Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o koristih telemedicine za paciente, zdravstvene sisteme in družbo

Komisija je 4. novembra 2008 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske Skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o koristih telemedicine za paciente, zdravstvene sisteme in družbo

Strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 26. junija 2009. Poročevalec je bil g. BOUIS.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 455. plenarnem zasedanju 15. in 16. julija 2009 (seja z dne 15. julija) s 160 glasovi za in 3 vzdržanimi glasovi.

1.1 Odbor z zanimanjem pozdravlja sporočilo Komisije, ki države članice spodbuja k vključevanju telemedicine v zdravstvene politike in jih pri tem podpira.

1.2 EESO podpira namen Komisije, da ob upoštevanju načela subsidiarnosti spodbudi zaupanje v telemedicino in zagotovi njeno sprejetost, poveča pravno jasnost na tem področju, odpravi tehnične težave ter poenostavi razvoj trga. Države članice ostajajo pristojne za svoje javne zdravstvene politike in za razvoj telemedicine v skladu s svojimi investicijskimi sposobnostmi.

1.3 EESO meni, da je treba bolje seznanjati pristojne za javno zdravje, zdravstvene delavce in paciente ter jim zagotoviti utemeljene informacije, na podlagi katerih se lahko oceni stroškovna učinkovitost.

1.4 EESO bo pozorno spremljal, ali razvojne in raziskovalne dejavnosti zagotavljajo varno uporabo, ergonomske izboljšave ter manjše stroške nabave in uporabe. Odbor je seznanjen z namenom Komisije, da podpre obsežen pilotni projekt za telenadzor.

1.5 EESO opozarja na težave pri razvoju telemedicine – kljub temu, da ob nekaterih jasno opredeljenih pogojih lahko prispeva k izboljšanju zdravstvenega sistema v korist pacientov, zdravstvenih delavcev in organov socialnega varstva. Zato meni, da je treba opredeliti področje uporabe in zagotoviti trdno pravno podlago za telemedicino.

1.6 EESO meni, da je treba uporabiti poenostavljeno opredelitev medicinskih posegov na področju telemedicine, da se zagotovi zaupnost podatkov in omogoči čim večja varnost pacientov.

1.7 EESO pozdravlja namen, da se že leta 2009 ustanovi evropska platforma pomoči državam članicam pri izmenjavi informacij o nacionalnih pravnih okvirih.

1.8 EESO meni, da mora biti medicinski poseg, ki uporablja telemedicino kot dodatno tehniko, skladen s pravicami in obveznostmi, določenimi za posamezne medicinske posege; poleg tega mora upoštevati tudi obveznosti glede njihove posebnosti, kot je npr. zagotavljanje informacij o tehničnih sredstvih za prenos in varovanje podatkov.

1.9 Po mnenju EESO je jasno, da sta dostop do širokopasovnega omrežja (1), ki je enake kakovosti v vseh državah, in brezhibna povezljivost bistvena pogoja za razvoj telemedicine. Digitalne storitve je treba – zlasti na podeželju in v regijah na skrajnem obrobju – okrepiti, da bi vsem državljanom zagotovili enak dostop do zdravstvene oskrbe.

1.10 EESO podpira namen Komisije, da pripravi na podlagi sedanjih predpisov ali predpisov v pripravi strateški politični dokument, da se zagotovi interoperabilnost, kakovost in varnost sistemov.

1.11 EESO meni, da je treba poleg tehničnih in organizacijskih vidikov pripraviti tudi izmenjavo dobrih kliničnih praks na področju telemedicine.

1.12 EESO pozdravlja predlog, da se ukrepi v prihodnjih letih izvajajo na treh ravneh.

1.13 Na ravni držav članic je treba posebno pozornost nameniti klasifikaciji medicinskih posegov ter njihovim stroškom in stopnjam povračil.

1.14 Na ravni držav, ki bodo dobivale podporo Evropske unije, pa je treba pripraviti sredstva za pilotažo ter oceno tehničnih vidikov in učinkovitosti telemedicine.

1.15 V zvezi z ukrepi, ki naj jih izvede Komisija, EESO meni, da bi morala Komisija podpreti programe obveščanja in usposabljanja na področju uporabe novih tehnologij tako za zdravstvene delavce kot za širšo javnost, da bi tako odpravili bojazni uporabnikov in okrepili njihovo zaupanje v te nove tehnologije.

1.16 EESO obžaluje, da vidikom, povezanim z usposabljanjem zdravstvenih delavcev, ni namenjena posebna pozornost. Nujno je potreben strukturiran univerzitetni program za usposabljanje pri delu. To usposabljanje ne bi smelo biti usposabljanje „telezdravnikov“, temveč usposabljanje vseh zdravnikov za telemedicino.

1.17 EESO Komisijo in države članice poziva, da dosledno upoštevajo priporočila, navedena v tem sporočilu, in časovni načrt za izvedbo ukrepov.

1.18 EESO meni, da je treba predstavniške organizacije pacientov, potrošnikov in zdravstvenih delavcev vključiti v opredeljevanje načinov razvoja teh novih tehnologij. Meni, da bi moral biti vključen v analizo različnih faz izvajanja prevzetih obveznosti.

1.19 EESO meni, da je treba razvoj telemedicine, ki je v službi pacientov, sistemov zdravstvenega zavarovanja in družbe, obravnavati v okviru splošnega razvoja zdravstvenih sistemov in politik.

2.1.1 Telemedicina (2), tj. izvajanje zdravstvenih storitev na daljavo, lahko prispeva k izboljšanju življenja tako pacientov kot tudi zdravstvenih delavcev ter odpravljanju težav, s katerimi se soočajo zdravstveni sistemi (staranje prebivalstva, razvoj kroničnih bolezni, ostajanje doma, v oddaljenih območjih izolirani bolniki ali bolniki z omejeno mobilnostjo, medicinska demografija, neenakomerna geografska porazdelitev zdravstvene ponudbe itd.).

2.1.2 Telemedicina lahko poleg izboljšanja oskrbe pacientov in učinkovitosti zdravstvenih sistemov Evropski uniji prinese tudi gospodarske koristi, saj gre za zelo dinamičen sektor, v katerem prevladujejo mala in srednje velika podjetja. Vendar je uporaba telemedicine trenutno še vedno omejena, trg pa je razdrobljen.

2.2.1 Sporočilo podpira in spodbuja države članice k vključevanju telemedicine v nacionalne zdravstvene politike, in sicer tako, da ugotovijo ovire za njeno široko uporabo ter pomagajo pri njihovi odpravi, in kaže, kako je mogoče vzbuditi zanimanje za te storitve in pridobiti zdravstvene delavce in paciente, da jih sprejmejo.

2.2.2 Komisija je – ob upoštevanju dejstva, da so predvsem države članice pristojne za organizacijo, financiranje in nudenje zdravstvene oskrbe ter da lahko le one omogočijo dejansko uporabo telemedicine – opredelila ukrepe, ki naj jih izvedejo države članice, Komisija sama in zainteresirane strani.

3.1 EESO se je seznanil z opredelitvijo področja uporabe v sporočilu Komisije ter želi poudariti potrebo po digitalizaciji zdravstvenih kartotek in njeni tesni povezanosti z razvojem telemedicine.

EESO podpira razvoj telemedicine kot načina doseganja splošnega cilja, da se vsem zagotovi enak dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe. Opozarja pa na verjetni učinek na zdravstveni sistem in prakso zdravstvenih delavcev ter meni, da si je treba bolj prizadevati za preprečitev nevarnosti komercializacije.

3.2.1 Razvoj telemedicine je vzvod za razširjanje sodelovanja zdravstvenih delavcev in organizacijo služb zdravstvene oskrbe prek omrežij ter tudi sredstvo izboljšanja kakovosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe. Kljub temu je treba te spremembe predvideti in pozorno spremljati organizacijo, hierarhizacijo ter dodeljevanje nalog in sprejemanje protokolov za telemedicinske postopke.

EESO pozdravlja tri predlagane ravni ukrepov in v nadaljevanju navaja ugotovitve v zvezi s to temo.

3.3.1 Spodbujanje zaupanja v telemedicinske storitve in krepitev njihovega sprejemanja

3.3.1.1 EESO meni, da je treba zdravstvenim oblastem, zdravstvenim delavcem in pacientom ter organizacijam, ki jih zastopajo, zagotavljati več informacij, in sicer z ustvarjanjem prostora za razprave in poudarjanjem argumentov o učinkovitosti telemedicine. Zato je treba zagotoviti utemeljene informacije o stroškovni učinkovitosti. Treba je opozoriti, da je razvoj trajne uporabe telemedicine odvisen od stopnje povračila stroškov za te storitve in zneska doplačila, ki ga plačajo pacienti.

3.3.1.2 EESO želi opozoriti, da mala in srednje velika podjetja v tem sektorju nimajo zadostnih sredstev za raziskave in razvoj. Zato so posegi javnega sektorja in javno-zasebna partnerstva primerno sredstvo za obsežno razširjanje sistemov za telenadzor. EESO bo pozorno spremljal tehnični razvoj telemedicinske opreme, da bi zagotovili njeno varnost, ergonomske izboljšave ter manjše stroške nabave in uporabe. Ta razvoj ne sme biti izključna domena proizvajalcev.

3.3.1.3 EESO poudarja, da razvoj telemedicine, zlasti pa telenadzora, odpira nova etična vprašanja, saj spreminja odnos med pacientom in zdravnikom. Zato meni, da je treba za sprejetje teh tehnik, ki nikakor ne morejo nadomestiti človeškega stika, jasno opredeliti odnos med ponudnikom zdravstvene oskrbe in pacientom, ki pričakuje človeško toplino ter jasne, nedvoumne in tolažilne besede.

3.3.1.4 EESO meni, da je treba demokratizirati uporabo teh tehničnih sredstev, da bi tako pacientom omogočili, da ohranijo nadzor nad svojim življenjem in odločitvami.

3.3.1.5 Poleg tega je treba medicinsko osebje, ki je v stiku s pacienti po telefonu ali prek monitorja, usposabljati tudi na področju psihologije, da bi tako človeško ublažili odtujenost odnosa zaradi pomanjkanja fizične navzočnosti, na kateri je doslej temeljilo razmerje med zdravnikom in pacientom.

3.3.1.6 EESO se z zanimanjem seznanja z namenom Komisije, da v okviru svojega programa za konkurenčnost in inovacije podpre obsežen pilotni projekt za telenadzor, pri katerem bodo sodelovali plačniki zdravstvenih storitev, in poudarja, da morajo države članice do konca leta 2009 oceniti svoje potrebe in prednostne naloge na področju telemedicine.

3.3.1.7 Odbor odobrava tudi financiranje programov kot so „podpora samostojnemu življenju doma“ (3), ki se izvajajo v skladu s členom 169 Pogodbe, in spodbuja države članice k sodelovanju.

3.3.2.1 EESO ugotavlja, da je razvoj telemedicine težaven kljub temu, da lahko ob nekaterih jasno določenih pogojih pripomore k izboljšanju zdravstvenega sistema v korist pacientov, zdravstvenih delavcev in organov socialne varnosti, saj je zaradi hitre interakcije učinkovito sredstvo za optimizacijo kakovosti zdravstvene oskrbe ter prispeva k boljši porabi časa v zdravstvu. Zato EESO meni, da je treba opredeliti področje uporabe telemedicine in zagotoviti ustrezno pravno podlago.

3.3.2.2 EESO meni, da je treba uporabiti poenostavljeno opredelitev medicinskih posegov na področju telemedicine, kot so:

Za te medicinske posege so bistvenega pomena povečanje pravne jasnosti, izboljšanje sistemov varstva podatkov in zagotovitev največje možne varnosti za pacienta, tako pri zbiranju kakor tudi pri hranjenju in uporabi podatkov.

3.3.2.3 EESO ugotavlja, da se opredelitev medicinskih posegov in njihovih implikacij po državah članicah razlikuje – tako v pravnem in pravosodnem smislu kakor tudi glede povračila; opozarja, da lahko vsi pacienti zahtevajo posvetovanje in zdravniško pomoč v drugi državi članici, ne glede na način, kako se storitev izvaja (4), tj. vključno s telemedicino.

3.3.2.4 EESO ponovno poudarja svoj poziv k uvedbi sistema pritožb v primeru škode in jasne ureditve za pravne spore, tudi na transnacionalni ravni, kar bi moralo ustvariti obvezen sistem zavarovanja za vse zdravstvene delavce.

3.3.2.5 EESO pozdravlja namen Komisije, da že leta 2009 vzpostavi evropsko platformo pomoči državam članicam pri izmenjavi informacij o nacionalnih pravnih okvirih in vseh spremembah, ki se nanašajo na telemedicino.

3.3.2.6 EESO meni, da telemedicina ne more in ne sme nadomestiti medicinskega posega. Je samo dodatek in je omejen, ker ne vsebuje kliničnega pregleda. Mora upoštevati vse pravice in obveznosti, ki se nanašajo na vsak medicinski poseg. Poleg tega je treba posebno pozornost nameniti naslednjim vidikom:

Natančneje povedano, pri telemedicinskem posegu je treba zagotoviti tudi informacije o tehničnih sredstvih za prenos podatkov.

EESO meni, da sta širokopasovni dostop (1), potreben za zagotovitev največje varnosti, in brezhibna povezljivost bistvena pogoja za razvoj telemedicine. Če naj zdravstveni delavci in pacienti zaupajo telemedicini, potrebujejo jamstvo, da je uporabljena tehnologija varna in preprosta za uporabo.

3.3.3.1.1 Zlasti na podeželju in v regijah na skrajnem obrobju je treba izboljšati digitalne storitve, ker telemedicina potrebuje učinkovito povezanost v mrežo, zlasti ker je prebivalstvo na teh območjih še posebej prizadeto.

3.3.3.1.2 Če zdravstveno osebje ne bi imelo širokopasovne povezave, njihov odzivni čas ne bi bil sprejemljiv in ne bi mogli pošiljati večjih dokumentov, nekakovostne informacije pa lahko povzročijo velika zdravstvena tveganja.

3.3.3.2 EESO podpira namen Komisije, da v sodelovanju z državami članicami pripravi strateški politični dokument o zagotovitvi interoperabilnosti, kakovosti in varnosti sistemov telenadzora, ki temeljijo na obstoječih standardih ali standardih, ki se pripravljajo na evropski ravni. EESO glede na nenehni razvoj teh tehnologij meni, da je mogoče zaupanje vanje krepiti le z rednim ocenjevanjem zanesljivosti opreme.

3.4 EESO meni, da je – čeprav je razvoj teh tehnologij zagotovo priložnost za celotno gospodarstvo – treba oceniti njihov vpliv na že sedaj oslabljeno financiranje zdravstvenih sistemov; tudi pomoč EU za raziskave in razvoj bi bila primerna. Meni, da bi moral program „IKT za prijetno staranje“ (5) vključevati nekatere elemente telemedicine.

Ker telemedicine nikakor ne bi smeli obravnavati le kot eno od področij razvoja e-poslovanja, saj gre za samostojen medicinski poseg, EESO pozdravlja predlog, da se v prihodnjih letih ukrepi izvajajo na treh ravneh.

EESO poudarja, da je treba na ravni držav članic pozornost nameniti klasifikaciji medicinskih posegov in ustreznih povračil. Vsi zdravstveni sistemi zavarovanja telemedicine še vedno ne obravnavajo kot medicinski poseg in so zelo previdni glede pogojev za njeno sprejetje.

4.1.1.1 Glede na stroške investicij je jasno, da bi morale institucije in/ali organi, pristojni za zdravstveno politiko, v okviru platform za izmenjavo med različnimi zainteresiranimi stranmi zagotoviti njeno financiranje in opredeliti vire. EESO je zaskrbljen zaradi nevarnosti precejšnjega povečanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje pacientov, ki se upravičuje s temi novostmi.

EESO v zvezi z državami članicami, ki prejemajo pomoč EU, poudarja, da je treba – glede na različnost predpisov držav članic ter njihovega izvajanja in uporabe na tem področju – leta 2009 objaviti analizo zakonodajnega okvira Skupnosti, ki bi se lahko uporabljal za telemedicinske storitve.

4.1.2.1 EESO meni, da je treba poleg te analize ob pomoči EU pripraviti tudi sredstva za pilotažo in ocenjevanje. Določiti je treba tudi strateške in usklajene cilje, da se zagotovi vidnost, ki jo potrebujejo oblikovalci politik. Ta vidnost zahteva, da medicinska in ekonomska ocena upošteva demografske izzive in razvoj sistemov zdravstvenega varstva v korist pacientov.

Odbor poziva Komisijo, da s sprejetimi ukrepi spodbuja izobraževalne programe za seznanjanje pacientov s temi novimi postopki in pripomočki, da bi se odzvali na strahove uporabnikov in s tem povezano problematiko zaupanja, zlasti ker gre pogosto za starejše osebe.

EESO obžaluje, da Komisija ni namenila posebne pozornosti vprašanju usposabljanja zdravstvenih delavcev, v okviru katerega bi se seznanili z novimi razmerami, v katerih bodo v prihodnosti opravljali svoj poklic. Za neprekinjeno in usklajeno oskrbo je treba obvladati nove pripomočke za dialog med zdravnikom in pacientom.

4.1.3.1.1 EESO meni, da je treba usposabljanje na področju telemedicine (in veliko drugih), ki bi bilo prilagojeno vsem zdravstvenim delavcem v sektorju zdravstva, obravnavati kot najpomembnejše sredstvo za spremembo. Nujno je potreben strukturiran projekt za univerzitetno izobraževanje in usposabljanje pri delu, katerega cilj bi bil optimizacija uporabe telemedicine zaradi povečevanja kakovosti zdravstvenega varstva. Zato je potrebno tudi stalno obveščanje širše javnosti.

4.1.3.1.2 EESO tudi ugotavlja, da je interakcijski in medpoklicni značaj uporabe teh novih tehnologij pravzaprav učni pripomoček, ki spodbuja samostojno učenje v okviru razvijajočega se partnerskega sodelovanja.

4.1.4 EESO meni, da je – ko gre za tehnološke raziskave, razvoj strojne in programske opreme, gospodarski vidik dobave opreme in povračilo sredstev ter za sprejemanje telemedicine in zaupanje vanjo – bistvenega pomena, da se telemedicina obravnava kot izpopolnjen medicinski postopek, in ne kot modni dodatek ali nadomestek. Zato bi bilo treba zagotoviti usklajevanje in homologacijo, da bi olajšali izmenjave med zdravstvenim osebjem in vključevanje pacientov, ki naj poteka v sproščenem okolju.

5.1 Kulturne spremembe, ki jih prinaša uporaba telemedicine, zahtevajo ustrezno komuniciranje. Tak razvoj dogodkov lahko povzroči tudi nastanek novih poklicev.

5.2 EESO meni, da bi se morala telemedicina razvijati v okviru oblikovanja zdravstvenih sistemov in politik.

5.3 Od uporabnikov zdravstvenih sistemov se pričakuje, da prevzamejo večjo odgovornost za lastno zdravje. Njihove predstavniške organizacije in organizacije zdravstvenih delavcev je treba vključiti v opredeljevanje načinov razvoja in financiranja teh novih tehnologij.

5.4 EESO meni, da bi moral biti vključen v analizo različnih faz izvajanja prevzetih obveznosti, saj ne gre samo za operativni razvoj telemedicine in novih razpoložljivih virov, temveč tudi za enakopravnost državljanov pri dostopu do zdravstvenega varstva.

V Bruslju, 15. julija 2009

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI

(2) Telemedicina obsega različne storitve, kot so teleradiologija, telepatologija, teledermatologija, telekonzultacije, telenadzor (oz. monitoring na daljavo) in teleoftalmologija, z izjemo telekirurgije. Vendar sporočilo portalov z zdravstvenimi informacijami, elektronskih sistemov zdravstvenih dosjejev, elektronskega prenosa receptov in napotitve pacientov k specialistu ne obravnava kot telemedicinske storitve.