z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o ustanovitvi Skupine evropskih regulatorjev za telekomunikacije (GERT)

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

1. Ustanovi se Svetovalna skupina nacionalnih regulativnih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, imenovana Skupina evropskih regulatorjev za telekomunikacije („GERT“).

2. GERT deluje v okviru področja uporabe Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) in direktiv 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES, 2002/22/ES in 2002/58/ES (posebne direktive), zlasti v zvezi z ekonomsko regulacijo trgov za elektronske komunikacije.

3. GERT izvaja svoje naloge neodvisno, nepristransko in pregledno. GERT si pri vseh dejavnostih prizadeva za enake cilje, kot so v členu 8 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) določeni za nacionalne regulativne organe. GERT zlasti prispeva k razvoju in boljšemu delovanju notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve s prizadevanjem za zagotovitev skladne uporabe regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije.

4. GERT spodbuja sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo in svetuje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

3. Nacionalni regulativni organi in Komisija dosledno upoštevajo mnenja, nasvete ali najboljše prakse s področja regulative, ki jih sprejme GERT.

1. GERT sestavljajo vodje ali visoki predstavniki nacionalnega regulativnega organa, ki se ustanovi v vsaki državi članici in je prvenstveno odgovoren za vsakdanje spremljanje delovanja trgov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

4. Nacionalni regulativni organi iz držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in držav, ki so kandidatke za vstop v Evropsko unijo, imajo status opazovalcev in so zastopani na ustrezni ravni.

2. Mnenja, najboljše regulativne prakse in poročila GERT se sprejmejo na podlagi dvotretjinske večine članov. Vsak član ima en glas.

Poslovnik podrobneje določa ureditev glasovanja, vključno s pogoji, pod katerimi lahko en član deluje v imenu drugega, pravila, ki urejajo sklepčnost in roke za obvestila o sejah. V poslovniku so lahko določeni tudi postopki za nujno glasovanje.

Mnenja, najboljše regulativne prakse in poročila, ki jih izda ali sprejme GERT, se objavijo, v njih pa so navedeni pridržki nacionalnega regulativnega organa, če ta tako zahteva.

3. GERT v skladu s poslovnikom izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednike. Mandat predsednika in podpredsednikov traja eno leto. Predsednik in podpredsedniki zastopajo GERT.

4. Plenarne seje GERT skliče predsednik in potekajo najmanj štirikrat letno kot redne seje. Tudi izredne seje se skličejo na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov GERT. Dnevni red seje določi predsednik in se objavi.

5. Delo GERT je lahko po potrebi organizirano v ustrezne strokovne delovne skupine.

6. Komisija je povabljena na vse plenarne seje GERT, lahko pa je tudi povabljena, da se udeleži sej njenih strokovnih delovnih skupin.

7. Strokovnjaki iz držav EGP in držav, ki so kandidatke za vstop v Evropsko unijo, lahko na sejah GERT sodelujejo kot opazovalke. GERT lahko povabi tudi druge strokovnjake in opazovalce, da se udeležijo njenih sej.

Po potrebi se GERT pred sprejetjem mnenj, najboljših regulativnih praks ali poročil posvetuje z zainteresiranimi stranmi in jim omogoči, da v primernem roku podajo pripombe. Brez poseganja v člen 8 GERT omogoči, da so rezultati posvetovalnega postopka dostopni javnosti.

1. GERT pri izvajanju svojih dejavnosti zagotavlja visoko raven preglednosti. GERT zagotovi, da dobijo javnost in vse zainteresirane strani objektivne, zanesljive in lahko dostopne informacije, predvsem v zvezi z rezultati njenega dela.

2. GERT vsako leto po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo sprejme delovni program za naslednje leto, ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter ga da na voljo javnosti. GERT objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih.

3. Evropski parlament in Svet lahko od GERT zahtevata, da se v zvezi s pomembnimi vprašanji, ki zadevajo njene dejavnosti, posvetuje z njima.

Komisija in nacionalni regulativni organi zagotavljajo informacije, ki jih GERT potrebuje za izvajanje svojih nalog. Te informacije se uporabljajo v skladu s pravili iz člena 5 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

GERT ne objavi informacij, ki jih obdeluje ali prejme in za katere se zahteva zaupna obravnava, niti jih ne razkrije tretjim osebam.

