Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo vozil z bencinskim motorjem na bencinskih servisih

Svet je 20. januarja 2009 sklenil, da v skladu s členom 175 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o rekuperaciji bencinskih hlapov na drugi stopnji med oskrbo vozil z bencinskim motorjem na bencinskih servisih

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 17. aprila 2009. Poročevalec je bil g. DAVOUST.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 453. plenarnem zasedanju 13. in 14. maja 2009 (seja z dne 13. maja) s 194 glasovi za, 2 glasovoma proti in 5 vzdržanimi glasovi.

1.1 EESO pozdravlja pripravo predloga direktive, ki pomeni nadaljevanje obveznosti, sprejetih v:

1.2 EESO navaja, da se Direktiva 94/63/ES nanaša na rekuperacijo bencinskih hlapov, ki se v nasprotnem primeru pri skladiščenju motornega bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov sproščajo v ozračje (tako imenovana „rekuperacija bencinskih hlapov na prvi stopnji“). Ko bencinski servis prejme novo pošiljko motornega bencina, se izpodrinjeni bencinski hlapi vrnejo v avtocisterno ali premični zbiralnik ter se pošljejo v terminal, v katerem se lahko prerazporedijo.

1.3 EESO pozdravlja odločitev Komisije, da namesti naprave za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji v:

1.4 Podrobna ocena možnosti je vključena v oceno učinka, priloženo k temu predlogu. Dostopna je tudi na posebni spletni strani (1).

1.5 EESO tako priporoča sprejetje te direktive s spremembami, predlaganimi v členih 3, 4 in 5.

2.1 Cilj tega zakonodajnega predloga je rekuperacija bencinskih hlapov, ki se sproščajo v ozračje med oskrbo vozil z bencinskim motorjem na bencinskih servisih (tako imenovana rekuperacija bencinskih hlapov na drugi stopnji).

2.2 EESO se dobro zaveda, da imajo zaradi emisij hlapnih organskih spojin, ki jih vsebuje motorni bencin, regije in občine težave glede kakovosti zraka (benzen in ozon), ker morajo v zvezi z njimi izpolnjevati standarde in cilje Skupnosti. Prizemni ozon je onesnaževalo, ki se širi čez meje držav članic, pri čemer je tudi tretji najpomembnejši toplogredni plin. Benzen je znana rakotvorna snov za ljudi. Ogljikovodiki so razvrščeni v več skupin, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto molekularne strukture: linearne, ciklične itd. Aromatski ogljikovodiki, katerih temeljna sestavina je šest atomov ogljika, imajo nasičeno ciklično strukturo. Najosnovnejši ogljikovodik je benzen s formulo C6H6. Zaradi varovanja zdravja sta Parlament in Komisija določila evropsko mejno vrednost 9 µg/m3 kot letno povprečje v letu 2006, s ciljem doseči 5 µg/m3 leta 2010. EESO si torej posebej prizadeva, da zaščiti potrošnike, ki redno oskrbujejo vozila z gorivom na bencinskih servisih, a hkrati tudi tam zaposlene delavce.

2.3 Izgube bencinskih hlapov iz rezervoarjev vozil ali izgube, ki se sproščajo med oskrbo vozil z gorivom, so glavni vir teh emisij. Zadnje dodane spremembe v Direktivi glede kakovosti bencina, ki dovoljujejo, da se bencinu primeša večja količina etanola, še povečujejo problem emisij, saj to povzroča višanje tlaka hlapov v rezervoarjih za skladiščenje. Zato je prišel čas, da se poiščejo novi načini za zmanjševanje emisij.

2.4 EESO Komisiji močno priporoča preučitev možnosti prilagoditve vozil, tako da omogočijo zadrževanje in rekuperacijo bencinskih hlapov v rezervoarjih vozil, kar je že obvezno v ZDA, in da nemudoma predloži predloge na to temo.

2.5 EESO bo medtem podprl sedanje predloge Komisije, katerih cilj je zmanjšati emisije bencinskih hlapov med oskrbo vozil z gorivom.

