28.8.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 219/11

1.

Komisija je 29. marca 2006 sprejela odločbo v zvezi s postopkom po členu 82 Pogodbe ES in členu 54 Sporazuma EGP. V skladu z določbami člena 30 Uredbe (ES) št. 1/2003 Komisija objavlja imena strank in glavno vsebino Odločbe, vključno z naloženimi kaznimi, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja poslovnih interesov. Nezaupna različica celotnega besedila Odločbe je na voljo v verodostojnih jezikih zadeve in delovnih jezikih Komisije na spletni strani GD COMP:

http://europa.eu.int/comm/competition/index_en.html

2.

Odločba je bila naslovljena na Tomra Systems ASA, Tomra Europe AS, Tomra Systems B.V., Tomra Systems GmbH, Tomra Butikksystemer AS, Tomra Systems AB in Tomra Leergusysteme GmbH (v nadaljnjem besedilu „skupina Tomra“). Skupina Tomra posluje na področju zbiranja prazne embalaže pijač. Njena glavna dejavnost v EGP je dobava tako imenovanih avtomatov za povratno embalažo, ki se uporabljajo za zbiranje prazne embalaže pijač. Promet skupine Tomra na svetovnem trgu je znašal približno 273 milijonov EUR leta 1999, 342 milijonov EUR leta 2000, 368 milijonov EUR leta 2001 in 336 milijonov EUR leta 2002.

3.

Pritožnik Prokent AG („Prokent“) je imel do stečaja sedež v Ilmenau, Nemčija. Kot skupina Tomra je bil dobavitelj avtomatov za povratno embalažo ter sorodnih proizvodov. Leta 2000 je znašal njegov promet približno 2,3 milijona EUR in leta 2001 približno 4,2 milijona EUR. Prokent je svoje izdelke prodajal pretežno v Nemčiji, poskušal pa je priti tudi na nacionalne trge. Po njegovem stečaju je njegova sredstva odkupilo podjetje Wincor Nixdorf Technologies GmbH s sedežem v Paderbornu, Nemčija, in septembra 2003 prevzelo njegove nekdanje dejavnosti.

4.

Komisija je 26. marca 2001 prejela pritožbo podjetja Prokent, v kateri Komisijo poziva, naj prouči, ali je skupina Tomra zlorabila svoj prevladujoči položaj, ko je podjetju Prokent preprečevala dostop na trg. Komisija je opravila preglede 26. in 27. septembra 2001. Po številnih zahtevkih za informacije je Komisija 1. septembra 2004 sprejela obvestilo o nasprotovanju, naslovljeno na Tomra Systems ASA, Tomra Europe AS in odvisne družbe skupine Tomra v šestih pogodbenicah EGP. Skupina Tomra je odgovorila na obvestilo o nasprotovanju 22. novembra 2004. Ustno zaslišanje je potekalo 7. decembra 2004.

5.

Skupina Tomra in njeni konkurenti dobavljajo tako imenovane avtomate za povratno embalažo ter sorodne proizvode, zlasti opremo za tehnične prostore (1). Opravljajo tudi storitve v zvezi s proizvodi, ki jih prodajajo, kot na primer vzdrževanje in popravila. Avtomati za povratno embalažo prepoznajo embalažo po določenih parametrih, kot sta oblika in/ali črtna koda in izračunajo kavcijo, ki jo je treba vrniti strankam.

6.

Skupina Tomra je začela avtomate za povratno embalažo dobavljati leta 1972 in je od takrat vodilna na trgu. Vsi drugi dobavitelji avtomatov za povratno embalažo so bili v času preiskave zelo majhne gospodarske družbe z nizkim številom zaposlenih in so poslovali samo v eni državi ali v majhnem številu pogodbenic EGP. Avtomati za povratno embalažo se običajno namestijo na maloprodajna mesta, kot so supermarketi, zato so stranke običajno skupine trgovcev na drobno, katerih število se je v zadnjem času zaradi procesa konsolidacije na trgu zmanjšalo.

7.

Avtomatizirano ali ročno rokovanje z embalažo je morda funkcionalno zamenljivo, ni pa zamenljivo z vidika dejanskega ali potencialnega kupca proizvodov skupine Tomra, saj ročno rokovanje ne zadovoljuje njegovih potreb. Stranke imajo raje avtomate za povratno embalažo kot ročno rokovanje pretežno zaradi stroškov dela in storitev za kupce. Zato v nasprotju s trditvami skupine Tomra ročno rokovanje ni del istega proizvodnega trga.

8.

Ob upoštevanju, da se avtomati za povratno embalažo, zasnovani za uporabo v menzah ali kioskih, razlikujejo od avtomatov za povratno embalažo na maloprodajnih mestih, in ker so zadevni udeleženci na trgu, to je dobavitelji in stranke zadevnih proizvodov, različni, avtomati za povratno embalažo, zasnovani za uporabo v menzah ali kioskih, ne morejo biti del istega proizvodnega trga kot avtomati za povratno embalažo za maloprodajna mesta.

9.

Pri pregledu značilnosti proizvoda, predvideno uporabo strojev in njihovo ceno, se zdi, da samostoječih strojev nižjega cenovnega razreda (2) ni ustrezno šteti za zamenljive z drugimi avtomati za povratno embalažo, ki jih zahtevajo trgovci hrane na drobno. Obstajajo upravičeni razlogi za domnevo, da obstaja ločen trg za avtomate in sisteme za povratno embalažo višjega cenovnega razreda in Komisija meni, da bi bila to bolj priporočljiva opredelitev trga. Vendar lahko ostaja odprto vprašanje, ali avtomati za povratno embalažo višjega cenovnega razreda pomenijo ločen trg ali del celovitega trga za avtomate za povratno embalažo, vključno s stroji nižjega cenovnega razreda. Presoja konkurenčnosti je ista v primeru enega celovitega trga za avtomate za povratno embalažo ali ločenega trga za stroje višjega cenovnega razreda.

10.

Zato presoja konkurenčnosti v Odločbi temelji na trgu avtomatov ali sistemov za povratno embalažo višjega cenovnega razreda, vključno zlasti z vsemi avtomati za povratno embalažo, ki jih je mogoče namestiti skozi steno in povezati s tehnično opremo, in tudi na celovitem trgu, ki vključuje stroje višjega in nižjega cenovnega razreda. Širša opredelitev trga pomeni delovno osnovo, saj prinaša ugodnejše številke v korist skupine Tomra.

11.

Vrste in količine embalaže pijač, za katere se plačuje kavcija (3), v dani pogodbenici EGP določajo zmogljivosti za ravnanje s povratno embalažo in modele avtomatov, ki se tržijo v zadevni državi. Kljub primerom čezmejne konsolidacije in sodelovanja v sektorju maloprodaje živil, so stranke in njihovi procesi nabave pretežno organizirani na nacionalni ravni. Poleg tega so v obdobju 1997–2002 dobavitelji avtomatov za povratno embalažo razen skupine Tomra poslovali samo v eni ali v majhnem številu pogodbenic EGP. Vsi ti dejavniki kažejo, da pogoji konkurence v EGP v obravnavanem obdobju niso bili usklajeni in da so bili upoštevni geografski trgi po obsegu nacionalni.

12.

Skupina Tomra je od prihoda na trg vodilni na trgu in ima zelo velike tržne deleže. Glede na letna poročila in interne dokumente, od katerih naj bi se vsaj letna poročila nanašala na avtomate za povratno embalažo višjega cenovnega razreda, so v obdobju do leta 1997 v Evropi tržni deleži skupine Tomra ves čas presegali 70 %. Od leta 1997 tržni deleži skupine Tomra v Evropi presegajo 95 %. Na vseh upoštevanih trgih je bil tržni delež skupine Tomra večkratnik tržnih deležev njegovih konkurentov. Tekmeci skupine Tomra, vključno s tistimi, ki so imeli možnost postati močni konkurenti, so bili vsi majhne ali zelo majhne gospodarske družbe z zelo nizkim prometom in zelo majhnim številom zaposlenih. Sposobnost in odločenost skupine Tomra, da pridobi svoje najbolj resne konkurente in/ali konkurente, ki bi to lahko postali v prihodnje, sta še nadalje zmanjšali možnosti za razvoj prave konkurence. Poleg tega ni bilo nobene znatne izravnalne kupne moči, ki bi bila sposobna izzvati prevladujoči položaj skupine Tomra na katerem koli zadevnem trgu. Skupina Tomra je zato prevladujoče podjetje na skupnem trgu in na ozemlju EGP ter na precejšnjih delih skupnega trga in ozemlja EGP, kar pomeni, da je prevladujoče podjetje v smislu člena 82 Pogodbe in člena 54 Sporazuma EGP.

13.

Strategija skupine Tomra je temeljila na politiki, ki si je na različne načine prizadevala ohraniti prevladujoči položaj in tržni delež: (i) konkurentom je preprečevala vstop na trg, (ii) z omejevanjem njihovih možnosti za rast si je prizadevala ohraniti konkurente šibke in (iii) končno s prevzemom ali kako drugače oslabila in izločila konkurente, zlasti tiste, za katere se je domnevalo, da bi lahko postali resni izzivalci. Skupina Tomra je za dosego tega cilja uporabila različne protikonkurenčne prakse, vključno z izključnimi in prednostnimi sporazumi o dobavi ter sporazumi, ki so vsebovali individualizirane količinske zaveze in individualizirane retroaktivne sheme popustov. Slednja vrsta sporazumov ali pogojev se običajno nanaša na količine, ki predstavljajo celoto ali velik delež potreb stranke v danem referenčnem obdobju. Pogosto se imenujejo „velika skupinska naročila“. Skupina Tomra je take prakse uporabljala zlasti v pričakovanju vstopa na trg, bodisi zaradi načrtovane uvedbe nove zakonodaje o uvedbi sistema kavcij ali drugače, ali kot odziv na izvajanje take zakonodaje, ker se je zavedal, da morajo konkurenti doseči določene količine prodaje, da postanejo donosne. Splošno strategijo skupine Tomra ne potrjujejo samo različne prakse, ki jih je uporabljala; bila je tudi predmet obsežnih razprav v okviru skupine ob različnih priložnostih, kot so srečanja in konference ter v dopisovanju, na primer po elektronski pošti.

14.

Skupina Tomra je bila osredotočena na preprečevanje vstopa na trg, proučevala in nudila sodelovanje z veliko manjšimi konkurenti, ki so pravkar prišli na trg, in/ali jih izrinila s trga, ter dajala prednost dolgoročnim prednostnim sporazumom o dobavi in velikim skupinskim naročilom. Slednje ni strategija, omejena na običajen proces konkurence in izbiro, ki iz nje izhaja. Zasnovana je namreč tako, da ovira ta proces in preprečuje izgubo prevladujočega položaja podjetja.

15.

Skupina Tomra je politiko oviranja dostopa konkurentov na trg izvajala zlasti s:

16.

Skupina Tomra je prek svojih odvisnih družb izvajala zgoraj opisane prakse na petih nacionalnih trgih (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Švedska).

17.

Člen 82 Pogodbe in člen 54 Sporazuma EGP prepovedujeta zlorabo prevladujočega položaja, ki ga ima podjetje na upoštevnem trgu. Sodišče je razsodilo, da podjetje, ki ima prevladujoči položaj in zavezuje kupce, tudi če je to na zahtevo kupcev, z obvezo ali obljubo, da bodo vse ali večino svojih potreb pridobili izključno od navedenega podjetja, zlorablja svoj prevladujoči položaj v smislu člena 82 Pogodbe, če je zadevna obveznost določena brez podrobnejšega opisa ali se prevzame zaradi odobritve popusta. To se uporablja za primere, ko prevladujoča družba dobi popolno izključnost in tudi kadar se stranka zaveže kupiti določen odstotek svojih potreb od prevladujoče družbe (4). Isto velja v primerih, ko so nakupni cilji za dano obdobje izraženi v absolutnih številkah, kadar te količine pomenijo vse ali velik delež strankinih potreb ali njegove sposobnosti absorpcije v zadevnem pogodbenem obdobju (5).

18.

V skladu s sodno prakso enako velja, če navedeno podjetje, ki kupcev ne veže s formalno obvezo, bodisi na podlagi pogojev sporazumov, sklenjenih s temi kupci bodisi enostransko, uporablja sistem znižanj za stalne stranke, to je popusti ali odbitki, ki so pogojeni s tem, da stranka pridobi vse ali večino svojih potreb – količina nakupa je lahko velika ali majhna – od podjetja v prevladujočem položaju (6).

19.

Sporazumi, dogovori in pogoji, ugotovljeni v tej zadevi sicer vsebujejo različne značilnosti, kot so izrecne ali dejanske klavzule o izključnosti, obveze ali obljube kupiti količine, ki ustrezajo znatnemu delu potreb stranke, ali retroaktivne sheme popustov, ki se nanašajo na potrebe strank, ali njihove kombinacije, vendar je vse to treba razumeti v smislu splošne politike skupine Tomra, usmerjene v preprečevanje vstopa na trg, dostopa do trga in možnosti rasti za obstoječe in potencialne konkurente in jih na koncu izriniti s trga, da bi ustvarila položaj dejanskega monopola.

20.

V skladu s sodno prakso Sodišča je zloraba v smislu člena 82 Pogodbe „objektiven pojem“, ki se nanaša na ravnanja družbe s prevladujočim položajem, ki zaradi uporabe postopkov, različnih od tistih, ki urejajo normalno konkurenco „ovirajo ohranitev ravni konkurence, ki še obstaja na trgu, ali razvoj te konkurence“ (7). Sodišče je v zadevi Michelin II navedlo, da „se ‚učinek‘ iz sodne prakse, naveden v prejšnjem odstavku, ne nanaša nujno na dejanski učinek sporne zlorabe. Da bi se dokazala kršitev člena 82 ES, zadostuje dokaz, da ravnanje podjetja s prevladujočim položajem, pri katerem je prišlo do zlorabe, skuša omejiti konkurenco, ali z drugimi besedami, da bi ravnanje lahko imelo tak učinek“ (8). V tej odločbi je bilo obširno dokazano, da so prakse skupine Tomra skušale omejiti konkurenco, to pomeni, da so očitno lahko imele tak učinek. Poleg tega je Komisija preiskala verjetne omejevalne učinke teh praks.

21.

Ker obveznosti izključnosti od strank zahtevajo, da kupijo vse ali znaten del svojega povpraševanja od prevladujočega dobavitelja, imajo po svoji naravi sposobnost izključevanja. Zaradi prevladujočega položaja skupine Tomra na trgu in dejstva, da se obveznosti izključnosti niso uporabljale za neznaten del skupnega tržnega povpraševanja, je lahko imelo in je dejansko imelo učinek izključevanja, ki izkrivlja trg. V tem primeru ni nobenih okoliščin, ki bi lahko izjemoma upravičevale izključnost ali podobne dogovore. Poleg tega skupina Tomra svojih praks ni utemeljila s prihranki stroškov.

22.

Popusti, dani za individualizirane količine, ki ustrezajo celotnemu ali skoraj celotnemu povpraševanju, imajo enak učinek kot izrecne klavzule o izključnosti, to pomeni, da spodbujajo stranko k nakupu vseh ali skoraj vseh svojih potreb pri prevladujočem dobavitelju. Isto velja za popuste za stalne stranke (za zvestobo), to pomeni popuste, ki so pogojeni s tem, da stranka kupi vse ali skoraj vse svoje potrebe pri prevladujočem dobavitelju. Pri določanju ali imajo sporazumi ali pogoji izključujoč značaj ni odločilno, ali je zaveza nakupne količine izražena absolutno ali s sklicevanjem na določen odstotek. Glede sporazumov skupine Tomra, opredeljenih v tej odločbi, so določene ciljne količine pomenile individualizirane zaveze, ki so bile za vsako stranko drugačne, ne glede na njeno velikost ali odkupno količino. Nadalje so ustrezale bodisi celotnim potrebam ali velikemu deležu potreb stranke, ali pa so jih celo presegale. Poleg tega je politika skupine Tomra vezati stranke, zlasti ključne, v sporazumih, katerih cilj je bil izločiti konkurente s trga in jim ne dopustiti možnosti rasti, razvidna iz dokumentov, ki se nanašajo na njeno strategijo, pogajanja in ponudbe, ki jih je dajala svojim strankam. Ob upoštevanju narave trga za avtomate za povratno embalažo in posebnih lastnosti proizvoda samega, zlasti preglednost in dokaj predvidljivo povpraševanje vsake stranke po strojih za vsako posamezno leto, je imela skupina Tomra potrebno tržno znanje za realno oceno približnega povpraševanja vsake posamezne stranke.

23.

Sheme popustov so bile individualizirane za vsako stranko, pragovi pa so se nanašali na celotne potrebe stranke ali njihov velik delež. Določeni so bile na podlagi ocene potreb stranke in/ali odkupnih količin, doseženih v preteklosti, kakor je razvidno iz okoliščin. Spodbuda za kupovanje izključno ali skoraj izključno od skupine Tomra je bila zlasti velika, kadar so se pragovi, kot so opisani v tem oddelku, kombinirali s sistemom, po katerem je doseganje bonusa ali ugodnejšega bonsunega praga prinašalo ugodnosti za vse nakupe stranke v referenčnem obdobju in ne izključno za količino nabav, ki je presegla zadevni prag. Po retroaktivnem sistemu je imela stranka, ki je začela kupovati od skupine Tomra, kar je zelo verjeten scenarij glede na njen močan tržni položaj, zelo močno spodbudo, da doseže prag in tako zniža ceno vseh svojih nakupov od skupine Tomra. Bližje je bila stranka zadevnemu pragu, večja je bila ta spodbuda. Kombinacija retroaktivnega sistema popustov s pragom ali pragovi, ki ustrezajo celotnim potrebam ali velikemu deležu potreb, je pomenila veliko spodbudo za nakup vse ali skoraj vse potrebne opreme od skupine Tomra in umetno povečala strošek zamenjave dobavitelja, tudi za majhno število enot. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti, je opisane sheme popustov treba opredeliti kot gradnjo zvestobe in zato popuste za stalne stranke.

24.

Proizvodi, ki jih dobavljajo skupina Tomra in njegovi konkurenti, so izdelani in se prodajajo v različnih pogodbenicah EGP. Skupina Tomra je kot prevladujoča družba prakse izključnosti izvajala v številnih državah članicah in na Norveškem. Cilj zlorab je bil tudi izključiti in/ali odstraniti konkurente, ki so poslovali v različnih državah članicah in v državah Efte. Zadevne prakse so zato morebiti imele vpliv na trgovino med državami članicami, kakor zahteva člen 82 Pogodbe in na ozemlju EGP, kakor zahteva člen 54 Sporazuma EGP.

25.

Čeprav po navedbah Sodišča v zadevah Michelin II in British Airways kot dokaz kršitve člena 82 ES zadostuje „dokaz, da ravnanje podjetja s prevladujočim položajem, pri katerem je prišlo do zlorabe, skuša omejiti konkurenco, ali z drugimi besedami, da bi ravnanje lahko imelo tak učinek“ (9), je Komisija v tej zadevi zaključila analize s proučitvijo verjetnih učinkov praks skupine Tomra na trg za avtomate za povratno embalažo.

26.

Prevladujoči dobavitelj lahko sheme popustov in količinske popuste uporablja iz različnih razlogov in te prakse imajo lahko različne – pozitivne in negativne – učinke na trg, odvisno od njihovih lastnosti. Glavni možni negativni učinek popustov, ki jih uporablja prevladujoči dobavitelj, je izključitev trga za konkurente in potencialne konkurente. Enako lahko velja za količinske zaveze, katerih cilj je zadostiti celotnemu ali skoraj celotnemu povpraševanju stranke. Izključnost ima po svoji naravi sposobnost izključevanja, ker zahteva, da stranka kupi vse ali skoraj vse svoje potrebe od prevladujočega dobavitelja. Glede presoje negativnih učinkov shem popustov in količinskih zavez, ki jih uporablja prevladujoči dobavitelj, bi bilo treba ugotoviti, ali lahko ovirajo raven konkurence, ki še obstaja na trgu, ali razvoj te konkurence.

27.

Glavni možni pozitivni učinek je povečanje povpraševanja ali učinkovitosti. Z upoštevanjem, da je povpraševanje po avtomatih za povratno embalažo neprožno in da druge možne učinkovitosti ne veljajo, je težko najti učinkovitost, ki bi povečala argumente, ki bi bili v korist skupine Tomra.

28.