Če je zahtevani nasvet ali zastavljeno vprašanje zaupne narave, člani GERT, opazovalci in katera koli druga oseba ne smejo razkriti informacij, s katerimi se seznanijo pri delu GERT ali njenih strokovnih delovnih skupin.

(3) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 24. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 16. februarja 2009 in Stališče Evropskega parlamenta z dne …

UTEMELJITEV SVETA

I. UVOD

Komisija je 16. novembra 2007 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi organa za trg evropskih elektronskih komunikacij (1). Svet je predlog Komisije prejel 19. novembra 2007 (2).

Evropski parlament je mnenje v prvi obravnavi sprejel 24. septembra 2008.

Odbor regij je mnenje predložil 19. junija 2008 (3).

Ekonomsko-socialni odbor je mnenje predložil 29. maja 2008 (4).

Komisija je predlog spremenila 5. novembra 2008 (5).

Svet je skupno stališče sprejel 16. februarja 2009.

II. CILJ

Predlagana uredba je del regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije, ki ga je predstavila Komisija novembra 2007, in je namenjena ustanovitvi novega organa Skupnosti. Organ bi v okviru področja uporabe okvirne direktive in posebnih direktiv prispeval k boljšemu delovanju notranjega trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, vključno zlasti z razvojem elektronskih komunikacij po vsej Skupnosti. Deloval bi kot središče strokovnega znanja na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev na ravni EU, pri tem pa bi se opiral na izkušnje nacionalnih regulativnih organov. Tako bi bila zagotovljena enotna uporaba regulativnega okvira za elektronske komunikacije, s čimer bi povečali konkurenco in spodbudili konkurenčnost.

III. ANALIZA SKUPNEGA STALIŠČA

(1) Splošne opombe

Svet se je odločil za drugačno obliko pravnega akta, kot jo je predlagala Komisija, vendar je v skupno stališče v celoti, delno ali smiselno vključena večina sprememb, ki jih je predlagal Evropski parlament v prvi obravnavi.

Vsebuje tudi nekaj novih sprememb, namenjenih ustanovitvi prožnega, neodvisnega organa z zasebnopravno podporno strukturo.

Nekatere spremembe, ki jih je sprejel Evropski parlament, v skupnem stališču niso upoštevane, ker je Svet menil, da so nepotrebne ali nesprejemljive, ali ker so bile v nekaterih primerih določbe prvotnega predloga Komisije črtane ali povsem preoblikovane.

Svet je skupno stališče sprejel predvsem zaradi izboljšanja in okrepitve sedanjih struktur, zlasti Skupine evropskih regulatorjev (SER). Predlagani novi organ naj bi nadomestil SER ter izboljšal delovanje zaradi še večje preglednosti in učinkovitosti postopka sprejemanja odločitev. Svet se je odločil za formalno opredelitev statusa SER v uredbi Skupnosti, in sicer z natančno določitvijo njenih nalog, njenega načina delovanja in odnosov z institucijami Skupnosti. Novi organ, ki se imenuje Skupina evropskih regulatorjev za telekomunikacije (GERT – Group of European Regulators in Telecoms), ne bi bil ne agencija Skupnosti pa tudi ne pravna oseba. Imel bi zasebnopravno podporno strukturo. Z GERT bi se torej ustanovil prožen in učinkovit organ, ki bi deloval samostojno v skladu s podeljenimi pristojnostmi, zlasti v okviru področja uporabe okvirne direktive in posebnih direktiv.

Nekatere določbe je Svet dodal ali spremenil zato, da bi bila sestava GERT jasno opredeljena, njena organizacijska struktura skladna s pristojnostmi, postopki sprejemanja odločitev pa preprosti in učinkoviti. Tako kot Evropski parlament, je tudi Svet mnenja, da je pomembno, da bi bile dejavnosti organa pregledne ter da bi slednji poročal evropskim institucijam.