2.6 EESO poudarja, da se sedanje prakse na področju rekuperacije bencinskih hlapov med oskrbo vozil z gorivom v državah članicah močno razlikujejo. Zato je naklonjen predlogu Komisije, da se ob sklicevanju na člen 175 na evropski ravni zagotovijo minimalni standardi rekuperacije bencinskih hlapov med oskrbo vozil z gorivom, hkrati pa se državam članicam dovoli predpisovanje strožjih standardov, če to želijo.

2.7 Rekuperacija bencinskih hlapov med skladiščenjem bencina za njegovo distribucijo na bencinskih servisih (tako imenovana „rekuperacija bencinskih hlapov na prvi stopnji“) se že uporablja v skladu z Direktivo 97/63/ES.

2.8 EESO meni, da je rekuperacija bencinskih hlapov na drugi stopnji logičen korak v smeri izboljšanja kakovosti zraka.

2.9 Poleg tega EESO ugotavlja, da je ta predlog v skladu tako s šestim okoljskim akcijskim programom Skupnosti kot tudi s tremi stebri lizbonske strategije. Dejansko daje prednost povpraševanju po tehnologijah, potrebnih za rekuperacijo na drugi stopnji, ter njihovemu razvoju.

3.1.1 V prvem stavku je treba podrobno pojasniti besedo „predvidena“. EESO meni, da je zelo težko z gotovostjo predvideti, da bo ob odprtju bencinskega servisa količina pretočenega motornega bencina enaka količini, predvideni v fazi načrtovanja.

3.1.2 EESO želi, da se za „500 m3 na leto“ doda z naslednji stavek: „Bencinski servis mora to količino pretočenega motornega bencina prijaviti v treh mesecih po odprtju servisa.“

3.1.3 EESO meni, da mora vsak novi bencinski servis, katerega prostornina je manjša od 500 m3, obvezno prijaviti povečanje prostornine, če ta letno preseže 500 m3. Prijava mora biti opravljena najkasneje tri mesece po začetku leta, ki sledi letu, v katerem je bila prostornina povečana. V tem primeru mora biti oprema nameščena v roku šestih mesecev istega leta.

3.1.4 V drugem stavku je treba besede „ali delovnimi območji“ dopolniti z „zunaj prostorov izvajanja dejavnosti“. Dejansko lahko obstajajo poslovni prostori, potrebni za delovanje bencinskega servisa, ki so v isti zgradbi.

Države članice zagotovijo, da se vsak novi servis opremi s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji, če je dejanska ali predvidena količina pretočenega motornega bencina večja od 500 m3 na leto. Bencinski servis mora to količino pretočenega motornega bencina prijaviti v treh mesecih po odprtju servisa. Vsak novi bencinski servis, katerega prostornina je manjša od 500 m3, mora obvezno prijaviti povečanje prostornine, če ta letno preseže 500 m3. Prijava mora biti opravljena najkasneje tri mesece po začetku leta, ki sledi letu, v katerem je bila prostornina povečana. V tem primeru mora biti oprema nameščena v roku šestih mesecev istega leta . Vendar se vsi novi servisi, ki so pod stalnimi bivališči ali delovnimi območji zunaj prostorov izvajanja dejavnosti opremijo s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji ne glede na njihovo dejansko ali predvideno količino pretočenega motornega bencina.

3.2.1 EESO meni, da je treba podrobno pojasniti izraz „večja preureditev“. Meni, da bi morala to biti bistvena sprememba, kot na primer povečanje količine pretočenega motornega bencina naprav za distribucijo in polnjenje bencina za več kot 20 % v primerjavi s prvotno količino pretočenega motornega bencina ali preoblikovanje samopostrežnega bencinskega servisa z osebjem v samopostrežni bencinski servis brez osebja.

3.2.2 EESO se zavzema za to, da se sprememba napisa bencinskega servisa, sprememba tradicionalnega servisa v samopostrežni servis z osebjem, dodatno opremljanje servisa za zagotovitev skladnosti z obstoječimi predpisi ne štejejo za večje preureditve, torej za bistvene spremembe.

Države članice zagotovijo, da se vsak obstoječi bencinski servis s količino pretočenega motornega bencina, večjo od 500 m3 na leto, na katerem se opravi večja preureditev, med preurejanjem opremi s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji. Za večjo preureditev se šteje bistvena sprememba, kot na primer povečanje količine pretočenega motornega bencina naprav za distribucijo in polnjenje bencina za več kot 20 % v primerjavi s prvotno količino pretočenega motornega bencina ali preoblikovanje samopostrežnega bencinskega servisa z osebjem v samopostrežni bencinski servis brez osebja. Kot večje preureditve, torej bistvene spremembe, pa se ne štejejo sprememba napisa bencinskega servisa, sprememba tradicionalnega servisa v nadzorovani samopostrežni servis in dodatno opremljanje servisa za zagotovitev skladnosti z obstoječimi predpisi .

3.3.1 EESO priporoča, da se doda: „Vsak bencinski servis s količino pretočenega motornega bencina manj kot 3 000 m3 letno mora prijaviti povečanje te količine pretočenega motornega bencina, če ta v koledarskem letu preseže 3 000 m3.“ V tem primeru mora biti oprema nameščena v šestih mesecih istega leta.

Države članice zagotovijo, da se obstoječi bencinski servis s količino pretočenega motornega bencina, večjo od 3 000 m3 na leto, opremi s sistemom za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji najpozneje do 31. decembra 2020. Vsak bencinski servis s količino pretočenega motornega bencina manj kot 3 000 m3 letno mora prijaviti povečanje te količine pretočenega motornega bencina, če ta v koledarskem letu preseže 3 000 m3. V tem primeru mora biti oprema nameščena v šestih mesecih istega leta .

3.4.1 EESO predlaga, da se stopnja 85 % nadomesti s stopnjo 90 %. Nekaj držav je dejansko že določilo takšno stopnjo.

Države članice zagotovijo, da je učinkovitost zajetja ogljikovodika v sistemu za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji enaka ali višja od 90 % .

3.5.1 EESO priporoča, da se natančneje opredeli oprema za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji.

3.6.1 EESO meni, da je letni nadzor še toliko bolj nujen za bencinske servise s sistemi za samodejno spremljanje ravno zaradi pomanjkljivosti, ki se lahko pojavijo, ker delovanja ne nadzoruje osebje.

Če je nameščen sistem za samodejno spremljanje , države članice zagotovijo, da se učinkovitost zajetja ogljikovodika preskusi vsaj enkrat letno.

3.7.2 Priporoča, da se besedilo v drugem stavku „ter samodejno prekine dotok motornega bencina iz okvarjenega razdeljevalca, če se napaka ne odpravi v sedmih dneh“ nadomesti z naslednjim stavkom: „Signal nepravilnega delovanja sistema za rekuperacijo na drugi stopnji povzroči zaustavitev distribucije bencina, če popravilo ni opravljeno v 72 urah.“

3.7.3 Predvideni rok 7 dni je občutno predlog. Ta sistem mora veljati tudi za nadzorovane bencinske servise.

Če je sistem za samodejno spremljanje nameščen, države članice zagotovijo, da se učinkovitost zajetja ogljikovodika preskusi vsaj enkrat na tri leta . Sistem za samodejno spremljanje samodejno odkrije napake v samem delovanju sistema za rekuperacijo bencinskih hlapov na drugi stopnji in v samem sistemu za samodejno spremljanje pri čemer , ter prikaže napake upravljavcu bencinskega servisa ter samodejno prekine dotok motornega bencina iz okvarjenega razdeljevalca, če se napaka ne odpravi v sedmih dneh . Signal nepravilnega delovanja sistema za rekuperacijo na drugi stopnji povzroči zaustavitev distribucije bencina, če popravilo ni opravljeno v 72 urah .

V Bruslju, 13. maja 2009

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI