Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu priporočila Sveta o okolju brez tobačnega dima

(COM(2009) 328 konč. - 2009/0088 (CNS))

(2010/C 128/15)

Poročevalec: g. LUCAN

Evropska komisija je 8. julija 2009 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog priporočila Sveta o okolju brez tobačnega dima

COM(2009) 328 konč. - 2009/0088 (CNS).

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 15. oktobra 2009.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 457. plenarnem zasedanju 4. in 5. novembra 2009 (seja z dne 5. novembra) z 81 glasovi za, 68 glasovi proti in 9 vzdržanimi glasovi.

1.   Posebna priporočila

Glede točke 1 priporočil državam članicam

1.1.1   Učinkovita zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu bi morala veljati za vse „delovne prostore“, in sicer predvsem za zaprte prostore brez posebnih prostorov za kadilce.

1.1.2   Odbor predlaga, naj se vsi javni prostori, kjer se zadržujejo otroci in mladi do 18. leta starosti, vključijo med „druge javne prostore“ v skladu s členom 8(2) Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka.

1.1.3   Odbor poziva Svet, naj postavi za cilj krajši rok za sprejetje, kot je triletni rok, ki ga predlaga Komisija, saj sicer ne bo več možno zajeti današnje generacije srednješolcev (14–18 let), za katere obstaja tveganje, da se iz pasivnih kadilcev spremenijo v aktivne.

Glede točke 2 iz priporočil državam članicam

1.2.1   „Izobraževalne in svetovalne strategije na ravni EU bodo imele ključno vlogo v vseh izobraževalnih ustanovah“. Odbor priporoča, da se besedilo te točke dopolni in zelo natančno pojasni, kako pomembne so izobraževalne in svetovalne strategije v izobraževalnih ustanovah (osnovnih in srednjih šolah) na ravni EU, da bi vsem otrokom in mladim zagotovili pravilne, celovite in redne informacije o kajenju in njegovih škodljivih učinkih ter rakotvornih učinkih izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju.

Glede točke 3 priporočil državam članicam

1.3.1   Priporoča državam članicam, da dopolnijo protikadilske politike s spremljevalnimi ukrepi, vključno:

Glede točke 4 priporočil državam članicam

1.4.1   Na koncu točke bi bilo treba opozoriti na „zaščito pred tobačnim dimom v javnih prostorih, kjer se zadržujejo otroci in mladi“ (igrišča na prostem za otroke, prostori za prostočasne dejavnosti, diskoteke na prostem ali v zaprtih prostorih, klubi, kavarne, ki jih obiskujejo otroci ali mladi do 18. leta starosti, in drugi prostori, namenjeni otrokom in mladim).

Glede točke 6 priporočil državam članicam

1.5.1   Opredelitev nacionalne kontaktne točke za nadzor nad tobakom je treba dopolniti z naslednjim besedilom: „in za nadzor ali preprečevanje izpostavljenosti prebivalstva tobačnemu dimu v okolju“.

2.   Sklepi

2.1   Odbor podpira pobudo, da se v EU zagotovi učinkovito izvajanje člena 8 Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka in tako ustvari okolje, v katerem je kajenje popolnoma prepovedano, v skladu z načelom 1 (točka 6) smernic za izvajanje člena 8 okvirne konvencije iz Priloge k dokumentu COM(2009) 328 (1). Po mnenju Odbora je priporočilo EU v ta namen sicer koristen instrument, vendar pa ne daje jamstev. Če izvajanje in učinkovitost tega predpisa ne bosta zadovoljiva, bo morala Komisija čim prej predlagati zavezujoč instrument.

2.2   Odbor meni, da je treba na ravni EU izvesti raziskave o preprečevanju škodljivih učinkov kajenja pri otrocih in mladih ter o ravni njihove izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju. Da bi v prihodnje pripravili učinkovite strategije in programe, bi morali raziskovalci preučiti tudi kadilce, da bi ugotovili, pri kateri starosti so pokadili prvo cigareto in zakaj so začeli kaditi kot otroci ali mladostniki.

2.3   Glede na to, da je Evropski parlament države članice pozval, naj se zavežejo k zmanjšanju porabe tobaka pri mladih za vsaj 50 % do leta 2025, Odbor meni, da je treba količinsko opredeliti škodljivost učinkov kajenja pri mladih, da bi nato za države članice oblikovali evropske cilje za zmanjšanje porabe tobaka pri mladih. Vendar Odbor poudarja, da ne želi, da bi se uvajanje protikadilskih ukrepov zavleklo vse do leta 2025; zaradi resnih posledic za zdravje ljudi in velikih stroškov je namreč treba take ukrepe sprejeti čim prej.

2.4   Odbor meni, da je treba nujno prepovedati porabo tobaka in posledično tudi izpostavljenost tobačnemu dimu v okolju tam, kjer se zadržujejo otroci in mladi (v starosti 0–18 let), kot npr. v objektih za prosti čas, klubih, diskotekah v zaprtih prostorih, kavarnah, športnih igriščih, rekreacijskih prostorih za otroke itd. S tem ukrepom bi lahko zaščitili del današnje generacije 15–18-letnikov, ki so najbolj ogroženi zaradi kajenja in izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju. Ponavadi se ravno v starosti od 15. do 18. leta posamezniki odločijo, da pokadijo svojo prvo cigareto ter tako preidejo od pasivnega kajenja k aktivnemu.

2.5   Po mnenju Odbora so bistvenega pomena izobraževalni programi v osnovnih in srednjih šolah, usmerjeni v spodbujanje zdravega in uravnoteženega načina življenja. Otroci in mladi v EU bi morali imeti dostop do rednih, pravilnih in celovitih informacij o uživanju tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju, da bi se lahko zavedali vseh s tem povezanih tveganj. Te informacije bi lahko zagotovili tudi v sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Pomembno pa je, da so informacije dostopne, redne, prilagojene interesom otrok in mladostnikov, interaktivne in inovativne, da bodo otroci lahko popolnoma svobodno in ob poznavanju dejstev prevzeli odgovornost za lastne odločitve.

2.6   Odbor meni, da je treba uvesti informativne in izobraževalne kampanje o zdravem načinu življenja, namenjene vsem starostnim in družbenim skupinam, da bi ljudje prevzeli odgovornost za lastne odločitve ob polnem poznavanju posledic zanje in za njihove otroke.

2.7   Odbor spodbuja nevladne organizacije in civilno družbo, naj sprejmejo ukrepe za zaščito pred izpostavljenostjo kajenju in tobačnemu dimu v okolju ter te ukrepe aktivno podprejo, zlasti tiste, ki so namenjeni prikrajšanim skupinam prebivalstva, za katere zaradi poslabšanja zdravja in postopne izgube življenjsko pomembnih funkcij obstaja nevarnost, da izgubijo ne samo socialno, temveč tudi osebno samostojnost. Posebno zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v okolju bi morali zagotoviti prikrajšanim otrokom, ki živijo v okoljih z visoko izpostavljenostjo pasivnemu kajenju ter otrokom in mladim z ulice in drugim tam živečim skupinam.

3.   Ozadje in splošne ugotovitve

3.1   Medicinsko-socialni argumenti glede uživanja tobaka in ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju

3.1.1   Ena od študij navaja, da „lahko vsaka pokajena cigareta življenje kadilca skrajša za 8 minut“ (2). Tobak je največji povzročitelj smrti, bolezni in invalidnosti v Evropski uniji, kjer vsako leto terja približno 650 000 življenj (3).

3.1.2   Tobačni dim je kompleksna strupena mešanica več kot 4 000 snovi, med katerimi so strupi, kot so vodikov cianid (cianovodikova kislina), amoniak in ogljikov monoksid, ter več kot 50 (natančneje 69 (4)) drugih snovi, za katere je dokazano, da so rakotvorne. Tobačni dim je tako pogost vzrok obolevnosti in umrljivosti v EU. Z znanstvenega vidika je smiselno opredelitev „tobačni dim v okolju“ (TDO) spremeniti v „rakotvorni tobačni dim v okolju“ (RTDO).

3.1.3   Ugotovljeno je bilo, da dolgotrajna izpostavljenost pasivnemu kajenju povzroča enake bolezni kot v primeru aktivnega kajenja, na primer pljučnega raka, obolenja srca in ožilja ter otroške bolezni.

3.1.4   Izpostavljenost tobačnemu dimu v okolju lahko pri odraslih povzroči koronarno bolezen srca in pljučnega raka. Prav tako pa lahko povzroči tudi možgansko kap, astmo in kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) (5) ter poslabša že obstoječe bolezni, kot sta astma in KOPB (6).

3.1.5   Raziskave in opredelitve v zvezi z nevarnostjo izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju so s časom napredovale. Treba se je izogibati uporabi izrazov, kot sta „pasivno kajenje“ in „neprostovoljna izpostavljenost tobačnemu dimu“, saj so izkušnje iz Francije in drugih držav pokazale, da se z uporabo teh izrazov podpira ideja, da je izpostavljenost lahko „prostovoljna in“ zato sprejemljiva. Novi znanstveni okvir ne dopušča več uporabe izraza „tobačni dim v okolju“ (TDO), ampak zahteva uporabo izraza „rakotvorni tobačni dim v okolju“ (RTDO).

3.1.6   Tobačni dim v okolju je zlasti nevaren za otroke, saj povzroča astmo, pljučnico in bronhitis, težave pri dihanju, vnetje srednjega ušesa in je lahko vzrok nenadne smrti dojenčkov (5).

3.1.7   Po previdnih ocenah naj bi leta 2002 v 25 državah članicah EU 7 300 odraslih, od tega 2 800 nekadilcev, umrlo zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu na delovnem mestu, 72 000 ljudi, od tega 16 400 nekadilcev, pa zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu doma (7).

3.1.8   Dokazano je bilo, da se nevarnost pojava pljučnega raka znatno poveča z vsesplošno izpostavljenostjo tobačnemu dimu in z izpostavljenostjo tobačnemu dimu na delovnem mestu ter da je pri zaposlenih v gostinstvu, kjer je kajenje dovoljeno, nevarnost za 50 % večja kot pri zaposlenih, ki tobačnemu dimu niso izpostavljeni (8).

3.1.9   Izpostavljenost tobačnemu dimu med nosečnostjo lahko poveča tveganje za okvare, splav, smrt zarodka in prezgodnji porod.

3.2   Sociološki argumenti na podlagi raziskav Eurobarometra glede protikadilskih ukrepov in izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju

3.2.1   Po podatkih Eurobarometra državljani protikadilske ukrepe sprejemajo zelo pozitivno. Tako 84 % evropskih državljanov podpira prepoved kajenja v pisarnah in drugih zaprtih delovnih prostorih, 77 % prepoved kajenja v restavracijah ter 61 % prepoved kajenja v kavarnah in lokalih.

3.2.2   Približno 70 % državljanov Unije ne kadi (9), študije pa kažejo, da večina kadilcev želi s kajenjem prenehati (10).

3.2.3   Po podatkih najnovejše raziskave Eurobarometra o odnosu Evropejcev do tobaka se tri četrtine Evropejcev zaveda, da tobačni dim ogroža zdravje nekadilcev, 95 % pa jih priznava, da je lahko kajenje v bližini nosečnice zelo nevarno za otroka.

3.2.4   Po ocenah naj bi bilo konec leta 2006 28 % zaposlenih v pisarnah vsakodnevno izpostavljenih tobačnemu dimu na delovnem mestu, prav tako je bilo konec leta 2008 tobačnemu dimu na delovnem mestu izpostavljenih 39 % zaposlenih v kavarnah in restavracijah. Po podatkih druge novejše raziskave (2006) je približno 7,5 milijona evropskih delavcev vsak dan izpostavljenih tobačnemu dimu na delovnem mestu (11).

3.2.5   Evropska gospodarstva zaradi kajenja vsako leto namenijo za zdravstvene storitve več sto milijard eurov. Teh stroškov ne krijejo samo povzročitelji, temveč vsi prebivalci. Ocenjuje se, da v 27 državah članicah Unije samo izpostavljenost tobačnemu dimu na delovnem mestu vsako leto povzroča 2,46 milijarde EUR (12) stroškov, od tega 1,3 milijarde za stroške zdravstvenih storitev za bolezni, povezane s kajenjem (od tega 560 milijonov za zaposlene nekadilce) in več kot 1,1 milijarde za nemedicinske stroške, povezane z zmanjšanjem produktivnosti (od tega 480 milijonov za nekadilce).

3.3   Obveznost zaščite prebivalstva pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu v okolju izhaja iz potrebe po spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin (pravice do življenja in zdravstvenih standardov).

3.3.1   Dolžnost zaščite ljudi pred tobačnim dimom v skladu s členom 8 Okvirne konvencije SZO o nadzoru tobaka temelji na temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah. Glede na tveganje, ki ga pomeni izdihani tobačni dim, je pravica do zaščite pred izpostavljenostjo izdihanemu tobačnemu dimu med drugim implicitno vsebovana v pravici do življenja in pravici do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda, kot jo priznavajo mnogi mednarodni pravni instrumenti (vključno z ustavo Svetovne zdravstvene organizacije, Konvencijo o otrokovih pravicah, Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah) ter je uradno vključena v preambulo okvirne konvencije SZO in se priznava v ustavah številnih držav.

3.3.2   Dolžnost zaščite posameznikov pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu je odgovornost vlad – te morajo sprejeti zakonodajo za zaščito posameznikov, ko so ogrožene njihove temeljne pravice in svoboščine. Vlade so dolžne zaščititi vse ljudi in ne le posamezne skupine.

3.4   Mednarodni in evropski okvir

3.4.1   V Združenih državah sta Agencija za varstvo okolja (leta 1993) in ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (leta 2000) tobačni dim v okolju uvrstila med rakotvorne snovi za ljudi, leta 2002 pa je enako storila tudi Mednarodna agencija Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za raziskave raka.

3.4.2   Na mednarodni ravni Okvirna konvencija SZO o nadzoru tobaka, ki jo je podpisalo 168 in ratificiralo 141 pogodbenic, med njimi tudi Evropska skupnost, potrjuje „da je na podlagi znanstvenih podatkov neizpodbitno dokazano, da uživanje tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu povzročata smrt, bolezen in invalidnost“. Konvencija Skupnosti in državam članicam nalaga, da se lotijo problema izpostavljenosti tobačnemu dimu v zaprtih delovnih prostorih, v javnih prevoznih sredstvih in v zaprtih javnih prostorih. V členu 8 omenjene konvencije je zapisana dolžnost zagotavljanja zaščite pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu.

3.4.3   V skladu z evropsko protikadilsko strategijo SZO iz leta 2004 so najuspešnejši ukrepi za to, da se kadilci dolgoročno odvadijo kajenja, intenzivni posveti z zdravnikom, ki trajajo več kot deset minut.

3.5   Ocena učinka glede najboljše možnosti med petimi možnimi scenariji evropske politike

3.5.1   Komisija je 30. januarja 2007 predložila zeleno knjigo K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU (COM(2007) 27 konč.), na podlagi katere se je začela javna razprava. Predlagane so bile naslednje politične možnosti: 1) nobenih sprememb v primerjavi s sedanjim stanjem, 2) prostovoljni ukrepi, 3) odprta metoda usklajevanja, 4) priporočilo Komisije ali Sveta ter 5) zavezujoča zakonodaja.

3.5.2   Komisija v svoji oceni učinka ugotavlja, da bi z izbiro možnosti 5 (zavezujoča zakonodaja) zaradi njenega zavezujočega značaja lahko v največji meri zmanjšali škodljive učinke tobačnega dima v okolju, saj bi s tem v celoti preprečili izpostavljenost tobačnemu dimu v zaprtih delovnih prostorih. Vendar pa bi za izvedbo te možnosti porabili veliko več časa kot v primeru možnosti 4 (priporočilo Sveta). Možnost 1 (nobenih sprememb v primerjavi s sedanjim stanjem) bi najmanj prispevala k zmanjšanju tobačnega dima v okolju in s tem povezane zdravstvene škode. Predvidevamo, da bi se v tem primeru obstoječe protikadilsko gibanje sicer nadaljevalo, vendar bi se uveljavljalo počasneje. Politični možnosti 2 in 3 imata podobne učinke in v primerjavi z možnostjo 1 (status quo) prinašata zgolj skromno zmanjšanje tobačnega dima v okolju. Za izvedbo možnosti 3 (izvedba odprte metode usklajevanja) bi verjetno porabili več časa, hkrati pa ta možnost ni najbolj primerna za reševanje problematike, kot je tobačni dim v okolju. Možnost 4, tj. priporočilo Komisije, bi imela omejen učinek, saj med državami članicami morda ne bi dobila podpore. Predvideva se, da bi imela možnost 4 zaradi večje odgovornosti držav članic in sorazmerno hitre izvedbe najbolj pozitivne učinke za zdravje.

4.   Ciljne skupine, ki so najbolj izpostavljene tobačnemu dimu v okolju, in strategije reševanja problematike

4.1   Skupine, ki so najbolj izpostavljene tobačnemu dimu v okolju, so otroci, mladi, brezposelni, prikrajšane skupine prebivalstva ter zaposleni v hotelirstvu in gostinstvu.

4.2   Z vzročnega vidika je treba vprašanje izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju obravnavati v povezavi s porabo tobaka in posebnostmi posamezne ciljne skupine. 80 % kadilcev v Evropi je izjavilo, da kadijo tudi doma. Strategije za manjšo porabo tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu v okolju se morajo zlasti osredotočiti na otroke, mladostnike in starše.

4.3   31 % državljanov EU, starih 15 let in več, se opredeljuje za kadilce (26 % jih kadi vsak dan, 5 % pa občasno) (13). Število kadilcev med otroci v starosti od 11. leta dalje hitro narašča. Višja stopnja uživanja tobaka je opazna pri mladih do 18. leta starosti, kar potrjuje domnevo, da mladi začnejo kaditi, ko so še mladoletni (14). Raziskava Eurobarometra ne navaja podatkov o tem, kdaj kadilci pokadijo prvo cigareto, vendar imajo nekatere države na voljo nacionalne statistične podatke (15), ki kažejo, da „je večji delež kadilcev (53 %) začel kaditi v otroštvu: 5,5 % kadilcev je prvo cigareto pokadilo pred 15. letom starosti, 47,5 % pa v starosti od 15 do 19 let“. Več kot polovica moških kadilcev (51,4 %) je začela kaditi v starosti od 15 do 19 let. Ena najranljivejših družbenih skupin – otroci z ulice – pa svojo prvo cigareto pokadi pri manj kot 5. letih (16). Življenje na ulici, zlasti v primeru otrok, mladostnikov in odraslih iz prikrajšanih skupin, je povezano z visoko porabo tobaka in visoko izpostavljenostjo tobačnemu dimu v okolju.

4.4   Kraji za prostočasne dejavnosti (klubi, kavarne, diskoteke na prostem ali v zaprtih prostorih itd.) so območja, kjer je raven izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju visoka in nevarna, tako za stranke (najstnike, mlade in druge skupine) kot za zaposlene (v zabavni industriji, hotelirstvu in gostinstvu). Štiriurna izpostavljenost tobačnemu dimu v diskoteki je enako nevarna kot enomesečno bivanje s kadilcem (17).

4.5   Ne potrebujemo samo medijskih strategij za ozaveščanje, temveč tudi – in še toliko bolj – preventivne izobraževalne ukrepe. Nevladne organizacije so na področju porabe tobaka in izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju vzpostavile inovativne službe obveščanja, izobraževanja in usposabljanja, namenjene otrokom in mladim. Ustrezna rešitev na evropski ravni bi bilo razširjanje teh modelov dobre prakse z uvajanjem ustreznih izobraževalnih programov v šolske sisteme ter z nudenjem storitev pomoči v okviru evropskih mrež svetovalnih pisarn za državljane za poklicno usmerjanje za starše in otroke. Lokalni klubi za otroke in starše ter izobraževalni programi, kot sta Šola za starše in Univerza za starše, so primeri dobre prakse, ki lahko prispevajo k preprečevanju kajenja in manjši izpostavljenosti tobačnemu dimu v šoli, pa tudi in predvsem v družinskem krogu (v tem primeru evropska zakonodaja spoštuje zasebno življenje).

5.   Pozitivne medijske kampanje na podlagi izčrpnih informacij za spodbujanje zdravja bodo samodejno zmanjšale porabo tobaka in raven izpostavljenosti tobačnemu dimu v okolju.

5.1   Na evropski ravni sta bili organizirani dve medijski protikadilski kampanji: Reci ne (2001–2004) in Help: za življenje brez tobaka (2005–2008). Njun cilj je bil zlasti mlade opozarjati na škodljive učinke pasivnega kajenja in spodbujati način življenja brez tobaka.

5.2   Ob upoštevanju spremembe Odločbe Komisije 2003/641/ES z dne 5. septembra 2003 Odbor meni, da bi morala vsa opozorila vsebovati tudi natančne podatke o sestavi cigaret, naravi strupenih rakotvornih snovi, zlasti konzervansov in materialov, uporabljenih pri njihovi proizvodnji, ter tudi druge podatke, na primer številko brezplačne telefonske linije ali naslov spletne strani, ki naj bi kadilcem pomagala pri odvajanju od kajenja.

5.3   80 % kadilcev ali nekdanjih kadilcev v EU se sicer spominja posameznih protikadilskih kampanj, vendar pa jih 68 % izjavlja, da tovrstni ukrepi niso vplivali na to, da bi prenehali kaditi (18). Odbor meni, da je treba pripraviti kampanje za obveščanje in ozaveščanje na podlagi naslednjih načel:

(1)  „Učinkoviti ukrepi za zaščito pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kakor so predvideni v členu 8 okvirne konvencije SZO, zahtevajo, da se za okolje, v katerem je kajenje popolnoma prepovedano, v celoti odpravita kajenje in tobačni dim v določenih prostorih ali določenem okolju. Varna raven izpostavljenosti izdihanemu tobačnemu dimu ne obstaja, pojme, kot so mejna vrednost toksičnosti izdihanega tobačnega dima, pa je treba zavrniti, saj so v nasprotju z znanstvenimi dokazi.“ (COM(2009) 328 konč., priloga, načelo 1, str. 11).

(2)  Kajenje, fundacija Soros, 888 Seventh Avenue, New York 10106, 1992.

(3)  Tobacco or health in the European Union: Past, present and future (Tobak ali zdravje v Evropski uniji: preteklost, sedanjost in prihodnost), konzorcij ASPECT, oktober 2004.

(4)  Presoja vpliva Rand, Rand Corporation.

(5)  Surgeon General (2006), op. cit.

(6)  Foreman, M. G., D. L. DeMeo, et al., Clinical determinants of exacerbations in severe, early-onset COPD. (Klinični dejavniki pri poslabšanju in zgodnjem pojavu hude kronično obstruktivne pljučne bolezni), European Respiratory Journal 30(6): 1124-1130.

(7)  The Smoke free Partnership (2006). Lifting the smokescreen: 10 reasons for a smoke free Europe, European Respiratory Society, Bruselj (Belgija).

(8)  Siegel M., Involuntary smoking in the restaurant workplace. A review of employee exposure and health effects, Journal of the American Medical Association, julij 1993, 28; 270(4), 490-493.

(9)  Kazalniki zdravja Evropske skupnosti, kazalnik št. 23 – redni kadilci:http://ec.europa.eu/health/ph_information/dissemination/echi/echi_en.htm.

(10)  Fong G.T., Hammond D., Laux F.L., Zanna M.P., Cummings K.M., Borland R., Ross H., The near-universal experience of regret among smokers in four countries: findings from the International Tobacco Control Policy Evaluation Survey. Nicotine and Tobacco Research, december 2004, 6 suppl. 3, str. S341-S351.

(11)  Jaakkola M. Jaakkola J. (2006), Impact of smoke-free workplace legislation on exposure and health: possibilities of prevention, European Respiratory Journal 28, 397-408.

(12)  SEC(2009) 895, str. 3, točka 2.1.2.

(13)  Eurobarometer 253, marec 2009, Survey on Tobacco (Raziskava o tobaku), avtor: The Gallup Organisation, Madžarska, str. 7, odstavek 1.

(14)  Tobacco Free Policy Review Group. (2000), Towards a tobacco free society: report of the Tobacco Free Policy Review Group (K družbi brez tobačnega dima: poročilo skupine za nadzor politike za okolje brez tobačnega dima), Government Publication. Stationery Office, Dublin, (http://www.drugsandalcohol.ie/5337/), str. 29, odstavek 1.

(15)  Nacionalni statistični inštitut v Romuniji.

(16)  Terapii Asociate pentru Integrarea Copiilor Străzii (povezane terapije za vključevanje otrok z ulice), Eugen Lucan, raziskava za diplomsko delo, 1996.

(17)  M. Nebot et al., Environmental tobacco smoke exposure in public places of European cities (Izpostavljenost tobačnemu dimu na javnih krajih v evropskih mestih), Tobacco Control, februar 2005, 14(1), str. 60–63.

(18)  Eurobarometer 239/2005, januar 2006, str. 58–59.

(19)  Na internetu objavljena študija navaja, da je bilo med osebami, ki so izpolnile vprašalnik, pred začetkom vadbe joge 37 % kadilcev, po tem, ko so začeli vaditi jogo, pa so s kajenjem vsi prenehali. Prav tako nihče ni užival drog (glej http://yogaesoteric.net/content.aspx?lang=RO&item=3869).