V referenčnem obdobju Odločbe, od leta 1998 do 2002, je skupina Tomra tržni delež na vsakem od petih zadevnih nacionalnih trgov ostal razmeroma stabilen. Hkrati je položaj njegovih tekmecev ostal precej šibek in nestabilen. Eden od uspešnih konkurentov, pritožnik, je trg zapustil leta 2003, potem ko je v letu 2001 uspel pridobiti 18 % tržni delež v Nemčiji. Druge konkurenčne gospodarske družbe, ki so dokazale, da imajo možnost in sposobnost pridobiti večje tržne deleže, kot sta Halton in Eleiko, je skupina Tomra izključila s prevzemom. Poleg tega je njena strategija izključevanja, kot se je izvajala v obdobju 1998–2002, imela učinek, ki se kaže v spremembah vezanega tržnega (10) deleža in prodaje udeležencev na trgu. Nekatere stranke so po izteku sporazumov o izključnosti s skupino Tomra tudi začele kupovati več konkurenčnih proizvodov. Poleg tega, da ni bilo stroškovne učinkovitosti, ki bi upravičila prakse skupine Tomra, stranke tudi niso imele nobenih koristi. Cene avtomatov za povratno embalažo, ki jih je ponujala skupina Tomra, po povečanju obsega prodaje niso padle. Nasprotno, v obdobju preiskave so cene njenih avtomatov ostale enake ali pa so se povečale.

29.

Prakse skupine Tomra so sestavljali sistem izključnosti, količinske zaveze in popusti, ki so povzročali zvestobo. Cilj sistema je bil izključiti konkurente ali pa vsaj preprečiti njihov vstop in/ali širitev. Skupina Tomra je namenoma uporabljala zadevne prakse kot del svoje politike izključnosti. Poleg tega mora presoja teže zlorabe skupine Tomra upoštevati tudi geografski obseg, ki vključuje pet pogodbenic EGP: Avstrijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško in Švedsko. Jasno je, da so bile njene prakse dejansko izvajane in so bile sposobne odvračati nov vstop in preprečiti širitev maloštevilnih morebitnih obstoječih konkurentov.

30.

Pri celoviti presoji teže praks, obravnavanih v tej odločbi, se upošteva dejstvo, da kršitev ni vedno zajemala celotnega obdobja na vsakem od zadevnih trgov, in da se je na vsakem nacionalnem trgu intenzivnost kršitve morebiti spreminjala.

31.

Glede teže kršitve Komisija ugotavlja, da gre za hujšo kršitev.

32.

Komisija se pri določitvi ustrezne ravni globe opira na petletno obdobje od 1998 do 2002. Začetni znesek globe se zato poveča za 10 % za vsako polno leto kršitve.

33.

Obteževalnih ali olajševalnih okoliščin ni.

34.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se znesek globe, ki se naloži Tomra Systems ASA, Tomra Europe AS, Tomra Systems B.V., Tomra Systems GmbH, Tomra Butikksystemer AS, Tomra Systems AB in Tomra Leergutsysteme GmbH, skupno in solidarno, določi na 24 milijonov EUR.

35.

Tomra Systems ASA, Tomra Europe AS, Tomra Systems B.V., Tomra Systems GmbH, Tomra Butikksystemer AS, Tomra Systems AB in Tomra Leergutsysteme GmbH so v obdobju 1998–2002 kršili člen 82 Pogodbe in člen 54 Sporazuma EGP, ko so izvajali strategijo izključevanja na nacionalnih trgih avtomatov za povratno embalažo v Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, Norveškem in na Švedskem, ki je obsegala izključne sporazume, individualizirane količinske zaveze in individualizirane retroaktivne sheme popustov in tako izključevali konkurenco na teh trgih.

36.

Za zgoraj navedeno kršitev se globa v znesku 24 milijonov EUR naloži Tomra Systems ASA, Tomra Europe AS, Tomra Systems B.V., Tomra Systems GmbH, Tomra Butikksystemer AS, Tomra Systems AB in Tomra Leergutsysteme GmbH, skupno in solidarno.

37.

Tomra Systems ASA, Tomra Europe AS, Tomra Systems B.V., Tomra Systems GmbH, Tomra Butikksystemer AS, Tomra Systems AB in Tomra Leergutsysteme GmbH nemudoma odpravijo kršitev iz člena 1, če tega še niso storili.

38.

Vzdržijo se kakršnih koli dejanj ali ravnanj iz člena 1 in dejanj ali ravnanj, ki imajo enak ali podoben namen ali učinek.