko zadevajo te odločitve, nosilec odločitev pa se jih zaveda ter tako poveča odgovornost in transparentnost procesa odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam. Člani zadevne javnosti bi morali imeti dostop do sodišč, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(20)

Velike kurilne naprave znatno prispevajo k emisijam onesnaževal v zrak, kar močno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Za zmanjšanje tega učinka in nadaljnje delo v smeri izpolnjevanja zahtev Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (21) in ciljev, določenih v Sporočilu Komisije o Tematski strategiji o onesnaževanju zraka je treba za nekatere vrste kurilnih naprav in onesnaževal določiti strožje mejne vrednosti emisij na ravni Skupnosti.

(21)

V primeru nenadne prekinitve v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla ali plina, ki je posledica hudega pomanjkanja, bi moral imeti pristojni organ možnost, da odobri začasna odstopanja, ki omogočijo, da emisije zadevnih kurilnih naprav presežejo mejne vrednosti emisij, ki so določene v tej direktivi.

(22)

Zadevni upravljavec ne bi smel uporabljati kurilne naprave več kot 24 ur po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov in obratovanje brez čiščenja odpadnih plinov ne sme presegati 120 ur v katerem koli dvanajst mesečnem obdobju, da se omejijo negativni učinki onesnaženja na okolje. Vendar, če obstaja nujna potreba po oskrbi z energijo ali če se je treba izogniti splošnemu povečanju emisij z uporabo druge kurilne naprave, bi morali imeti pristojni organi možnost, da odobrijo odstopanje od teh časovnih omejitev.

(23)

Da se zagotovi visoka raven varstva okolja in varovanja zdravja ljudi in da se odpravi čezmejno premeščanje odpadkov v tiste naprave, ki obratujejo v okviru nižjih okoljskih standardov, je treba ohraniti in določiti stroge obratovalne pogoje, tehnične zahteve in mejne vrednosti emisij za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v Skupnosti.

(24)

Uporaba organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih povečuje emisije organskih spojin v zrak, ki prispevajo k lokalnemu in čezmejnemu nastajanju fotokemijskih oksidantov, kar škoduje naravnim virom in škodljivo učinkuje na zdravje ljudi. Zato je treba proti uporabi organskih topil preventivno ukrepati in določiti obveznost upoštevanja mejnih vrednosti emisij za organske spojine ter ustrezne obratovalne pogoje. Zato bi morala obstajati možnost, da se upravljavcem odobri odstopanje od upoštevanja mejnih vrednosti emisij, če drugi ukrepi, kot je uporaba izdelkov ali postopkov z malo ali brez topil, zagotavljajo nadomestne načine doseganja enakovrednih omejitev za emisije.

(25)	Obrati, ki proizvajajo titanov dioksid, lahko povzročijo znatno onesnaževanje zraka in vode ter pomenijo toksikološko tveganje . Za zmanjšanje teh učinkov je treba za nekatere vrste onesnaževal določiti strožje mejne vrednosti emisij na ravni Skupnosti.

(26)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji (22). ▐

(27)	V skladu z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, bi morale države članice ▐ določiti pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotoviti njihovo izvajanje. Navedene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(28)

Da se obstoječim obratom zagotovi dovolj časa, da se tehnično prilagodijo novim zahtevam te direktive, bi se morale nove zahteve uporabljati za te obrate po določenem obdobju od datuma začetka uporabe te direktive. Kurilne naprave potrebujejo dovolj časa, da namestijo naprave za zmanjševanje emisij za upoštevanje mejnih vrednosti emisij iz Priloge V.

(29)

Da bi obravnavali resne težave, ki jih povzročajo emisije dioksinov, furanov in drugih zadevnih onesnaževal iz obratov, ki proizvajajo surovo železo in jeklo ter zlasti sintrirano železovo rudo, bi moral za takšne obrate prednostno in v vsakem primeru do 31. decembra 2011 veljati postopek o minimalnih zahtevah iz te direktive –

(30)

Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev ukrepa za zagotovitev visoke ravni varovanja in izboljšanja kakovosti okolja, in ker je zaradi čezmejne narave onesnaževanja zaradi industrijskih dejavnosti cilj mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

(31)	Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah║. Ta direktiva si zlasti prizadeva spodbujati uporabo člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(32)	Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo je treba omejiti na tiste določbe, ki v primerjavi s prejšnjimi direktivami, prenovljenimi s to direktivo, pomenijo vsebinsko spremembo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

(33)	Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, določenih v delu B Priloge IX –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 1

Vsebina

Ta direktiva določa pravila o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti.

Ta direktiva določa tudi pravila za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla ter za preprečevanje proizvodnje odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta direktiva se uporablja za industrijske dejavnosti, ki povzročajo onesnaževanje okolja, iz poglavij II do VI.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za raziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti ali preizkušanje novih proizvodov in postopkov.

Člen 3

Opredelitve

Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve :

(1)

„snov“ pomeni kakršenkoli kemični element in njegove spojine, razen naslednjih snovi: (a) radioaktivnih snovi, kot jih opredeljuje Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (23); (b) gensko spremenjenih mikroorganizmov, kot jih opredeljuje Direktiva Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (24); (c) gensko spremenjenih organizmov, kot jih opredeljuje Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje║ (25);

(2)

„onesnaževanje okolja“ pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;

(3)

„obrat“ pomeni nepremično tehnično enoto, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I ali v delu 1 Priloge VII, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti na istem mestu, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki so navedene v teh prilogah in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;

(4)	„emisija“ pomeni neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu, v zrak, vodo ali tla;

(5)	„mejna vrednost emisij“ pomeni maso, izraženo z nekaterimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali višino emisije, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena.

(6)	„predpisana kakovost okolja“ pomeni sklop zahtev, ki jih mora okolje ali posamezen del okolja v določenem času izpolnjevati, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti;

(7)	„dovoljenje“ pomeni pisno dovoljenje za obratovanje celotnega ali dela obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov;

(8)	„znatna sprememba“ pomeni spremembo v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki ima lahko pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje;

(9)

„najboljša razpoložljiva tehnologija“ pomeni najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in načinov obratovanja, ki kažejo praktično primernost posamezne tehnologije, na podlagi katere se določa mejna vrednost emisij in drugi pogoji v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot celoto: (a) „tehnologija“ vključuje tako uporabljen tehnološki postopek kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata; (b) „razpoložljiva“ tehnologija pomeni tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologija uporablja ali razvija znotraj posamezne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna; (c) „najboljša“ pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote;

(10)

„vrednosti emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami“ pomenijo vrednosti emisij, ki so rezultat uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij pri običajnih pogojih obratovanja, kot so opredeljene v referenčnih dokumentih NRT, ter ki so izražene v obliki povprečja v določenem časovnem obdobju in pod določenimi referenčnimi pogoji;

(11)

„upravljavec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat ali kurilno napravo, sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata ali naprave;

(12)	„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine;

(13)

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivalo odločanje o izdaji ali obnavljanju dovoljenja ali pogojev v dovoljenju, ali ima interes pri takem odločanju; za namene te opredelitve se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki pospešujejo varstvo okolja in izpolnjujejo zahteve ustrezne nacionalne zakonodaje;

(14)	„nastajajoča tehnologija“ pomeni novo tehnologijo za industrijsko dejavnost, ki bi pod pogojem, da bi bila preizkušena v industriji in tržno razvita, ▐ zagotovila večjo ali vsaj enako stopnjo varovanja okolja ter večje prihranke pri stroških kot obstoječe najboljše razpoložljive tehnologije

(15)

„nevarne snovi“ pomenijo nevarne snovi ali pripravke, kot jih opredeljujeta Direktiva ║ 67/548/EGS║ in Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov (26);

(16)	„izhodiščno poročilo“ pomeni količinsko opredeljene informacije o stanju onesnaženja tal in podtalnice z večjimi količinami pomembnih nevarnih snovi ;

(17)	„redni inšpekcijski pregled“║ pomeni inšpekcijski pregled okolja, ki se izvaja kot del načrtovanega inšpekcijskega programa;

(18)	„izredni inšpekcijski pregled“ pomeni inšpekcijski pregled, ki se izvaja kot odgovor na pritožbo ali pri preiskavi nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti;

(19)	„okoljski inšpekcijski pregled“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki vključuje preverjanje, ali posamezen obrat izpolnjuje ustrezne okoljske zahteve;

(20)	„gorivo“ pomeni katero koli trdno, tekoče ali plinasto gorljivo snov, ki se uporabi za kurjenje v kurilni napravi;

(21)	„kurilna naprava“ pomeni vsako tehnično napravo, v kateri goriva oksidirajo, da se uporabi tako nastala toplota;

(22)

„biomasa“ pomeni kar koli od naslednjega: (a) proizvode iz rastlin iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se lahko z namenom energetske izrabe uporabljajo kot gorivo; (b) naslednji odpadki, uporabljeni kot gorivo: (i) rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva; (ii) rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, če se uporabljajo za pridobivanje toplote, (iii) odpadna rastlinska vlakna iz proizvodnje celuloze in papirja, če se sosežigajo na kraju proizvodnje in se uporabljajo za pridobivanje toplote; (iv) odpadna pluta; (v) lesni odpadki, razen lesnih odpadkov, ki lahko vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine zaradi obdelave s sredstvi za zaščito lesa ali premazi;

(23)	„kurilna naprava s kombiniranim kurivom“ pomeni katero koli kurilno napravo, v kateri hkrati ali izmenično zgorevata dve ali več vrst goriv;

(24)	„plinska turbina“ pomeni katero koli rotirajočo napravo za pretvorbo toplotne energije v mehansko delo, ki jo sestavljajo predvsem kompresor, toplotna naprava, v kateri gorivo oksidira, da segreva delovno tekočino, ter turbina;

(25)	„odpadki“ pomenijo odpadke, kot so opredeljeni v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (27);

(26)	„nevarni odpadki“ pomenijo nevarne odpadke, kot so opredeljeni v členu 3(2) Direktive 2008/98/ES;

(27)

„mešani komunalni odpadki“ pomenijo odpadke iz gospodinjstev ter odpadke iz trgovine, industrije in ustanov, ki so zaradi svoje narave in sestave podobni odpadkom iz gospodinjstev, razen frakcij, navedenih pod poglavjem 20 01 Priloge k Odločbi Komisije 2000/532/ES║ (28) o oblikovanju seznama odpadkov║, ki se ločeno zbirajo pri viru, in ostalih odpadkov, navedenih v omenjeni prilogi pod poglavjem 20 02;

(28)

„sežigalnica odpadkov“ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;

(29)

„naprava za sosežig odpadkov“ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov in ki uporablja odpadke kot običajno ali dodatno gorivo ali v kateri se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;

(30)	„nazivna zmogljivost“ pomeni vsoto sežigalnih zmogljivosti peči v sestavi sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, kot jo je določil projektant in potrdil upravljavec, ob upoštevanju kurilne vrednosti odpadkov, izražene kot količina v eni uri sežganih odpadkov;

(31)	„dioksini in furani“ pomenijo vse poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane, naštete v delu 2 Priloge VI;

(32)	„ostanek“ pomeni katerekoli tekoče ali trdne odpadke, ki jih proizvede sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov;

(33)	„organska spojina“ pomeni kakršno koli spojino, ki vsebuje vsaj ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;

(34)	„hlapna organska spojina“ pomeni katero koli organsko spojino in frakcijo kreozota s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe;

(35)

„organsko topilo“ pomeni katero koli hlapno organsko spojino, ki se uporablja za kar koli od naslednjega: (a) sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnega materiala; (b) kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč; (c) kot sredstvo za raztapljanje; (d) kot disperzni medij; (e) kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti; (f) kot sredstvo za uravnavanje površinske napetosti; (g) kot plastifikator; (h) kot konzervans;

(36)	„premazno sredstvo“ pomeni premazno sredstvo, kot je določeno v členu 2(8) Direktive 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil (29);

(37)	„splošni zavezujoči predpisi“ pomenijo mejne vrednosti emisij ali druge pogoje, določene v okoljski zakonodaji vsaj na ravni sektorja, ki so sprejeti z namenom, da se neposredno uporabljajo za določanje pogojev v dovoljenju.

Člen 4

Obvezna pridobitev dovoljenja

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben obrat ali kurilna naprava, sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ne obratuje brez dovoljenja.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo postopek za registracijo obratov, ki jih zajema samo Poglavje V.

Postopek za registracijo je določen v zavezujočem aktu in vključuje vsaj uradno obvestilo upravljavca pristojnemu organu, da namerava upravljati obrat.

2.    Države članice lahko določijo, da dovoljenje zajema dva ali več obratov ali delov obratov, ki jih upravlja isti upravljavec na istem kraju ali na različnih krajih.

Če dovoljenje zajema dva ali več obratov, mora vsak posamezni obrat obratovati skladno z zahtevami te direktive.

Člen 5

Upravljavci

Države članice lahko določijo, da so dve ali več fizičnih ali pravnih oseb ▐lahko skupni upravljavci obrata ali kurilne naprave, sežigalnice komunalnih odpadkov ali naprave za sosežig komunalnih odpadkov ali upravljavci različnih delov obrata ali naprave. Za prevzem odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive se določi posamezna fizična ali pravna oseba.

Člen 6

Izdaja dovoljenja

1.   Pristojni organ izda dovoljenje, če obrat obratuje skladno z zahtevami te direktive.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji v dovoljenju in postopki za njegovo izdajo popolnoma usklajeni, kadar je vključenih več pristojnih organov ali upravljavcev ali je izdanih več dovoljenj, tako da se zagotovi učinkovit celostni pristop vseh organov, pristojnih za ta postopek.

3.   Pri izdajanju dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe obratov, za katere se uporablja člen 4 Direktive 85/337/EGS, se proučijo in uporabijo vsi ustrezni podatki ali ugotovitve, pridobljene na podlagi členov 5, 6, 7 in 9 navedene direktive.

Člen 7

Splošni zavezujoči predpisi

Brez vpliva na obveznost za pridobitev dovoljenja države članice lahko vključijo zahteve za nekatere vrste obratov, kurilnih naprav, sežigalnic odpadkov ali naprav za sosežig odpadkov v obliki splošnih predpisov.

Če so sprejeti splošni zavezujoči predpisi, lahko dovoljenje vključuje le sklic na takšne predpise.

Člen 8

Poročanje o skladnosti

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo:

(1)

da upravljavec pristojnemu organu zagotovi ustrezne podatke o skladnosti s pogoji v dovoljenju najmanj vsakih 24 mesecev, ki se jih brez odlašanja da na voljo na spletu. Če se pri inšpekcijskem pregledu v skladu s členom 25 ugotovi kršitev pogojev v dovoljenju, je poročanje bolj pogosto in se izvaja vsaj vsakih 12 mesecev;

(2)	da upravljavec pristojni organ nemudoma obvesti o vsakem izrednem dogodku ali nesreči, ki pomembno vpliva na okolje.

Člen 9

Neizpolnjevanje

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji iz dovoljenja izpolnjeni.

2.   Če se ugotovi, da zahteve te direktive niso izpolnjene, države članice zagotovijo :

(a)	da upravljavec takoj obvesti pristojni organ;

(b)	da upravljavec in pristojni organ sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovita, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi.

Če kršitev povzroča veliko nevarnost za zdravje ljudi ali okolje in če skladnost ni ponovno vzpostavljena v skladu s točko (b) prvega pododstavka, se dejavnost obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov prekine.

Člen 10

Emisije toplogrednih plinov

1.   Kadar so emisije toplogrednih plinov iz naprave določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki se izvaja v tej napravi, dovoljenje ne vključuje mejne vrednosti emisij za neposredne emisije tega plina, če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje.

2.   Za dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES se države članice lahko odločijo, da ne bodo naložile zahtev glede energetske učinkovitosti za kurilne naprave ali druge naprave, ki izpuščajo ogljikov dioksid na lokaciji.

3.   Kadar je potrebno, pristojni organi ustrezno spremenijo dovoljenje.

4.   Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo za naprave, ki so v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES začasno izključeni iz sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.

POGLAVJE II

Posebne določbe za dejavnosti iz Priloge I

Člen 11

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za dejavnosti iz Priloge I in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage zmogljivosti iz navedene priloge.

Člen 12

Splošna načela, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavca

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko obrati delujejo v skladu z naslednjimi načeli :

(1)	izvajajo se vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja;

(2)	uporabljajo se najboljše razpoložljive tehnologije;

(3)	ni povzročeno pomembno onesnaževanje okolja;

(4)	prepreči se nastajanje odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES;

(5)	če so odpadki nastali, se predelajo ali, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, se odstranijo brez vpliva ali z zmanjšanjem vpliva na okolje;

(6)	energija se rabi učinkovito;

(7)	izvajajo se potrebni ukrepi za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic;

(8)	ob dokončnem prenehanju dejavnosti se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost onesnaževanja okolja in se na kraju obratovanja ponovno vzpostavi zadovoljivo stanje v skladu z zahtevami iz člena 23(2) in (3) .

Člen 13

Vloge za dovoljenja

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga za dovoljenje vključuje opis:

(a)	obrata in njegovih dejavnosti;

(b)	surovin in pomožnih materialov, drugih snovi in energije, uporabljenih ali proizvedenih v obratu;

(c)	virov emisij iz obrata;

(d)	stanja na kraju obrata;

(e)	▐ izhodiščnega poročila z informacijami o nevarnih snoveh, če dejavnost vključuje znatne količine te snovi ;

(f)	vrste in količine predvidenih emisij iz obrata v vsako prvino okolja kot tudi opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;

(g)	predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz obrata;

(h)	ukrepov za preprečevanje in predelavo odpadkov, nastalih v obratu, če je potrebno ;

(i)	nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za uskladitev s splošnimi načeli o osnovnih obveznostih upravljavca, kot je predvideno v členu 12;

(j)	ukrepov, načrtovanih za nadzorovanje in spremljanje emisij v okolje;

(k)	glavne ustrezne alternative predlaganim tehnološkim postopkom, tehnologijam in ukrepom, ki jih je vlagatelj preučil v osnutku.

Vloga za dovoljenje vsebuje tudi poljuden povzetek vsebin, navedenih v prvem pododstavku, in po potrebi izhodiščno poročilo .

2.   Če podatki v skladu z zahtevami iz Direktive 85/337/EGS ali varnostno poročilo v skladu z Direktivo 96/82/ES ali drugi podatki, zbrani na podlagi drugih predpisov, izpolnjujejo katero koli od zahtev iz odstavka 1, se jih lahko vključi v vlogo ali se jih tej vlogi priloži.

Člen 14

Referenčni dokumenti NRT in izmenjava informacij

1.   Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami, predstavniki njihovih ustreznih pristojnih organov, upravljavci in ponudniki tehnologij, ki zastopajo zadevno industrijo, nevladnimi organizacijami za spodbujanje varstva okolja ter Komisijo v zvezi z:

(a)	delovanjem obratov v smislu emisij, onesnaževanja, porabe in vrste surovin, rabe energije ter proizvodnje odpadkov; ter

(b)	uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, z njimi povezanim spremljanjem stanja in razvojem najboljših razpoložljivih tehnologij .

Za organiziranje izmenjave informacij iz tega odstavka Komisija vzpostavi forum za izmenjavo informacij, ki ga sestavljajo zainteresirane strani iz prvega pododstavka .

Komisija pripravi smernice za izmenjavo informacij, vključno z zbiranjem podatkov in določanjem vsebine referenčnih dokumentov NRT. Komisija v zvezi s tem objavi poročilo o oceni, ki je na voljo na internetu.

2.     Komisija objavi rezultat izmenjave informacij iz odstavka 1 kot nov ali posodobljen referenčni dokument NRT.

3.   Referenčni dokumenti NRT opisujejo zlasti najboljše razpoložljive tehnologije, z njimi povezane vrednosti emisij, vrednosti porabe in spremljanje, spremljanje stanja tal in podtalnice, sanacijo lokacije ter nastajajoče tehnologije, pri čemer posebej upoštevajo merila iz Priloge III, revizija pa se zaključi v osmih letih od objave predhodne različice . Komisija zagotovi, da so zaključki glede NRT v referenčnih dokumentih NRT na voljo v uradnih jezikih držav članic . Komisija na zahtevo države članice da na voljo celoten referenčni dokument NRT v zahtevanem jeziku .

Člen 15

Pogoji v dovoljenju

1.   Države članice zagotovijo, da dovoljenje vsebuje vse ukrepe, potrebne za skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenj iz členov 12 in 19.

Ti ukrepi vključujejo najmanj naslednje:

(a)	mejne vrednosti emisij za onesnaževala, našteta v Prilogi II in za druga onesnaževala, za katera je verjetno, da jih bo posamezni obrat izpuščal v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo;

(b)	po potrebi ustrezne zahteve, ki zagotavljajo varstvo tal in podzemne vode ter ukrepe za ravnanje z odpadki, nastalimi v obratu;

(c)

primerne zahteve za spremljanje in nadzorovanje izpustov, ki določajo metodologijo in pogostnost merjenja, postopek vrednotenja in obveznost, da se pristojnemu organu redno zagotavljajo rezultati spremljanja in nadzorovanja izpustov in drugi podatki, potrebni za preverjanje skladnosti z dovoljenjem;

(d)	zahteve po rednem spremljanju pomembnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na lokaciji v večjih količinah , ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na lokaciji obrata;

(e)	ukrepe, ki se nanašajo na zagon, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja;

(f)	določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja na najnižjo možno raven.

2.   Za namene točke (a) prvega odstavka se mejne vrednosti emisij lahko dopolnijo ali nadomestijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi.

3.   Referenčni dokumenti NRT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju.

4.   Če obrat ali del obrata ni zajet v referenčnih dokumentih NRT ali če navedeni dokumenti ne obravnavajo vseh možnih vplivov dejavnosti na okolje, pristojni organ v posvetovanju z upravljavcem določi vrednosti emisij, ki se lahko dosežejo z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami za zadevni obrat ali dejavnosti na podlagi meril iz Priloge III in temu ustrezno določi pogoje v dovoljenju.

5.   Za obrate iz točke 6.6 Priloge I se odstavki 1 do 4 uporabljajo brez poseganja v zakonodajo, ki zadeva dobro počutje živali.

Člen 16

Mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi

1.   Mejna vrednost emisij za onesnaževala velja na mestu izpusta emisije iz obrata in pri njenem določanju se razredčenje pred tem mestom ne upošteva.

Če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja, lahko pri določanju mejne vrednosti emisij za zadevni obrat pri posrednih izpustih onesnaževal v vodo upoštevamo učinek čistilne naprave.

2.   Brez poseganja v člen 19, mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi iz odstavkov 1 in 2 člena 15 temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katerekoli metode ali določenega tehnološkega postopka.

Pristojni organ določi mejne vrednosti emisij ter zahteve po spremljanju in skladnosti za zagotovitev, da se vrednosti emisij, povezane z NRT, ne presežejo .

Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, če se s tem lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

3.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 2 lahko pristojni organ v izjemnih primerih, ki izhajajo iz ocene okoljskih in ekonomskih stroškov in koristi ter ob upoštevanju tehničnih značilnosti zadevnega obrata, njegovega geografskega položaja in lokalnih okoljskih razmer določi mejne vrednosti emisij, enakovredne parametre ali tehnične ukrepe ter zahteve po spremljanju in skladnosti tako, da se vrednosti emisij, povezane z ▐ NRT, lahko presežejo .

Vendar ▐ te mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri ali tehnični ukrepi ne presegajo mejnih vrednosti emisij, določenih v skladu s členom 68 ali, kjer je primerno, mejnih vrednosti emisij iz prilog V do VIII.

Države članice zagotovijo, da zadevna javnost dovolj zgodaj dobi učinkovite možnosti za sodelovanje pri postopku odločanja o odobritvi odstopanj, navedenih v tem odstavku.

Če so mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi določeni v skladu s tem odstavkom, potem je treba v prilogi k pogojem v dovoljenju dokumentirati in utemeljiti razloge za odobritev odstopanja od vrednosti emisij, povezanih z NRT, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

Komisija lahko določi merila za odobritev odstopanj iz tega odstavka.

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

4.   Odstavka 2 in 3 se uporabljata za trošenje živinskega gnojila in gnojevke izven lokacije obrata iz točke 6.6 Priloge I razen za območja, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov  (30). ▐

5.   Pristojni organ lahko odobri začasna odstopanja od zahtev iz odstavka 2 in od točk (1) in (2) ║ člena 12 za povečanje emisij, ki nastajajo pri preizkušanju in uporabi nastajajočih tehnologij, pod pogojem da se v šestih mesecih od odobritve odstopanja uporaba teh tehnologij ustavi ali da dejavnost doseže najmanj vrednost emisij, ki je povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.

Člen 17

Zahteve za spremljanje in nadzorovanje

1.   Zahteve za spremljanje in nadzorovanje iz člena 15(1)(c) in (d), kjer je primerno, temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v referenčnih dokumentih NRT.

2.   Pogostost rednega spremljanja iz člena 15(1)(d) določi pristojni organ v dovoljenju za vsak posamezni obrat ali v splošnih zavezujočih predpisih.

Brez poseganja v prvi pododstavek se redno spremljanje izvaja vsaj enkrat vsakih pet let za podtalnico in deset let za tla, razen če to spremljanje temelji na sistematičnem ocenjevanju tveganja za onesnaženje .

Komisija lahko določi merila za določanje pogostosti rednega spremljanja.

Ti ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 18

Splošni zavezujoči predpisi

1.   Pri sprejemanju splošnih predpisov države članice zagotovijo celostni pristop in visoko stopnjo varstva okolja, enakovredno tisti, ki jo je mogoče doseči s posameznimi pogoji v dovoljenju.

2.   Splošni zavezujoči predpisi temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katere koli metode ali določenega tehnološkega postopka, da se zagotovi skladnost s členoma 15 in 16 .

▐

3.   Države članice zagotovijo, da se splošni zavezujoči predpisi posodabljajo, tako da sledijo razvoju dogodkov na področju najboljših razpoložljivih tehnologij, da se zagotovi skladnost s členom 22 .

▐

4.   Splošni zavezujoči predpisi, sprejeti v skladu z odstavki 1 do 3, se sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

Člen 19

Predpisana kakovost okolja

Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se v dovoljenje vključijo dodatni ukrepi, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za doseganje skladnosti s predpisano kakovostjo okolja.

Člen 20

Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij

Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen ter da je obveščen o morebitnih novih ali posodobljenih referenčnih dokumentih NRT ter da obvešča tudi zadevno javnost .

Člen 21

Spremembe obrata, ki jih izvede upravljavec

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec obvesti pristojni organ o vsaki načrtovani spremembi v vrsti ali delovanju obrata ali razširitvi obrata, ki bi lahko vplivala na okolje. Če je primerno, pristojni organ posodobi dovoljenje.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo.

Vloga za dovoljenje in odločitev pristojnega organa zajemata tiste dele obrata in podrobnosti iz člena 13, na katere bi znatna sprememba lahko vplivala.

3.   Vsaka sprememba v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata se šteje za znatno spremembo, če se z njo samo po sebi dosega pragove zmogljivosti iz Priloge 1.

Člen 22

Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organ v rednih časovnih presledkih ponovno preveri in za zagotovitev skladnosti s to direktivo po potrebi posodobi pogoje v dovoljenju.

2.   Na prošnjo pristojnega organa upravljavec predloži vse potrebne informacije za ponovno preverjanje pogojev v dovoljenju.

Pri ponovnem preverjanju pogojev v dovoljenju pristojni organ uporabi katero koli informacijo, ki izhaja iz spremljanja in inšpekcijskih pregledov.

3.   Če Komisija objavi nove ali posodobljene referenčne dokumente NRT, države članice v štirih letih po objavi zagotovijo, da pristojni organ ▐ ponovno preveri in po potrebi posodobi pogoje v dovoljenju za zadevne obrate.

Prvi pododstavek se uporablja za vsako odstopanje, odobreno v skladu s členom 16(3).

4.   Pogoje v dovoljenju je treba ponovno preveriti in po potrebi posodobiti, najmanj v naslednjih primerih:

(a)	onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat, je tako pomembno, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove;

(b)	bistvene spremembe najboljših razpoložljivih tehnologij omogočajo pomembno zmanjšanje emisij,

(c)	varnost obratovanja zahteva uporabo drugih tehnologij;

(d)	če je potrebna skladnost z Direktivo 2001/81/ES ali s predpisano kakovostjo okolja v skladu s členom 19.

Člen 23

Zaprtje in sanacija lokacije

1.   Brez poseganja v Direktivo 2004/35/ES, Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (31) , Direktivo 2008/99/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja  (32) in Direktivo 2009/../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o določitvi okvira za varstvo tal ║ (33)  (34) pristojni organ zagotovi, da se ob dokončnem prenehanju dejavnosti izvajajo pogoji v dovoljenju, določeni za zagotovitev upoštevanja načela iz točke (8) člena 12.

2.   Če dejavnost vključuje uporabo, proizvodnjo ali izpust večjih količin zadevnih nevarnih snovi, upravljavec ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na kraju obrata pripravi izhodiščno poročilo, preden začne z obratovanjem obrata ali preden je dovoljenje za obrat posodobljeno. Poročilo vsebuje količinsko opredeljene informacije, ki so potrebne za določitev začetnega stanja tal in podtalnice glede na večje količine zadevnih nevarnih snovi .

Komisija določi splošna merila za vsebino izhodiščnega poročila.

Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

3.   Ob dokončnem prenehanju dejavnosti upravljavec obvesti pristojni organ in oceni stanje onesnaženja tal in podtalnice z nevarnimi snovmi. Če je obrat v primerjavi z začetnim stanjem, določenim v izhodiščnem poročilu iz odstavka 2, povzročil kakršno koli onesnaženje tal ali podtalnice z nevarnimi snovmi, upravljavec sanira lokacijo in jo povrne v navedeno začetno stanje.