(2) Posebne opombe

(a) Vsebina, področje uporabe in cilji

Svet soglaša s Komisijo in Evropskim parlamentom, ki menita, da bi bilo treba novi organ ustanoviti v okviru notranjega trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (spremembe 7–13). Novi organ bi imel posvetovalno vlogo in bi moral pomagati nacionalnim regulativnim organom ter Komisiji pri izvajanju njenih nalog (sprememba 12). Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji naj bi služil tudi kot organ za razmislek, razpravo in svetovanje na področju elektronskih komunikacij ter jim svetovati na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo (spremembe 17–18, 52). Moral bi nadomestiti SER (Skupina evropskih regulatorjev), ki trenutno svetuje in pomaga Komisiji pri razvoju notranjega trga (sprememba 13). Skupina GERT bi morala nadaljevati delo SER in si prizadevati za sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ter med njimi in Komisijo, da bi zagotovili dosledno uporabo regulativnega okvira za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v vseh državah članicah in tako prispevali k razvoju notranjega trga (spremembe 11, 48–49, 53).

Svet soglaša s Komisijo in Evropskim parlamentom, ki menita, da bi moral novi organ delovati v okviru področja uporabe okvirne direktive in posebnih direktiv in da bi morale biti njegove dejavnosti jasno opredeljene (spremembe 47–50, 56–60, 64, 69, 75–78, 80, 85, 87, 91–92, 97, 98, 99, 105). Tako kot Evropski parlament, je tudi Svet mnenja, da bi morala skupina GERT za nacionalne regulativne organe oblikovati najboljše regulativne prakse, kot so skupni pristopi, metodologije ali smernice za izvajanje regulativnega okvira, ter jih razširjati med njimi (sprememba 53). Prav tako z obema institucijama soglaša, da Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA – European Network and Information Security Agency) ne bi smela biti del novega organa, ki naj ne bi imel pristojnosti na evropski ravni, kar se tiče vprašanj varnosti omrežij in informacij (spremembe 9–10, 24, 27, 36, 50, 56, 65, 89, 107(d), 143).

V nasprotju z Evropskim parlamentom Svet meni, da bi bil naziv GERT („Skupina evropskih regulatorjev za telekomunikacije“) bolj primeren za ta novi organ kot naziv BERT („Organ evropskih regulatorjev za telekomunikacije“) (sprememba 47). Čeprav se Svet strinja z Evropskim parlamentom, da bi za ustanovitev takšnega organa bila potrebna bolj trdna podlaga (sprememba 8), meni, da GERT ne bi smela imeti značilnosti agencije niti pravne osebnosti (spremembi 14, 51). Svet se z Evropskim parlamentom strinja, da bi GERT zagotavljala strokovno znanje in ustvarjala zaupanje na podlagi svoje neodvisnosti, kakovosti svojega svetovanja in informacij, ki bi jih razširjala, preglednosti svojih postopkov in načinov delovanja ter svoje prizadevnosti pri izvajanju nalog (sprememba 12). Svet namreč meni, da bi bilo treba GERT ustanoviti z uredbo Skupnosti, da bi zagotovili nadaljnji razvoj dosledne regulativne prakse z okrepljenim sodelovanjem in usklajevanjem med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo za okrepitev notranjega trga elektronskih komunikacijskih storitev.

Načelo sorazmernosti prepoveduje preseganje okvirov, ki so nujni za izpolnitev zastavljenega cilja. Svet meni, da se ta cilj lahko doseže z GERT, ki je manj tog in birokratski organ od agencije Skupnosti.

Kar zadeva naloge GERT Svet v nasprotju z Evropskim parlamentom meni, da bi se skupina morala posvetiti zlasti vprašanjem, povezanim z gospodarsko ureditvijo trgov elektronskih komunikacij in se izogibati nalogam, ki niso bile vnaprej natančno določene (spremembe 16, 19, 20, 22, 26, 28, 68, 70, 71, 79, 81–84, 86, 93, 95, 102, 103 104, 106). Svet ne deli mnenja Evropskega parlamenta, da bi GERT morala svetovati tudi udeležencem na trgu (spremembi 15, 54), saj meni, da mora GERT opravljati svoje naloge neodvisno in brez navzkrižnih interesov. Svet meni, da je prav, da si GERT prizadeva izvajati svoje naloge v sodelovanju z obstoječimi skupinami in odbori, vendar meni, da jim ne bi smela svetovati (spremembe 81–84, 88).

(b) Sestava in načini delovanja

Svet se strinja z Evropskim parlamentom, da bi novi organ moral biti sestavljen iz vodij ali visokih predstavnikov nacionalnih regulativnih organov, ustanovljenih v vsaki državi članici in odgovornih predvsem za nadzorovanje vsakdanjega delovanja trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev; sestavljati bi ga moral po en član iz vsake države članice. Prav tako se strinja, da bi Komisija morala imeti status opazovalke (sprememba 108) in da bi novi organ moral imeti predsednika in podpredsednike, izvoljene med njegovimi člani (sprememba 109). Svet se strinja z Evropskim parlamentom, da bi novi organ moral izvrševati svoje naloge neodvisno, nepristransko in pregledno (sprememba 112) in da bi moral sprejemati odločitve z dvotretjinsko večino članov (sprememba 111). Svet se strinja z mnenjem Evropskega parlamenta, da bi nacionalni regulativni organi in Komisija morali kar najbolj upoštevati mnenja GERT (sprememba 72).

Svet se strinja s poenostavitvijo sestave novega organa in nalog, ki jo je predlagal Evropski parlament, zlasti glede na sestavo, ki jo je predlagala Komisija (spremembe 107(d) in (e), 115–117, 119–120, 122, 125, 129–130, 138, 143–147), in se z Evropskim parlamentom strinja glede nekaterih načinov delovanja, kot je sprejetje poslovnika novega organa (sprememba 111) ali sklicevanje sej (sprememba 110).

Vendar se Svet zavzema za manj togo in birokratsko organizacijsko in finančno strukturo, kot jo je predlagal Evropski parlament. Meni, da za dobro izvajanje nalog GERT ni potrebno ustanoviti odbora regulatorjev niti položaja generalnega direktorja (spremembe 107, 108, 114, 126–127, 131, 133–139, 142). Svet meni, da zaradi zagotovitve neodvisnosti GERT ne bi smela biti niti delno niti v celoti financirana iz proračuna Skupnosti (spremembe 37, 51, 168, 149–151, 153–154). Svet glede zagotovitve načel subsidiarnosti in sorazmernosti meni, da oblika agencije Skupnosti za GERT ni nujna za njej dodeljene naloge, niti ni sorazmerna z njimi (spremembe 14, 51, 163, 168). Glede dve in pol letnega mandata predsednika in podpredsednikov Svet meni, da je krajši, enoletni mandat primernejši (sprememba 109).

Svet se strinja z Evropskim parlamentom, da bi se GERT pred izdajo mnenj, priporočanjem najboljših regulativnih praks ali sestavo poročil po potrebi morala posvetovati z zainteresiranimi stranmi in jim omogočiti, da v primernem roku sporočijo pripombe.

Načeloma bi bilo treba izide svetovalnega postopka objaviti in navesti pridržke nacionalnega regulativnega organa, če ta tako zahteva (sprememba 156). Svet se strinja z Evropskim parlamentom, da bi GERT morala izvajati svoje dejavnosti z veliko stopnjo preglednosti (sprememba 31).

Prav tako se strinja z načelom, da bi morala GERT objaviti letni program in letni program svojih dejavnosti ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o svojih dejavnostih, čeprav se operativna oblika, ki jo predlaga Evropski parlament, razlikuje od tiste, ki jo predlaga Svet (spremembe 101, 118, 124, 136, 139–142, 152). Svet se strinja z mnenjem Evropskega parlamenta, da bi morala GERT ustrezno spoštovati načelo zaupnosti (spremembe 39–40, 96). Svet zlasti meni, da GERT ne bi smela objaviti informacij, ki jih obdeluje ali prejme in za katere se zahteva zaupna obravnava, niti jih ne bi smela razkriti tretjim osebam. Poleg tega člani GERT, opazovalci in katera koli druga oseba ne smejo razkriti informacij, s katerimi se seznanijo pri delu GERT ali njenih strokovnih skupin.

(1) COM(2007) 699 konč.

(2) Dok. 15408/07.

(3) UL C 257, 9.10.2008, str. 68.

(4) TEN/327-329 – CESE 984/2008 – 2007/0247 (COD) – 2007/0248 (COD) – 2007/0249 (COD).

(5) COM(2008) 720 konč.