4.   Če se od upravljavca ne zahteva, da pripravi izhodiščno poročilo iz odstavka 2, upravljavec ob dokončnem prenehanju dejavnosti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da lokacija ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje ljudi in okolje.

Člen 24

Primerjava emisij z vrednostmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami

Ustrezni podatki o skladnosti s pogoji v dovoljenju iz točke (1) člena 8 vključujejo primerjavo med emisijami in vrednostmi emisij, povezanimi z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT. Ti podatki so brez odlašanja dostopni na spletu.

Člen 25

Inšpekcijski pregledi

1.   Države članice vzpostavijo sistem inšpekcijskih pregledov obratov.

Sistem vključuje inšpekcijske preglede na kraju samem.

Države članice zagotovijo, da upravljavec da pristojnim organom vso potrebno pomoč, da jim omogoči izvajanje kakršnih koli pregledov na kraju samem, vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.

2.   Države članice zagotovijo, da so vsi obrati zajeti v inšpekcijskem načrtu.

3.   Inšpekcijski načrt vključuje:

(a)	splošno oceno pomembnih zadevnih okoljskih vprašanj;

(b)	geografsko območje, ki ga zajema inšpekcijski načrt;

(c)	register obratov, ki jih zajema inšpekcijski načrt, in splošno oceno njihove skladnosti z zahtevami te direktive;

(d)	določbe za njegovo revizijo;

(e)	osnutek programov za redne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 5;

(f)	postopke za izredne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 6;

(g)	po potrebi določbe glede sodelovanja med različnimi inšpekcijskimi organi.

4.   Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov redno pripravlja inšpekcijske programe, ki določajo pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste obratov.

Države članice zagotovijo zadostno število usposobljenega osebja za opravljanje teh inšpekcijskih pregledov.

Navedeni programi za vsak obrat vključujejo vsaj en naključen obisk na kraju samem vsakih 18 mesecev. Pogostost pregledov se poveča na vsaj vsakih šest mesecev, če inšpekcijski pregled pokaže na neskladnost s pogoji v dovoljenju.

Če navedeni programi ne temeljijo na sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj posameznega zadevnega obrata, se pogostost obiskov na kraju samem lahko zmanjša na najmanj enega vsakih 24 mesecev .

Sistematično ocenjevanje okoljskih tveganj temelji na objektivnih merilih, kot so:

(a)	evidenca o skladnosti upravljavca s pogoji v dovoljenju;

(b)	vplivi, ki jih ima obrat na okolje in zdravje ljudi;

(c)	sodelovanje upravljavca v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) v skladu z Uredbo (ES) št. 761/2001 (35) ali izvajanje enakovrednih sistemov za ravnanje z okoljem.

Komisija lahko določi nadaljnja merila za oceno okoljskih tveganj.

Ti ukrepi, ║ namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

5.   Redni inšpekcijski pregledi so dovolj za preučitev vseh pomembnih vplivov zadevnih obratov na okolje.

Redni inšpekcijski pregledi zagotavljajo, da upravljavec upošteva pogoje v dovoljenju.

Namen rednih inšpekcijskih pregledov je tudi ocena učinkovitosti zahtev v dovoljenju.

6.   Izredni naključni inšpekcijski pregledi se izvajajo z namenom preiskave resnih okoljskih pritožb, resnih in utemeljenih okoljskih nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti ali dejavnikov, ki resno vplivajo na zdravje ljudi , takoj ko je mogoče in, kjer je primerno, pred izdajo, ponovnim preverjanjem ali posodobitvijo dovoljenja.

Pristojni organi od upravljavcev lahko zahtevajo, da pri izvajanju tovrstnih izrednih inšpekcijskih pregledov zagotovijo vse informacije, da se raziščejo razsežnosti nesreče, izrednega dogodka ali primera neskladnosti, vključno z zdravstveno statistiko.

7.   Pristojni organ po vsakem rednem ali izrednem inšpekcijskem pregledu pripravi poročilo, ki opisuje ugotovitve glede skladnosti obrata z zahtevami te direktive in zaključke glede tega, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje.

O poročilu se obvesti zadevnega upravljavca ▐v dveh mesecih . Pristojni organ v štirih mesecih po pregledu omogoči javni dostop do poročila na spletu .

Pristojni organ zagotovi, da se v razumnem roku izvedejo vsi potrebni ukrepi, opredeljeni v poročilu

Člen 26

Dostop do informacij in sodelovanje javnosti v postopku izdaje dovoljenja

1.   Države članice zagotovijo, da dobi prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v naslednjih postopkih:

(a)	izdaja dovoljenja za nove naprave;

(b)	izdaja dovoljenja za vsako večjo spremembo;

(c)	posodobitev dovoljenja ali pogojev v njem v skladu s točko (a) člena 22(4).

(d)	obnovitev dovoljenja ali pogojev v dovoljenju za obrat, za katerega se odobri odstopanje v skladu s členom 16(3).

Postopek, določen v Prilogi IV, se uporablja za takšno sodelovanje.

Šteje se, da imajo interes nevladne organizacije, ki spodbujajo varstvo okolja in izpolnjujejo zahteve iz katerekoli relevantne nacionalne zakonodaje.

▐

2.   Ko je odločitev o izdaji, ponovnemu preverjanju ali posodobitvi dovoljenja ▐ sprejeta, pristojni organ obvesti javnost in da javnosti brez odlašanja na razpolago naslednje podatke:

(a)	vsebino odločitve, vključno s kopijo dovoljenja in nadaljnjih obnavljanj;

(b)	razloge, na katerih temelji odločitev

(c)	rezultate posvetovanj, opravljenih preden je bila sprejeta odločitev, in obrazložitev tega, kako so bili upoštevani pri odločitvi;

(d)	naslov referenčnih dokumentov NRT, ki se nanašajo na zadevni obrat ali dejavnost;

(e)	kako so bili določeni pogoji v dovoljenju iz člena 15 glede na najboljše razpoložljive tehnologije in z njimi povezane vrednosti emisij, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT;

(f)	če se odobri odstopanje v skladu s členom 16(3), posebne razloge za to odstopanje, ki temeljijo na merilih iz navedenega odstavka, in določene pogoje;

(g)	rezultat ponovnega preverjanja ▐ dovoljenj iz člena 22 (1), (3) in (4);

(h)	rezultate spremljanja in nadzorovanja izpustov, ki ga zahtevajo pogoji v dovoljenju, in jih hrani pristojni organ.

Države članice zagotovijo, da so informacije, navedene v točkah (a) do (g), brez odlašanja dosegljive na spletu.

3.   Odstavka 1 ║ in 2 se uporabljajo ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (36).

Člen 27

Dostop do sodišč

1.   Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, vzpostavljenim z zakonom, da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju člena 26, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev :

(a)	če imajo zadosten interes;

(b)	če uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.

2.   Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.   Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti dostop do sodišč.

S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki spodbuja varstvo okolja in ki izpolnjuje zahteve v okviru nacionalnega prava, šteje za zadosten za namen točke (a) odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen točke (b) odstavka 1.

4.   Določbe odstavkov 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti postopka predhodne revizije upravnega organa in ne vpliva na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

Vsak tak postopek mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.

5.   Države članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 28

Čezmejni vplivi

1.   Če se država članica zaveda, da obratovanje naprave verjetno povzroča pomembne negativne vplive na okolje druge države članice ali, če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod pomembnim vplivom, država članica, na katere ozemlju je bila vložena vloga za dovoljenje v skladu s členom 4 ali členom 21(2), posreduje drugi državi članici vse podatke, ki jih je treba poslati ali dati na razpolago v skladu s Prilogo IV, istočasno, kot jih da na razpolago javnosti.

Taki podatki služijo za osnovo za kakršna koli potrebna posvetovanja v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na osnovi vzajemnosti in enakovrednosti.

2.   Države članice v okviru svojih dvostranskih odnosov zagotovijo, da so v primerih iz odstavka 1 vloge primeren čas dostopne tudi javnosti države članice, ki bi lahko bila prizadeta, tako da bo ta imela pravico dati pripombe, preden pristojni organ sprejme odločitev.

3.   Rezultate vsakršnih posvetovanj v skladu z odstavkoma 1 in 2 je treba upoštevati, ko pristojni organ sprejme odločitev o vlogi.

4.   Pristojni organ obvesti državo članico, s katero se je posvetoval v skladu z odstavkom 1, o odločitvi v zvezi z vlogo, in ji posreduje podatke iz člena 26(2). Država članica sprejme potrebne ukrepe, da na svojem ozemlju zagotovi zadevni javnosti dostopnost podatkov v primerni obliki.

▐

Člen 29

Nastajajoče tehnologije

Države članice določijo pobude za upravljavce za razvoj in uporabo nastajajočih tehnologij.

Za namene prvega pododstavka Komisija sprejme naslednja merila :

(a)	vrsto industrijskih dejavnosti za prednostni razvoj in uporabo nastajajočih tehnologij;

(b)	okvirne cilje za države članice glede razvoja in uporabe nastajajočih tehnologij;

(c)	orodja za ocenjevanje opravljenega napredka pri razvoju in uporabi nastajajočih tehnologij;

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

POGLAVJE III

Posebne določbe za kurilne naprave

Člen 30

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za kurilne naprave, ki so namenjene proizvodnji energije, z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več, ne glede na vrsto uporabljenega goriva.

To poglavje se ne uporablja za naslednje kurilne naprave:

(a)	naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov;

(b)	naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave;

(c)	naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov;

(d)	naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;

(e)	reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;

(f)	koksarniške peči;

(g)	rekuperatorje toplote pri plavžih;

(h)	katere koli tehnične naprave, ki se uporabljajo za pogon vozila, ladje ali zrakoplova;

(i)	plinske turbine, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih;

(j)	naprave, ki kot gorivo uporabljajo kakršne koli trdne ali tekoče odpadke, ki niso omenjeni v točki (a) člena 37(2).

Členi 31, 32 in 35 tega poglavja se ne uporabljajo za kurilne naprave, kadar so te vključene v poseben sektorski referenčni dokument NRT in kadar so izključene iz področja uporabe referenčnega dokumenta NRT za velike kurilne naprave.

Člen 31

Agregacijska pravila

1.   Kadar se odpadni plini dveh ali več ločenih kurilnih naprav izpuščajo skozi skupen odvodnik, se šteje, da je kombinacija takih naprav ena kurilna naprava, njihove zmogljivosti pa se seštevajo.

2.   Kadar se dve ali več ločenih kurilnih naprav, ki so pridobile dovoljenje ali predložile popolno vlogo po datumu iz člena 72(2) namesti tako, da bi se ob upoštevanju tehničnih in ekonomskih dejavnikov njihovi odpadni plini lahko izpuščali skozi skupen odvodnik, se šteje, da je kombinacija takih naprav ena kurilna naprava, njihove zmogljivosti pa se seštevajo.

Člen 32

Mejne vrednosti emisij

1.   Odpadni plini iz kurilnih naprav se morajo nadzorovano izpuščati skozi odvodnik, ki vsebuje eno ali več odvodnih cevi. in katerega višina se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

2.   Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki so pridobile dovoljenje ali predložile popolno vlogo pred datumom iz člena 72(2), vključujejo, pod pogojem, da je takšna naprava pričela delovati najpozneje eno leto po tem datumu, pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge V.

3.   Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki niso zajete v odstavku 2, vključujejo pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge V.

4.   Pristojni organ lahko za največ 6 mesecev odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3 za žveplov dioksid za kurilno napravo, ki v ta namen navadno uporablja gorivo z nizko vsebnostjo žvepla, kadar upravljavec ne more dosegati teh mejnih vrednosti zaradi motenj v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla, ki so posledica hudega pomanjkanja.

Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o morebitnem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

5.   Pristojni organ lahko odobri odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3, kadar kurilna naprava, ki uporablja samo plinasto gorivo, zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma zaradi nenadne prekinitve v dobavi plina uporablja druge vrste goriva in bi zato morala biti opremljena z napravo za čiščenje odpadnih plinov. Obdobje, za katero se takšno odstopanje odobri, ne sme biti daljše od 10 dni, razen če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo.

Upravljavec takoj obvesti pristojni organ o vsakem posameznem primeru iz prvega pododstavka.

Države članice takoj obvestijo Komisijo o morebitnem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom.

6.   Kadar se zmogljivost kurilne naprave poveča za najmanj 20 MW , se mejne vrednosti emisij, določene v delu 2 Priloge V, uporabljajo za del naprave, ki ga zadeva sprememba, ter določijo glede na vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave.

Člen 33

Okvara ali izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov

1.   Države članice zagotovijo, da so v dovoljenjih navedeni postopki v primeru okvare ali izpada naprave za čiščenje odpadnih plinov.

2.   V primeru izpada pristojni organ zahteva, da upravljavec zmanjša ali ustavi obratovanje, če v 24 urah ne more vzpostaviti normalnega obratovanja, ali za obratovanje naprave uporabi goriva, ki malo onesnažujejo.

Upravljavec mora o tem obvestiti pristojni organ v 48 urah po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov.

Skupni čas obratovanja brez čiščenja odpadnih plinov ne sme presegati 120 ur v katerem koli dvanajst mesečnem obdobju.

Pristojni organ lahko odobri odstopanja glede časovnih omejitev iz prvega in tretjega pododstavka v enem od naslednjih primerov :

(a)	če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo,

(b)	druga kurilna naprava, s katero bi se nadomestil izpad naprave z okvaro, lahko povzroči skupno povečanje emisij.

Člen 34

Spremljanje emisij v zrak

1.   Države članice skladno z delom 3 Priloge V zagotovijo, da se izvaja spremljanje snovi, ki onesnažujejo zrak. Države članice lahko zahtevajo, da stroške spremljanja poravna upravljavec.

2.   Namestitev in delovanje opreme za avtomatizirano spremljanje je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzorni preskus, kot določa del 3 Priloge V.

3.   Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta, ki bodo uporabljena pri spremljanju emisij.

4.   Vsi rezultati spremljanja se zapišejo, obdelajo in predstavijo tako, da se pristojnim organom omogoči preverjanje skladnosti s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, ki so vključeni v dovoljenje.

Člen 35

Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij

Za mejne vrednosti emisij za zrak se šteje, da so upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 4 Priloge V.

Člen 36

Kurilne naprave s kombiniranim kurivom

1.   Pristojni organ za kurilne naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se hkrati uporabljata dve ali več vrst goriva, določi mejne vrednosti emisij v skladu z naslednjimi koraki :

(a)	uporabi mejno vrednost emisij, ki velja za posamezno vrsto goriva in onesnaževala glede na nazivno vhodno toplotno moč celotne kurilne naprave, kot je določena v delih 1 in 2 Priloge V,

(b)	določi utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo, tako da pomnoži posamezno mejno vrednost iz točke (a) z deležem vhodne toplotne energije, ki jo prispeva posamezno gorivo, zmnožek pa deli z vsoto vhodne toplotne energije, ki jo prispevajo vsa goriva,

(c)	sešteje utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo.

2.   Za kurilne naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se samostojno ali z drugimi gorivi uporabljajo kot gorivo ostanki destilacij in pretvorb surove nafte, pridobljena energija pa se rabi za lastne potrebe rafinerije, lahko Komisija spremeni odstavek 1, da določi povprečno mejno vrednost emisij za žveplov dioksid, ki zajema vse takšne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več.

Navedeni ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

POGLAVJE IV

Posebne določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov

Člen 37

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov, ki sežigajo ali sosežigajo trdne ali tekoče odpadke.

Za namene tega poglavja vključujejo sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov vse linije za sežiganje ali linije za sosežiganje, sprejem odpadkov, skladišče, naprave za predobdelavo na kraju samem, sisteme za oskrbo z odpadki-gorivom in zrakom, kotel, naprave za čiščenje odpadnih plinov, naprave za obdelavo ali skladiščenje ostankov in odpadne vode na kraju samem, odvodnik, naprave in sisteme za nadziranje postopkov sežiganja ali sosežiganja, zapisovanje in spremljanje pogojev sežiganja ali sosežiganja.

Če sosežiganje poteka tako, da glavni namen naprave ni proizvodnja energije ali izdelkov, ampak toplotna obdelava odpadkov, se naprava šteje za sežigalnico odpadkov.

2.   To poglavje se ne uporablja za naslednje naprave:

(a)

naprave, ki obdelujejo le naslednje odpadke: (i) odpadke iz točke (b) člena 3(22); (ii) radioaktivne odpadke; (iii) živalska trupla, kot jih ureja Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (37); (iv) odpadke, nastale pri iskanju in izkoriščanju virov nafte in plina na vrtalnih ploščadih ter sežgane na teh ploščadih;

(b)	eksperimentalne naprave, ki se uporabljajo za raziskovanje, razvoj in preskušanje z namenom zboljšanja postopka sežiganja in obdelajo manj kot 50 ton odpadkov na leto.

Člen 38

Vloga za dovoljenje

Vloga za dovoljenje za sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov vključuje opis predvidenih ukrepov, ki zagotavljajo, da so izpolnjene naslednje zahteve :

(a)	naprava je načrtovana in opremljena ter se vzdržuje in upravlja tako, da so ob upoštevanju vrst odpadkov, ki se bodo sežigali ali sosežigali, izpolnjene zahteve tega poglavja;

(b)	pri sežigu ali sosežigu pridobljena toplota se izrabi, kolikor je to izvedljivo, s proizvodnjo toplote, pare ali energije;

(c)	količina in škodljivost ostankov sta čim bolj zmanjšani in se ostanki reciklirajo, če je to primerno;

(d)	ostanki, katerih ni mogoče preprečiti ali zmanjšati ali jih reciklirati, se odstranijo skladno z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti.

Člen 39

Pogoji za dovoljenje

1.   Dovoljenje vključuje :

(a)	seznam vseh vrst odpadkov, ki se lahko obdelujejo, pri čemer se uporablja vsaj vrste odpadkov, določene v evropskem seznamu odpadkov, določenem z Odločbo Komisije 2000/532/ES, in vključi podatke o količini vsake vrste odpadkov, kadar je to primerno;

(b)	skupno zmogljivost sežigalnice ali naprave za sosežig;

(c)	mejne vrednosti emisij v zrak in vodo;

(d)	zahteve glede pH, temperature in pretoka izpustov odpadne vode;

(e)	postopke vzorčenja in merjenja ter njihovo pogostost, da so izpolnjeni pogoji za spremljanje emisij;

(f)	najdaljši dovoljeni čas kakršnih koli tehnično neizogibnih ustavitev, motenj ali okvar čistilnih ali merilnih naprav, v katerem emisije v zrak in izpusti odpadne vode lahko presežejo predpisane mejne vrednosti emisij.

2.   Poleg zahtev iz odstavka 1 dovoljenje, izdano za sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov, ki sežiga nevarne odpadke, vključuje naslednje :

(a)	seznam količin različnih vrst nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo;

(b)	najmanjši in največji masni pretok teh nevarnih odpadkov, njihovo najmanjšo in največjo kurilno vrednost ter največjo vsebnost PCB, PCT, klora, fluora, žvepla, težkih kovin in drugih onesnaževal.

3.   Države članice lahko določijo vrste odpadkov, ki se vključijo v dovoljenje in ki se lahko sosežigajo v nekaterih vrstah naprav za sosežig odpadkov.

4.   Pristojni organ v rednih časovnih presledkih ponovno preuči in posodobi pogoje v dovoljenju, kadar je potrebno.

Člen 40

Spremljanje emisij

1.   Odpadni plini iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov se morajo izpuščati nadzorovano skozi odvodnik z višino, ki se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

2.   Emisije v zrak iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz delov 3 in 4 Priloge VI ali emisij, določenih v skladu z delom 4 navedene priloge.

Če v napravi za sosežig odpadkov več kot 40 % toplote nastane iz nevarnih odpadkov ali če se v napravi sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki, se uporabljajo mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI.

3.   Odvajanje odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, v vodno okolje se omeji, kolikor je to izvedljivo, koncentracije onesnaževal pa ne presegajo mejnih vrednostmi emisij iz dela 5 Priloge VI.

4.   Mejne vrednosti emisij se uporabljajo na točki, kjer se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov odvajajo iz sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov.

Kadar se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov čistijo zunaj sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v čistilni napravi, namenjeni le čiščenju te vrste odpadne vode, je treba uporabljati mejne vrednosti emisij iz dela 5 Priloge VI na točki, kjer se odpadne vode odvajajo iz čistilne naprave. Če se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo skupaj z odpadno vodo iz drugih virov, na kraju samem ali drugje, upravljavec na podlagi meritev iz točke 2 dela 6 Priloge VI izračuna ustrezne masne bilance, da določi vrednosti emisij na končnem iztoku, ki se lahko pripišejo odpadni vodi, nastali pri čiščenju odpadnih plinov.

Odpadne vode se nikakor ne smejo redčiti, zato da bi ustrezale mejnim vrednostim emisij iz dela 5 Priloge VI.

5.   Zemljišče za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, skupaj s pripadajočo površino za skladiščenje odpadkov, se projektira in upravlja tako, da se preprečita nedovoljeno in nenamerno izpuščanje katere koli snovi, ki onesnažuje okolje, v tla, površinsko vodo in podzemno vodo.

Predvidi se skladiščni prostor za onesnaženo padavinsko vodo, ki odteka z zemljišča sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ali onesnažene vode zaradi razlitja ali gašenja požarov. Skladiščni prostor mora biti primeren, da omogoča preskušanje in čiščenje take vode pred odvajanjem, kadar je to potrebno.

6.   Brez poseganja v člen 44(4)(c) sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ali posamezne peči, ki so del sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v nobenih okoliščinah ne smejo nadaljevati s sežiganjem odpadkov več kot štiri ure neprekinjeno, kadar so mejne vrednosti emisij presežene.

Skupni čas obratovanja v teh pogojih v enem letu ne sme presegati 60 ur.

Obdobje iz drugega pododstavka velja za tiste peči, ki so povezane z eno samo napravo za čiščenje odpadnih plinov.

Člen 41

Okvare

Pri veliki okvari upravljavec, takoj ko je mogoče, zmanjša ali ustavi obratovanje do takrat, ko se ponovno lahko začne normalno obratovanje.

Člen 42

Spremljanje emisij

1.   Države članice zagotovijo, da se spremljanje emisij izvaja v skladu z deloma 6 in 7 Priloge VI.

2.   Namestitev in delovanje avtomatiziranih merilnih sistemov je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzorne preskuse iz točke 1 dela 6 Priloge VI.

3.   Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta za spremljanje emisij.

4.   Vsi rezultati spremljanja se zapišejo, obdelajo in predstavijo na način, ki pristojnemu organu omogoči preverjanje skladnosti s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, ki so vključene v dovoljenje.

5.   Takoj, ko so v Skupnosti na voljo ustrezne merilne metode, Komisija določi datum, od katerega se opravljajo neprekinjene meritve emisij v zrak za težke kovine, dioksine in furane.

Ti ukrepi, ║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive s tem z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 43

Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak in vodo izpolnjene, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 priloge VI.

Člen 44

Pogoji obratovanja

1.   Sežigalnice odpadkov obratujejo tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo metode predobdelave odpadkov.

2.   Sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se po zadnjem dovodu zraka za sežig plin, ki nastane pri sežigu ali sosežigu odpadkov, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za vsaj dve sekundi segreje na temperaturo vsaj 850 °C.

Če se sežigajo ali sosežigajo nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1 % halogeniranih organskih snovi, izraženih kot klor, je za skladnost s prvim pododstavkom potrebna temperatura vsaj 1 100 °C.

Pri sežigalnicah odpadkov se temperature iz prvega in drugega pododstavka merijo blizu notranje stene sežigalne komore. Pristojni organ lahko odobri meritve na drugi reprezentativni točki sežigalne komore.

3.   Vsaka sežigalna komora sežigalnice odpadkov mora biti opremljena z vsaj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se samodejno vklopi, kadar po zadnjem dovodu zraka za sežig temperatura zgorevalnih plinov pade pod temperature iz odstavka 2. Gorilnik se uporabi tudi ob zagonu in ustavitvi naprave, da se zagotovi, da se te temperature vzdržujejo ves čas teh postopkov in dokler so nesežgani odpadki v sežigalni komori.

Pomožni gorilnik se ne sme polniti z gorivi, ki lahko povzročijo višje emisije od tistih, nastalih pri sežigu plinskega olja, kot je opredeljeno v členu 1(1) Direktive Sveta 93/12/EGS z dne 23. marca 1993 o vsebnosti žvepla v nekaterih tekočih gorivih (38), utekočinjenega plina ali zemeljskega plina.

4.   Sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov v naslednjih primerih uporabljajo samodejni sistem za preprečevanje doziranja odpadkov:

(a)	ob zagonu, dokler se ne doseže temperatura iz odstavka 2 ali temperatura, določena v skladu s členom 45(1);

(b)	kadar se temperatura iz odstavka 2 ali temperatura, določena v skladu s členom 45(1), ne vzdržuje;

(c)	kadar neprekinjene meritve kažejo, da je zaradi motenj ali okvar naprav za čiščenje odpadnih plinov presežena katera koli mejna vrednost emisij.

5.   Vsa toplota, pridobljena v sežigalnicah odpadkov ali napravah za sosežig odpadkov, se uporabi, kolikor je le izvedljivo.

6.   Infektivni bolnišnični odpadki se naložijo neposredno v peč, ne da bi se prej mešali z drugimi vrstami odpadkov in brez neposrednega rokovanja z njimi.

7.   Države članice zagotovijo, da sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov upravlja in nadzoruje fizična oseba, ki je za to usposobljena.

Člen 45

Dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja

1.   Pristojni organ lahko za nekatere vrste odpadkov ali za nekatere toplotne postopke odobri pogoje, ki se razlikujejo od pogojev iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 44 in glede temperature iz odstavka 4 navedenega člena in so določeni v dovoljenju, pod pogojem, da so izpolnjene druge zahteve tega poglavja. Države članice lahko določijo pravila, ki urejajo te odobritve.

2.   Pri sežigalnicah odpadkov taka sprememba pogojev obratovanja ne sme povzročiti več ostankov ali ostankov z večjo vsebnostjo organskih onesnaževal, kot bi jih lahko pričakovali pri pogojih iz odstavkov 1, 2 in 3 člena 44.

3.   Naprave za sosežig odpadkov, ki imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI za skupni organski ogljik in CO.

Kotli celulozne in papirne industrije, ki sosežigajo odpadno lubje na kraju proizvodnje, ki so obratovali in imeli dovoljenje pred 28. decembrom 2002 ter imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI za skupni organski ogljik.

4.   Države članice sporočijo Komisiji vse pogoje obratovanja, odobrene v skladu z odstavki 1, 2 in 3, in rezultate opravljenih preverjanj kot del podatkov, zagotovljenih skladno z zahtevami za poročanje iz člena 66.

Člen 46

Dostava in sprejem odpadkov

1.   Upravljavec sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov sprejme vse potrebne previdnostne ukrepe v zvezi z dostavo in sprejemom odpadkov, da prepreči ali omeji, kolikor je to izvedljivo, onesnaževanje zraka, tal, površinske vode in podzemne vode, kakor tudi druge negativne učinke na okolje, vonjave in hrup, ter neposredna tveganja za zdravje ljudi.

2.   Upravljavec določi maso vsake vrste odpadkov v skladu z evropskim seznamom odpadkov, določenem z Odločbo Komisije 2000/532/ES, preden sprejme odpadke v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov.

3.   Preden upravljavec sprejme nevarne odpadke v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov, mora zbrati razpoložljive podatke o odpadkih, da lahko preveri skladnost z zahtevami v dovoljenju, določenimi v členu 39(2).

Ti podatki zajemajo naslednje:

(a)	vse upravne podatke o proizvodnem procesu iz dokumentacije iz odstavka 4(a);

(b)	fizikalno in, če je izvedljivo, kemično sestavo odpadkov ter vse druge podatke, potrebne za oceno primernosti za nameravani sežig;

(c)	nevarne lastnosti odpadkov, snovi, s katerimi se ne smejo mešati, ter previdnostne ukrepe za rokovanje z njimi.

4.   Pred sprejemom nevarnih odpadkov v sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov upravljavec izvede vsaj naslednje postopke:

(a)

preveritev dokumentov, predpisanih v Direktivi 2008/98/ES in, kadar je to primerno, dokumentov, predpisanih v Uredbi Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (39) in zakonodaji o prevozu nevarnega blaga;

(b)	odvzem reprezentativnih vzorcev, razen kadar to ni primerno, če je le mogoče pred raztovarjanjem, da se s kontrolami preveri skladnost s podatki iz odstavka 3, in omogoči pristojnim organom, da ugotovijo naravo obdelanih odpadkov.

Vzorci iz točke (b) se hranijo vsaj še en mesec po sežigu ali sosežigu zadevnih odpadkov.

5.   Pristojni organ lahko odobri izjeme glede odstavkov 2, 3 in 4 za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki so del obrata iz Poglavja II in v katerih se sežigajo ali sosežigajo samo odpadki, ki nastanejo v tem obratu.

Člen 47

Ostanki

1.   Količina in škodljivost ostankov morata biti čim manjši. Če je to primerno, se ostanki reciklirajo neposredno v napravi ali zunaj nje.

2.   Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov v obliki prahu se opravita tako, da se prepreči širjenje teh ostankov v okolje.

3.   Pred določanjem poti za odstranitev ali reciklažo ostankov se opravijo ustrezni preskusi, da se ugotovijo fizikalne in kemijske lastnosti ter onesnaževalni potencial različnih ostankov. Ti preskusi se nanašajo na celotno topno frakcijo in topno frakcijo težkih kovin.

Člen 48

Znatna sprememba

Sprememba obratovanja sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki obdeluje samo nenevarne odpadke v obratu iz Poglavja II, ki vključuje sežiganje ali sosežiganje nevarnih odpadkov, šteje za znatno spremembo.

Člen 49

Poročanje ter javne informacije o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov

1.   Za vloge za nova dovoljenja za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov se mora za primerno dolgo časovno obdobje omogočiti vpogled javnosti na enem ali več mestih, tako da javnost lahko poda svoje mnenje o vlogah, preden pristojni organ sprejme odločitev. Ta odločitev, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje posodobitve morajo biti prav tako dostopne javnosti.

2.   Pri sežigalnicah odpadkov ali napravah za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo dve toni ali več na uro poročilo iz člena 66 vključuje informacije o delovanju in spremljanju naprave, opis poteka procesa sežiga ali sosežiga, navaja pa tudi količino emisij v zrak in vodo glede na mejne vrednosti emisij. Te informacije so dostopne javnosti.

3.   Pristojni organ sestavi seznam sežigalnic odpadkov ali naprav za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro in ga da na voljo javnosti.

POGLAVJE V

Posebne določbe za obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila

Člen 50

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za dejavnosti iz dela 1 Priloge VII in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage porabe iz dela 2 navedene priloge.

Člen 51

Opredelitve

Posamezni pojmi v tem poglavju imajo naslednji pomen:

(1)	„obstoječi obrat“ je delujoči obrat║, ki je pridobil dovoljenje pred 1. aprilom 2001, ali je pred 1. aprilom 2001 predložil popolno vlogo za pridobitev dovoljenja, pod pogojem, da je pričel delovati najkasneje 1. aprila 2002;

(2)	„odpadni plini“ so končni plinasti izpust, ki vsebuje hlapne organske spojine ali druga onesnaževala iz dimnika ali naprave za zmanjševanje emisij v zrak;

(3)	„nezajete emisije“ so kakršne koli emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in topila v katerih koli izdelkih, če v delu 2 Priloge VII ni navedeno drugače;

(4)	„skupne emisije“ so vsota nezajetih emisij in emisij v odpadnih plinih;

(5)	„zmes“ je zmes, kot je opredeljena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (40);

(6)	„lepilo“ je katera koli zmes, skupaj z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja za lepljenje posameznih delov izdelka;

(7)	„črnilo“ je zmes, skupaj z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja v tiskarstvu za odtiskovanje besedila ali slik na površino;

(8)	„lak“ je prozorno premazno sredstvo;

(9)	„poraba“ je celoten vnos organskih topil v obrat v koledarskem letu ali katerem koli drugem 12-mesečnem obdobju brez vseh hlapnih organskih spojin, ki se regenerirajo za ponovno uporabo;

(10)	„vnos“ je količina organskih topil in njihova količina v zmeseh, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, skupaj s topili, recikliranimi v obratu ali zunaj njega, in ki se štejejo vsakokrat, ko se uporabijo pri izvajanju dejavnosti;

(11)	„ponovna uporaba “ je uporaba organskih topil, regeneriranih v obratu za kakršne koli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez končne odstranitve takega regeneriranega organskega topila kot odpadka;

(12)	„zaprti pogoji“ so razmere, v katerih obrat deluje tako, da se hlapne organske spojine, sproščene pri dejavnosti, zbirajo in odvajajo nadzorovano skozi dimnik ali naprave za zmanjševanje emisij in torej niso povsem nezajete;

(13)	„zagon in ustavitev“ so postopki, razen rednega nihanja v delovanju, s katerimi se dejavnost, oprema ali rezervoar požene ali ustavi oziroma privede v prazni tek ali iz njega.║

Člen 52

Nadomeščanje nevarnih snovi

Snovi ali zmesi, ki so zaradi deleža hlapnih organskih spojin v skladu z Direktivo 67/548/EGS uvrščene med kancerogene ali mutagene snovi ali za razmnoževanje strupene snovi in za katere so predpisani stavki R45, R46, R49, R60 ali R61 oz morajo biti označene s temi stavki║, se v najkrajšem možnem času nadomestijo z manj škodljivimi snovmi ali zmesmi, kolikor je to mogoče.

Člen 53

Nadzor emisij

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo eno izmed naslednjega:

(a)	emisije hlapnih organskih spojin iz obratov ne presegajo mejnih vrednosti emisij v odpadnih plinih in mejnih vrednosti nezajetih emisij ali mejnih vrednosti skupnih emisij izpolnjene pa so tudi druge zahteve, določene v delih 2 in 3 Priloge VII;

(b)	obrati izpolnjujejo zahteve programa zmanjševanja emisij, določenega v delu 5 Priloge VII pod pogojem, da se doseže enakovredno zmanjšanje emisij glede na tisto, ki se doseže z uporabo mejnih vrednosti emisij iz točke (a).

Države članice v skladu s členom 66(1) poročajo Komisiji o napredku pri doseganju enakovrednega zmanjšanja emisij iz točke (b).

2.   Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1, če upravljavec dokaže pristojnemu organu, da mejna vrednost emisij za nezajete emisije za posamezen obrat ni tehnično in ekonomsko sprejemljiva, lahko pristojni organ dovoli, da emisije presegajo mejno vrednost emisij, pod pogojem, da se ne pričakuje večje tveganje za zdravje ljudi ali okolje in da upravljavec pristojnemu organu dokaže, da se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ za površinsko zaščito iz točke 8 tabele iz dela 2 Priloge VII, ki se ne more izvesti v zaprtih pogojih, dovoli, da emisije iz obratov niso skladne z zahtevami iz navedenega odstavka, če upravljavec pristojnemu organu dokaže, da taka skladnost ni tehnično in ekonomsko izvedljiva ter da se uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije.

4.   Države članice poročajo Komisiji o odstopanjih iz odstavkov 2 in 3 skladno s členom 66(2).

5.   Emisije hlapnih organskih spojin, za katere so predpisani stavki R40, R45, R46, R49, R60, R61 ali R68 ali morajo biti označeni s temi stavki, se nadzirajo v zaprtih pogojih, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, da se zavaruje zdravje ljudi in okolje, ter ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 4 Priloge VII.

6.   Obrati, v katerih se izvajata dve ali več dejavnosti, pri čemer vsaka presega pragove iz Priloge dela 2 Priloge VII:

(a)	glede snovi, določenih v odstavku 5, izpolnjujejo zahteve tega odstavka za vsako dejavnost posebej;

(b)	glede vseh drugih snovi: (i) izpolnjujejo zahteve odstavka 1 za vsako dejavnost posebej; ali (ii) njihove skupne emisije hlapnih organskih spojin ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se uporabljala točka (i).

7.   Sprejmejo se vsi ustrezni varnostni ukrepi, da se čim bolj zmanjšajo emisije hlapnih organskih spojin med zagonom in ustavitvijo.

Člen 54

Spremljanje emisij

Države članice zagotovijo, da se meritve emisij izvajajo v skladu z delom 6 Priloge VII, in sicer z določitvijo pogojev za dovoljenje ali s splošnimi obvezujočimi pravili.

Člen 55

Usklajenost z mejnimi vrednostmi emisij

Šteje se, da so mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 Priloge VII.

Člen 56

Poročanje o skladnosti

Poročilo o skladnosti iz člena 8(1) dokazuje skladnost z enim izmed naslednjega :

(a)	z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih, mejnimi vrednostmi nezajetih emisij in mejnimi vrednostmi skupnih emisij;

(b)	z zahtevami programa zmanjševanja emisij iz dela 5 Priloge VII;

(c)	z odstopanji, odobrenimi v skladu z odstavki 2 in 3 člena 53.

Poročilo o skladnosti lahko vključuje načrt ravnanja s topili, ki je pripravljen v skladu z delom 7 Priloge VII.

Člen 57

Znatna sprememba obstoječih obratov

1.   Sprememba največjega masnega vnosa organskih topil v obstoječi obrat, izraženega kot dnevno povprečje, če obrat deluje ob projektiranem obsegu proizvodnje v drugačnih pogojih, kot so tisti ob zagonu, ustavitvi in vzdrževanju naprav, velja za znatno, če se zaradi nje emisije hlapnih organskih spojin povečajo za več kot:

—	25 % pri obratih, katerih dejavnosti sodijo na spodnje območje pragov iz točk 1, 3, 4, 5, 8, 10, 13, 16 ali 17 dela 2 Priloge VII ali pri katerih je poraba topil manj kakor 10 ton na leto pri drugih dejavnostih iz dela 2 Priloge VII;

—	10 % pri vseh drugih obratih.

2.   Kadar se obstoječi obrat znatno spremeni║ ali kadar je obrat po znatni spremembi prvič vključen v področje te direktive, se del obrata, ki se znatno spremeni, obravnava kot nov obrat ali kot obstoječ obrat pod pogojem, da skupne emisije celega obrata ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se znatno spremenjeni del obravnaval kot nov obrat.

3.   V primeru znatne spremembe pristojni organ preveri usklajenost obrata z zahtevami te direktive.

Člen 58

Izmenjava informacij o nadomestitvi organskih topil

Komisija organizira izmenjavo informacij z državami članicami, zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, o uporabi organskih topil in njihovih možnih nadomestkih ter tehnikah z najmanjšim možnim učinkom na zrak, vodo, tla, ekosisteme in zdravje ljudi.

Organizira se izmenjava informacij o naslednjem:

(a)	primernosti za uporabo;

(b)	možnih učinkih na zdravje ljudi in zlasti poklicni izpostavljenosti;

(c)	možnih učinkih na okolje;

(d)	ekonomskih posledicah, zlasti stroških, in izrabi možnosti, ki so na voljo.

Člen 59

Dostop do informacij

1.   Tudi odločba pristojnega organa, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje dopolnitve in popravki so dostopni javnosti.

Splošni obvezujoči predpisi, ki se uporabljajo za obrate, ter seznam obratov, za katere sta potrebna dovoljenje in registracija, so dostopni javnosti.

2.   Rezultati spremljanja emisij, ki jih zahteva člen 54 ter jih hrani pristojni organ, so dostopni javnosti.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES.

POGLAVJE VI

Posebne določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid

Člen 60

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid.

Člen 61

Prepoved odstranjevanja odpadkov

Države članice prepovedo odlaganje naslednjih odpadkov v katero koli vodno telo, morje ali ocean:

(1)	trdnih odpadkov,

(2)

matične lužine, ki nastaja pri fazi filtriranja, ki sledi hidrolizi raztopine titanoil sulfata pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek, vključno s kislimi odpadki, pomešanimi s temi lužinami, ki vsebujejo več kot 0,5 % proste žveplove kisline in različne težke kovine, vključno s kislimi odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove║kisline;

(3)	odpadki iz obratov, ki uporabljajo kloridov postopek z vsebnostjo več kot 0,5 % proste klorovodikove kisline in različnih težkih kovin, vključno z odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove kisline;

(4)

filtrirne soli, mulji in tekoči odpadki, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) odpadkov iz odstavkov (2) in (3) in vsebujejo različne težke kovine, razen nevtralizirani in filtrirani ali dekantirani odpadki, ki vsebujejo sledove težkih kovin in katerih pH-vrednost je pred razredčenjem večja od 5,5.

Člen 62

Nadzor emisij v vodo

1.   Emisije iz obratov v vodo ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge VIII.

2.   Zadevne države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se preskusi akutne toksičnosti izvajajo v skladu s točko 1 dela 2 Priloge VIII in da so rezultati teh testov skladni z vrednostmi iz točke 2 dela 2 Priloge VIII.

Člen 63

Preprečevanje in nadzor emisij v zrak

1.   Emisije kapljic kisline iz obratov se preprečijo.

2.   Emisije iz obratov v zrak ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VIII.

Člen 64

Spremljanje emisij in okolja

1.   Države članice zagotovijo spremljanje emisij v vodo, da se pristojnemu organu omogoči, da lahko preveri skladnost s pogoji iz dovoljenja in členom 62.

2.   Države članice zagotovijo spremljanje emisij v zrak, da se pristojnemu organu omogoči, da lahko preveri skladnost s pogoji iz dovoljenja in členom 63.

Tako spremljanje obsega vsaj spremljanje emisij, kot ga določa del 5 Priloge VII.

3.   Države članice zagotovijo spremljanje stanja okolja, prizadetega zaradi izpustov odpadkov iz obratov, ki proizvajajo titanov dioksid, v vodo v skladu z delom 4 Priloge VIII.

4.   Spremljanje se izvaja v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO, nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

POGLAVJE VII

Odbor, prehodne in končne določbe

Člen 65

Pristojni organi

Države članice določijo pristojne organe in telesa, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

Člen 66

Poročanje držav članic

1.   Države članice zagotovijo, da so Komisiji na voljo podatki o izvajanju te Direktive, reprezentativni podatki o emisijah in drugih učinkih na okolje, podatki o mejnih vrednostih emisij, o uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s členoma 15 in 16 ter o odstopanjih, odobrenih v skladu s členom 16(3) .

Države članice razvijejo in redno nadgrajujejo nacionalne informacijske sisteme, da Komisiji omogočijo dostop do informacij iz prvega pododstavka v elektronski obliki. Države članice dajo povzetek informacij na voljo javnosti.

2.   Komisija določi vrsto in obliko informacij, ki jih dajo na voljo države članice v skladu z odstavkom 1.

Navedeni ukrepi,║namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

3.   V treh letih po datumu iz člena 71(1) in zatem vsaka tri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive na podlagi informacij iz odstavka 1, po potrebi pa poročilu priloži zakonodajni predlog.

Člen 67

Spremembe prilog

1.    Na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opisane v zadevnih referenčnih dokumentih NRT, Komisija v 12 mesecih od objave referenčnega dokumenta NRT v skladu s členom 14 na podlagi zaključkov NRT v referenčnem dokumentu NRT prilagodi priloge V, VI, VII in VIII z določitvijo mejnih vrednosti emisij kot minimalnih zahtev . Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi ter zahtevami po spremljanju in skladnosti, če se s tem lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

2.     Komisija se pred sprejetjem ukrepov iz prvega odstavka posvetuje z ustreznim industrijskim sektorjem in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter poroča o rezultatih posvetovanja in o tem, kako ga je upoštevala.

Člen 68

Minimalne zahteve

1.     Komisija brez poseganja v člen 67 v 12 mesecih od objave referenčnega dokumenta NRT v skladu s členom 14 na podlagi zaključkov NRT v referenčnem dokumentu NRT določi mejne vrednosti emisij pa tudi zahteve po spremljanju in skladnosti kot minimalne zahteve. Mejne vrednosti emisij se lahko dopolnijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, če se s temi parametri lahko doseže enaka stopnja varstva okolja.

Tovrstne minimalne zahteve so namenjene omejevanju velikih vplivov zadevnih dejavnosti ali obratov na okolje in temeljijo na vrednostih emisij, povezanih z NRT.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

2.     Komisija se pred sprejetjem izvedbenih ukrepov iz prvega odstavka posvetuje z ustreznim industrijskimi in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, ter poroča o rezultatih posvetovanja in o tem, kako ga je upoštevala.

3.     V skladu z odstavkoma 1 in 2 Komisija do 31. decembra 2011 določi mejne vrednosti emisij pa tudi zahteve po spremljanju in skladnosti zlasti za izpuste dioksinov in furanov iz obratov, ki izvajajo dejavnosti iz točk 2.1 in 2.2 Priloge I.

Države članice ali njihovi pristojni organi lahko določijo strožje mejne vrednosti emisij za emisije dioksinov in furanov.

Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 69

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 70

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh določbah najkasneje do …, prav tako jo takoj uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki imajo vpliv na te določbe.

Člen 71

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3(4), 3(15)-(18), (20), 4(2), 5, 6, 8(1), 9(2)(b), 12(8), 13(1)(e), 14, 15(1)(d), 15(3)-(5), 16(2)-(5), 17, 18 (2)-(4), 22(2)-(3), 22(4)(b) in (d), 23, 24, 25, 26 (1)(d), 26(2)(c)-(g), 29, 31, 32(3), 34(2)-(4), 35, 36(2), 42(5), 64(2), 64(4), 65-66 in 70 ter točkami 1.1, 2.5(c), 3.5, 4.7, 5.2, 5.3, 6.1(c), 6.4(b), 6.6, 6.9, 6.10 Priloge I, točko 1(b) Priloge IV, deli 1-4 Priloge V, točko (b) dela 1, točkami 2.2, 3.1 in 3.2 dela 4, točkama 2.5 in 2.6 dela 6 Priloge VI, točko 3 dela 7 Priloge VII, točkama 1 in 2(c) dela 1 in točkama 2-3 dela 3 Priloge VIII, najpozneje do … (41). Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od … (41). Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 72

Razveljavitev

1.   Direktive 78/176/EGS, 82/883/EGS, 92/112/EGS, 96/61/ES, 1999/13/ES in 2000/76/ES, kakor so bile spremenjene z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, so z … (42) razveljavljene, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge IX.

2.   Direktiva 2001/80/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, je s 1. januarjem 2016 razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge IX.

3.   Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

Člen 73

Prehodne določbe

1.   V zvezi z obrati iz Priloge I iz točk 1.2, 1.3, 1.4, 2.1 do 2.4, točk (a) in (b) točke 2.5, točk 2.6, 3, 4.1 do 4.6, 5.1, 5.2, točk (a) in (b) točke 5.3, točke 5.4, točk (a) in (b) točke 6.1, točk 6.2 do 6.5, točk (b) in (c) točke 6.6, točk 6.7 in 6.8, obrati iz točke 1.1 z vhodno toplotno močjo 50 MW ali več ter obrati iz točke (a) točke 6.6 z več kot 40 000 mesti za perutnino, ki obratujejo ali imajo dovoljenje ali so predložili popolno vlogo za pridobitev dovoljenja pred datumom iz člena 71(1), če ti obrati začnejo obratovati najkasneje eno leto po tem datumu, države članice od … (43) izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

2.   V zvezi z obrati iz Priloge I iz točke (c) točke 2.5, točk (c), (d) in (e) točke 5.3, točke (c) točke 6.1, točk 6.9 in 6.10, obrati iz točke 1.1 z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW ter obrati iz točke (a) točke 6.6 z manj kot 40 000 mesti za perutnino, ki obratujejo pred datumom iz člena 71(1), države članice od … (44) izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

3.   V zvezi s kurilnimi napravami iz Poglavja III države članice od 1. januarja 2016 izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

4.   V zvezi s kurilnimi napravami, v katerih se sosežigajo odpadki, se do 31. decembra 2015 uporablja točka 3.1 dela 4 Priloge VI.

Vendar se od 1. januarja 2016 v zvezi s temi napravami uporablja točka 3.2 dela 4 Priloge VI.

Člen 74

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 75

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  Mnenje z dne 14. januarja 2009.

(2)   UL C 325, 19.12.2008, str. 60.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 10. marca 2009.

(4)  UL L 54, 25.2.1978, str. 19. ║

(5)  UL L 378, 31.12.1982, str. 1. ║

(6)  UL L 409, 31.12.1992, str. 11.

(7)  UL L 257, 10.10.1996, str. 26. ║

(8)  UL L 85, 29.3.1999, str. 1. ║

(9)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(10)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. ║

(11)  KOM(2005)0446.

(12)  KOM(2006)0231.

(13)  KOM(2005)0666.

(14)  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

(15)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32. ║

(16)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40. ║

(17)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13. ║

(18)   UL 196, 16.8.1967, str. 1.

(19)   UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

(20)   Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah iz leta 1998.

(21)  UL L 309, 27.11.2001, str. 22. ║

(22)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. ║

(23)  UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

(24)  ║UL L 117, 8.5.1990, str. 1.

(25)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

(26)  UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

(27)   UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(28)  Odločba Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L 226, 6.9.2000, str. 3).

(29)   UL L 143, 30.4.2004, str. 87.

(30)   UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

(31)   UL L 372, 27.12.2006, str. 19

(32)   UL L 328, 6.12.2008, str. 28.

(33)   UL L …

(34)  UL: Prosimo, vstavite številko, datum in sklicevanje na objavo v Uradnem listu.

(35)   Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

(36)   UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(37)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

(38)  UL L 74, 27.3.1993, str. 81.

(39)  UL L 30, 6.2.1993, str. 1.

(40)   UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(41)  18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.

(42)  Tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.

(43)  Tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.

(44)  54 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive.