Objava vloge na podlagi člena 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

(2008/C 16/05)

Ta objava daje pravico do ugovora zoper vlogo na podlagi člena 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1). Izjavo o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih po dnevu te objave.

POVZETEK

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„ČESKÉ PIVO“

ES št.: CZ/PGI/005/00375/14.10.2004

ZOP ( ) ZGO ( X )

Ta povzetek zajema glavne elemente specifikacije proizvoda za informativne namene.

1.   Pristojna služba v državi članici:

2.   Vlagatelj:

3.   Vrsta proizvoda:

Skupina: 2.1 – Pivo.

4.   Specifikacija:

(povzetek zahtev v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 510/2006)

4.1   Ime: „České pivo“

4.2   Opis: „České pivo“ je posebno zaradi veliko dejavnikov, zlasti zaradi surovin, ki se uporabljajo, znanja in izkušenj v zvezi s pivovarstvom, pridobljenih v več letih, ter posebnih postopkov varjenja piva. Pomembne značilnosti proizvodnje piva „České pivo“ so postopek drozganja izvlečka, hmeljenje pivine in dvostopenjska fermentacija. Celoten postopek proizvodnje (skrbno izbrane surovine, postopek priprave slada in priprava piva na tradicionalnem območju Češke republike) je ključni element, zaradi katerega je to pivo poseben in edinstven proizvod z velikim slovesom.

Tehnični parametri piva „České pivo“ so določeni v nadaljevanju. Pivo je mogoče prepoznati po sladu in hmelju, ki sta njegova prevladujoča dejavnika, dovoljen je le priokus pasterizacije, kvasa ali estra, medtem ko tuji okusi ali vonji niso dovoljeni. „České pivo“ ima blažjo splošno aromo zaradi sorazmerno nizke vsebnosti nezaželenih stranskih proizvodov fermentacije. Za pivo je značilna srednja do velika ostrina, ogljikov dioksid pa se sprošča počasi. Pivo ima srednje polno do polno telo predvsem zaradi vsebnosti nefermentiranega ostanka izvlečka, povezane z razliko med navidezno in dejansko fermentacijo. Zaradi slabše fermentacije je manjša tudi vsebnost alkohola. Zelo pomembna značilnost piva „České pivo“ je grenkost. Stopnja grenkosti piva je srednja do višja, z zmerno do blago kislostjo, ki popušča dalje časa. Grenkost v ustih ostaja dlje, pri čemer spodbuja dlje tudi receptorje za okus. Višja stopnja grenkosti pomaga tudi pri prebavi. Naslednji značilnosti piva „České pivo“ sta večja koncentracija polifenola in višja vrednost pH.

Svetlo pivo (svetli ležak, svetlo točeno in lahko pivo) ima šibko do srednje močno aromo svetlega slada in hmelja. Pivo je zlatorumene barve s srednjo do močno intenzivnostjo. Pivo je peneče, pri točenju pa se na vrhu kozarca naredi gosta bela pena. Temno pivo (temni ležak in temno točeno) ima značilno aromo temnega in barvnega slada. Pivo ima srednjo ostrino z značilnostmi polnega telesa zaradi bistvene razlike med navidezno in dejansko fermentacijo ter prisotnostjo nefermentiranih snovi v surovinah, iz katerih se pivo vari. Na grenkost piva vpliva polno telo piva. Dopustni so dodatni karamelni in sladkobni vonji in okusi.

Parametri kakovosti

Svetli ležak

izvorni ekstrakt hmeljene pivine: 11,00–12,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 3,8–6,0 (vol. %),

barva: 8,0–16,0 (enot EBC),

grenke snovi: 20–45 (enot EBC),

vrednost pH: 4,1–4,8,

azlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 1,0–9,0 ( % rel.),

polifenoli: 130–230 (mg/l).

Temni ležak

izvorni ekstrakt hmeljene pivine: 11,00–12,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 3,6–5,7 (vol. %),

barva: 50–120 (enot EBC),

grenke snovi: 20–45 (enot EBC),

vrednost pH: 4,1–4,8

razlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 2,0–9,0 ( % rel.).

Svetlo točeno pivo

zvorni ekstrakt hmeljene pivine: 8,00–10,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 2,8–5,0 (vol %),

barva: 7,0–16,0 (enot EBC),

grenke snovi: 16–28 (enot EBC),

vrednost pH: 4,1–4,8,

razlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 1,0–11,0 ( % rel.).

Temno točeno pivo

izvorni ekstrakt hmeljene pivine: 8,00–10,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 2,6–4,8 (vol. %),

barva: 50–120 (enot EBC),

grenke snovi: 16–28 (enot EBC),

vrednost pH: 4,1–4,8,

razlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 2,0–11,0 ( % rel.).

Lahko pivo

izvorni ekstrakt hmeljene pivine: največ 7,99 (masni odstotek),

vsebnost alkohola: 2,6–3,6 (vol. %),

barva: 6,0–14,0 (enot EBC),

grenke snovi: 14–26 (enot EBC),

vrednost pH: 4.1–4.8,

razlika med navidezno in dejansko fermentacijo: 1,0–11,0 ( % rel.).

4.3   Geografsko območje: Območje proizvodnje piva „České pivo“ določajo naslednje geografske meje:

na jugozahodu: Chebská pánev, Český les, Šumava, Blanský les in predgorje Novohradské hory,

na jugu: Třeboňská pánev, južni rob Českomoravská vrchovina ter reki Dyje in Morava za mestom Hodonín,

na jugovzhodu: zahodno in severno obrobje zavarovanega krajinskega območja Bílé Karpaty,

na vzhodu: zahodno, severno in jugovzhodno obrobje zavarovanega krajinskega območja Beskydy,

na zahodu: reka Ohře, Mostecká pánev in reka Laba do mesta Děčín,

na severozahodu: reki Ploučnice in Kamenice ter Lužické hory,

na severu: Liberecká pánev, južna pobočja gorovja Krkonoše, Broumovské hory in južna pobočja gorovja Orlické hory,

na severovzhodu: predgorje Kralický Sněžník, Rychlebské hory in Zlatohorská vrchovina, reka Opavice do sotočja z reko Opava, reka Opava do sotočja z reko Odro, reka Odra do sotočja z reko Olše, reka Olše do sotočja z reko Lomná in reka Lomná do zavarovanega krajinskega območja Beskydy.

Geografska označba piva „České pivo“ vsebuje ime države, ker je „České pivo“ predvsem s posebno metodo pridobivanja, ki je bila več stoletij značilna za zadevno območje, dejansko povezano s celotnim območjem današnje Češke republike. Na tem območju so več stoletij s spodnjo fermentacijo, v glavnem z istim postopkom, ki zajema drozganje izvlečka, hmeljenje pivine, dejansko hmeljenje hmelja in ločeno dvostopenjsko fermentacijo (glej oddelek 4.5), varili popolnoma zrelo pivo. Za „České pivo“ so značilni velik delež nefermentiranega ekstrakta, visoka vsebnost polifenola, visoka vrednost pH ter izrazitejša barva, grenkost in ostrina kot pri drugih vrstah piva.

Zaradi specifičnih značilnosti metode pridobivanja, iz katere izvirajo tudi posebne lastnosti piva „České pivo“, sta postala sloves in ime piva „České pivo“ znana po vsej državi in v tujini, proizvod pa se jasno povezuje z območjem proizvodnje, tj. s Češko republiko.

Pomembnost koncepta in slovesa kakovosti piva „České pivo“ potrjuje tudi dejstvo, da je bilo to ime vključeno v seznam zaščitenih označb iz sporazuma med vladama Češkoslovaške socialistične republike in Republike Portugalske iz leta 1985 o zaščiti navedbe izvora, označbe porekla in drugih geografskih imen ter podobnih označb. Leta 1985 je bilo zadevno območje del skupne češkoslovaške države. Obsegalo je večino območja neodvisne države po razpadu Češke in Slovaške zvezne republike. Potrošniki po vsem svetu povezujejo ime „České pivo“ običajno ne le z območjem proizvodnje, tj. Češko republiko, ampak zlasti s posebnimi značilnostmi in kakovostjo.

Vlagatelj registracije geografske označbe „České pivo“ je združenje proizvajalcev, ki varijo pivo po skoraj vsej Češki republiki. Na značilnosti in sloves piva „České pivo“ so nedvomno vplivale neprecenljive večletne izkušnje čeških sladarjev in pivovarjev, ki so jih z generacije na generacijo prenašali na zadevnem območju Češke republike.

Glede na površino je Češka republika manjša evropska država. Njena majhnost in relief sta omogočala in še omogočata izpolnjevanje pogojev proizvodnje, tj. v zvezi s tehnologijo in surovinami, ki se uporabljajo, ter znanjem in izkušnjami proizvajalcev na celotnem zadevnem območju.

Ob upoštevanju navedenih dejstev ter zlasti zaradi značilnih tradicionalnih metod pridobivanja piva, ki se razlikujejo od postopkov, uporabljenih na sosednjih območjih, edinstvenega okusa in posameznih lastnosti piva (glej oddelek 4.2) ter njegovega slovesa, ki je poznan na veliko različnih državah zunaj zadevnega območja, je jasno, da je zadevno območje homogeno.

Hmelj

Največje območje v Češki republiki, kjer se prideluje hmelj, je Žatecko s 355 občinami v okrožjih Louny, Chomutov, Kladno, Rakovník, Rokycany in Plzeň-sever, naslednji večji območji pa sta Úštěcko z 220 občinami v okrožjih Litoměřice, Česká Lípa in Mělník, ter območje Tršicko s 65 občinami v okrožjih Olomouc, Přerov in Prostějov.

Območja v Češki republiki, kjer se prideluje hmelj, so na prehodu med zmernim oceanskim in celinskim podnebjem. Razen tega leži območje Žatecko v manj namočenem zavetju gorovij Krušné hory in Český les, kar ustvarja edinstvene pogoje na tem območju.

Na območju v Češki republiki, kjer se prideluje hmelj, so različni tipi tal (černozjom, rendzina, rjavica in rjave prsti), ki so različno kvalificirana (peščena, ilovnata in glinena prst). Te prsti so se oblikovale na različnih petrografskih in geoloških podlagah.

Na območju pridelovanja hmelja Žatecko izvirajo prsti večine hmeljišč iz plasti, ki so nastale v geološki dobi perm. Te prsti, ki so znane kot permske rdeče plasti, vsebujejo znatno količino železovih zmesi (6–7 % železovega oksida), mangana in zmesi drugih kovin.

Vzhodni del območja pridelovanja hmelja Úštěcko leži na terciarni in kredni sestavi, osrednji del Polepská blata pa na kvartarnih usedlinah. Na zahodnem delu območja Úštěcko je veliko bazaltnih vulkanskih kamnin.

Prsti na območju pridelovanja hmelja Tršicko izvirajo večinoma iz krednih plasti in delno terciarnih plasti.

Permske rdeče prsti z območja pridelovanja hmelja Žatecko veljajo za najboljše prsti za kakovosten hmelj. Večinoma so glineno-ilovnate, po obdelovanju do večje globine pa imajo dobro sposobnost vpijanja vode in zraka ter znatne sorpcije hranilnih snovi. Za pridelovanje hmelja je najboljša rahlo kisla do nevtralna prst. Primernost prsti za pridelovanje hmelja se določa ne le glede na naravne lastnosti, ampak predvsem glede na raven melioracije in izboljšanja prsti, količino uporabljenih organskih in mineralnih gnojil ter glede na drugačno dolgoročno obdelovanje, ki ustvarja ugodne pogoje za rast in razvoj hmelja.

4.4   Dokazilo o poreklu: Vsak proizvajalec piva vodi seznam dobaviteljev vseh svojih surovin. Izvor surovin je zapisan na dobavnici. Poleg tega se v skladu z odlokom št. 97/1996 Sb zahteva sledljivost izvora hmelja, ki se prideluje v Češki republiki. Prav tako se hrani seznam kupcev končnega proizvoda. Vsa embalaža proizvoda omogoča obvezne podatke v zvezi s proizvajalcem in proizvodom. To zagotavlja natančno sledljivost proizvoda. Postopek proizvodnje se skrbno in natančno nadzoruje, pri čemer se zapisujejo podatki vsake serije, da se lahko pozneje izsledi izvor vseh uporabljenih surovin v vsaki seriji piva „České pivo“. Skladnost s specifikacijami nadzoruje lokalna podružnica češke Državne inšpekcije za kmetijstvo in hrano.

4.5   Metoda pridobivanja: Surovine za proizvodnjo piva

Slad – uporablja se svetel slad, ki je znan tudi kot „plzenski slad“ in ki se proizvaja iz dvorednega jarega ječmena. Sorte ječmena, ki se uporabljajo za proizvodnjo slada, se pridobivajo iz gojenih sort, ki jih odobri češka Državna inšpekcija za kmetijstvo in hrano v Brnu, za proizvodnjo piva „České pivo“ pa jih priporoči Raziskovalni inštitut za pivovarstvo in pripravo slada v Pragi (za celotne podatke o zgoščeni pivini glej spodnjo tabelo).

Sedanje mednarodne in evropske zahteve za kakovost pivovarskega ječmena dajejo prednost sortam z visoko aktivnostjo encimov, visoko vsebnostjo ekstrakta in visokimi končnimi vrednostmi fermentacije. Poleg tega so značilnosti piva „České pivo“ manjša protolitska in citolitična sprememba ter stopnja fermentacije, zaradi česar je v sladu prisoten ostanek izvlečka. Na podlagi tega so bili določeni naslednji temeljni parametri za sorte, ki so primerne za proizvodnjo piva „České pivo“:

Uporabljajo se češki hmelj in predelani proizvodi iz hmelja, zlasti sorte, ki jih gojijo na izbranih območjih (1) Žatecko, (2) Úštěcko in 3) Tršicko. Hmelj gojijo na ilovnatih do glineno-ilovnatih prsteh. Za področje Žatecko so značilne permske rdeče prsti. Najugodnejša letna povprečna temperatura za rast hmelja je 8–10 °C.

Ta hmelj je zelo razpoznaven in se razlikuje od hmelja, ki ga gojijo drugje po svetu, predvsem zaradi razmerja grenčice alfa in beta kislin. V običajnih sortah hmelja je to razmerje navadno 2,5: 1, medtem ko je v hmelju s tega območja navadno 1: 1,5. Druga značilnost, zaradi katere se ta hmelj razlikuje od drugih sort hmelja, je vsebnost beta-farnezena, ki znaša 14–20 % vseh eteričnih olj. Sorte hmelja, ki jih gojijo na zadevnem območju, in na splošno vse sorte hmelja za proizvodnjo piva „České pivo“ morajo odobriti nadzorni organi, priporočiti pa jih mora Raziskovalni inštitut za pivovarstvo in pripravo slada.

Voda – za proizvodnjo piva „České pivo“ se uporablja voda iz lokalnih virov. Po ocenah je trdota vode, ki se uporablja za varjenje, mehka do srednje trda.

Pivski kvas – uporabljajo se vrste kvasa s spodnjo fermentacijo (Saccharomyces cerevisiae subsp. uvarum), ki so primerne za proizvodnjo piva „České pivo“ ter zaradi katerih nastaja razlika med navidezno in dejansko fermentacijo iz specifikacije. Najpogosteje uporabljane vrste so št. 2, 95 in 96, ki so vključene v zbirko vrst za razmnoževanje pivskega kvasa v Raziskovalnem inštitutu za pivovarstvo in pripravo slada pod registrsko št. RIBM 655 ter so na voljo vsem proizvajalcem piva „České pivo“.

Proizvodnja

Proizvodnja piva se začne v pivovarni, kjer se mleti slad zmeša z vodo in zdrobi, s čimer se nefermentiran škrob pretvori v fermentacijske sladkorje. V postopku drozganja se uporablja metoda od ene do treh drozg izvlečka; drozganje z dolivanjem se ne uporablja. Vsaj 80 % celotne sladne drozge sestavlja slad, ki se pridela iz odobrenih sort, s čimer se zagotavlja profil okusa piva „České pivo“.

Sestava sladne drozge, vključno s predelano količino, se zabeleži v dnevnik o varjenju piva, pri čemer je izvor sladne drozge razviden iz dobavnic. V dnevnik o varjenju piva se zabeležita tudi temperatura in čas drozganja. Po končanem postopku drozganja in ločitvi netopnih delcev drozge s postopkom odcejanja se začne priprava pivine z njenim vretjem skupaj s hmeljem. V tej fazi, ki traja od 60 do 120 minut, je treba doseči vsaj 6-odstotno hitrost izhlapevanja. Hmelj se lahko doda v največ treh fazah. Najmanjša količina češkega hmelja ali proizvodov, predelanih iz tega hmelja, je 30 % za svetli ležak in vsaj 15 % za druge vrste piva. Sestava hmelja, vključno s sestavo serije surovin, se zabeleži v dnevnik o varjenju piva; izvor surovin je razviden iz dobavnic. Po končanem vretju pivine se hmeljena pivina ohladi na najvišjo temperaturo 6–10 °C in zrači. Nato se doda pivski kvas, ki se uporablja izključno za spodnjo fermentacijo (Saccharomyces cerevisiae subs. uvarum).

Najvišja temperatura, pri kateri se izvaja fermentacija, je 14 °C, pri čemer je ta tehnološki proces običajno ločen od sekundarne fermentacije, kar pomeni, da se uporablja dvostopenjska fermentacija. Temperaturni vzorec med fermentacijo se zabeleži v dnevnik o fermentaciji. Proces sekundarne fermentacije se izvaja pri temperaturah blizu 0 °C. Po koncu procesa zorenja s sekundarno fermentacijo v zbiralnikih se pivo filtrira in pretoči v sode, steklenice, pločevinke ali cisterne. Mogoča je tudi proizvodnja nefiltriranega piva. Končni proizvod mora biti usklajen s parametri kakovosti iz oddelka 4.2.

Celotna tehnologija proizvodnje piva se stalno spremlja.

Metoda spremljanja

Pivina

Ekstrakt iz prve pivine – vzorčenje 10 minut po začetku odcejanja.

Določanje ekstrakta: piknometrično, z uporabo saharimetra ali posebnega instrumenta (A. Paar ali drug ustrezni instrument za merjenje ekstrakta).

Čistota pivine pri 25 °C – nefelometrično pri 25 °C, merjenje po 30 minutah redčenja.

Merjenje ekstrakta iz zadnje pivine pri 25 °C – merjenje ekstrakta z isto metodo kot pri prvi pivini.

Hmeljena pivina

Ekstrakt iz hmeljene pivine – vzorčenje 15 minut po koncu vretja pivine.

Določitev ekstrakta – piknometrično, z uporabo saharimetra ali posebnega instrumenta (A. Paar ali drug ustrezni instrument za merjenje ekstrakta).

Vsebnost posedenih trdnih snovi – vizualno preverjanje premešane hmeljene pivine 5 minut po koncu vretja pivine v Imhoffovem stožcu ali drugi majhni posodi, v kateri se lahko oceni vsebnost posedenih trdnih snovi.

Čistota hmeljene pivine – hmeljena pivina se filtrira (analitski filtrirni papir z modro črto), pri čemer se filtrat uporabi za nefelometrično določanje pri kotu 90°. Merjenje se izvaja delno pri 20 °C (segrevanje 20 minut) in delno pri 5 °C (segrevanje 20 minut).

Določanje grenkosti hmeljene pivine – vsebnost grenkih izo-α-kislin (IBU).

Dejanska fermentacija hmeljene pivine – določi se s priporočeno metodo.

Mlado pivo

Mikroskopsko določanje števila celic kvasovk v tekočini.

Določanje sposobnosti za življenje kvasovk (z uporabo metilen modrega barvila).

Določanje grenkih izo–α–kislin (IBU) s priporočenimi metodami.

Zrelo pivo:

Osnovne analize – navidezna in dejanska fermentacija, vsebnost alkohola, izračun ekstrakta hmeljene pivine, določanje grenkih izo–α–kislin (IBU), čistota piva pri kotu 90°, dejanska fermentacija in barva piva.

Preverjanja se izvajajo v laboratorijih pivovarne ali posebnih laboratorijih (npr. Raziskovalni inštitut za pivovarstvo in pripravo slada) v skladu z analitskimi standardi za pivovarstvo in pripravo slada ali po metodah Analytica-EBC.

4.6   Povezava: Iz arheoloških najdb je jasno, da so prebivalci zadevnega geografskega območja (v nadaljevanju „zadevno območje“) proizvajali pivo že pred prihodom Slovanov, Slovani pa so to tradicijo nadaljevali. Prvi zapisi o varjenju piva na zadevnem območju so povezani s samostanom Břevnov (Břevnovský klášter), v katerem so benediktinski menihi proizvajali pivo in vino že leta 993.

Najstarejši zapis o pridelovanju hmelja na zadevnem območju je ustanovna listina, s katero je princ Břetislav I kapitlju svetega Venčeslava v mestu Stará Boleslav podelil pravice za pobiranje desetine od hmelja, pridelanega na območju mest Žatec ter Stará in Mladá Boleslav. Prvi zgodovinski dokument, ki je neposredno povezan s proizvodnjo piva, je ustanovna listina kapitlja Vyšehrad, ki jo je izdal prvi češki kralj Vratislav II leta 1088. Prepisi tega dokumenta, ki so ohranjeni, zadevajo desetino od pridelovanja hmelja in druge dajatve, kot so nepremičnine in plačila, ki so bili podeljeni kanonikom iz kapitlja Vyšehrad. Veliko drugih dokumentov iz leta 1090 do 1100 obravnava pridelovanje hmelja, slad, pivo, dovoljenja za varjenje in izvoz piva. Kraljevski, plemiški in meščanski dokumenti iz obdobja po letu 1330 vsebujejo več zapisov o pripravi slada in varjenju.

Postopek varjenja piva se je prenašal z generacije na generacijo. Najprej je bila proizvodnja piva posebna pravica posameznikov (npr. meščanov z dovoljenjem za varjenje in plemičev). V 14. stoletju so bili ustanovljeni cehi sladarjev in pivovarjev, proizvodnja piva s spodnjo in zgornjo fermentacijo pa se je začela razvijati zlasti z uvedbo industrijskih pivovarn, ki nadaljujejo tradicijo varjenja piva „České pivo“ še danes. Pomemben mejnik je bila ustanovitev mestne pivovarne v Plznu leta 1842.

Proizvodnja piva s spodnjo fermentacijo se je še dodatno izboljšala, pri čemer so bile prepoznavne lastnosti tega piva popolnoma drugačne kot pri pivu, ki so ga proizvajali pred tem. Ta zlata in peneča pijača s prijetnim okusom hmelja ter z rahlo gosto peno se je razširila po vsem svetu. To je pomenilo začetek novega obdobja v razvoju pivovarske industrije, ki se je razvijala z izjemno hitrostjo ne le na češkem ozemlju, ampak tudi v deželah Avstro-Ogrske, Nemčiji in drugih evropskih državah. V naslednjih desetletjih so bile ustanovljene številne pivovarne, pri čemer so bile vse v celoti opremljene z najsodobnejšo tehnologijo. Postopno izboljševanje strojev in tehnologije je omogočilo sodobno masovno proizvodnjo, kot jo poznamo danes. Vendar je osnovno načelo ostalo enako. Pivo, za katerega so uporabljali in še vedno uporabljajo večinoma lokalne surovine (tj. surovine, ki izhajajo z zadevnega območja, s posebno prstjo in podnebnimi razmerami), je postalo ugledno in pomembno v Češki republiki in zunaj nje. Priljubljenost tega piva potrjujejo številni zapisi o izvozu piva „České pivo“, ne le v preteklosti, ampak tudi danes.

Pivo „České pivo“ proizvajajo po zgoraj navedeni metodi, ki temelji na znanju in izkušnjah čeških pivovarjev, izključno na zadevnem območju in večinoma iz lokalnih surovin posebne kakovosti skupaj z lokalnimi vodnimi viri. Vse to daje pivu „České pivo“ zaradi njegove edinstvene sestave posebne lastnosti.

Študije, ki jih je opravil Raziskovalni inštitut za pivovarstvo in pripravo slada v Pragi, so pokazale, da se „České pivo“ bistveno razlikuje od piv, proizvedenih zunaj Češke republike. V izjemno natančno analitično in organoleptično ocenjevanje so bila vključena izbrana češka piva in piva iz drugih dežel.

Načrtovan je bil podroben analitski in statistični model, ki je omogočil opredelitev podobnosti in razlik med različnimi pivi. Rezultate so obravnavali z uporabo večrazsežnostnih statističnih metod (analiza dejavnika, analiza razpršitve, analiza skupine itd.). Ugotovljeno je bilo, da je „České pivo“ mogoče razlikovati od piv iz iste kategorije, proizvedenih zunaj Češke republike.

V večini primerov vsebuje „České pivo“ (nefermentiran) ostanek ekstrakta, ki je ena od najbolj prepoznavnih lastnosti tega piva. Druge značilnosti, po katerih se to pivo razlikuje od piv, proizvedenih zunaj Češke republike, so močnejša barva, raven grenkosti, vrednost pH in vsebnost polifenola. Močnejša barva in višja vsebnost polifenola sta rezultat postopka drozganja izvlečka, ki se najpogosteje uporablja v Češki republiki. Vse te parametre določajo kakovost in sestava surovin ter tehnične in tehnološke razmere. S tehnološkega vidika so prevladujoče značilnosti tega piva sestava sladne drozge, stopnja hmelja, izbrana vrsta kvasa in uporabljena metoda fermentacije, skupaj s tradicijo varjenja in človeškim dejavnikom. Z organoleptičnega vidika se lahko „České pivo“ opredeli s polnim okusom, višjo stopnjo grenkosti, dejstvom, da grenkoba traja dlje, ter manjšo pojavnostjo tujih vonjev in okusov.

Rezultat edinstvene proizvodnje tega piva je več stoletij stara tradicija varjenja piva na zadevnem območju in prenos te obrti v posebni obliki z generacije na generacijo do danes. Ugodne razmere za pridelovanje hmelja na zadevnem območju, skupaj z visoko strokovno usposobljenostjo, ki so jo delavci pridobili na čeških šolah na vseh stopnjah, zagotavljajo odličen sloves piva „České pivo“ po svetu. Ime piva „České pivo“ je bilo določeno že v prilogi k sporazumu med vladama Češkoslovaške socialistične republike in Republike Portugalske za zaščito navedbe izvora, označbe porekla in drugih geografskih imen ter podobnih označb. Ta sporazum je bil objavljen 18. maja 1987 v odloku ministra za zunanje zadeve št. 63/1987 Sb.

Leta 2003 je češka turistična organizacija izvedla raziskavo, s katero je ugotovila, kako turisti dojemajo Češko republiko in kateri so razlogi za njihov obisk v Češki republiki. Ciljno skupino so sestavljali turisti iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Italije, Nizozemske, Združenih držav, Japonske, skandinavskih držav, Rusije, Južne Koreje in arabskih držav. V raziskavi je sodelovalo skupaj 1 800 vprašancev (150 vprašancev iz posamezne države ali skupine držav). Vzorec je bil sestavljen iz 66 % moških. Raziskava je pokazala, da se Češka republika povezuje predvsem s Prago (47 %) in odličnim pivom (45 %). Zastavljeno vprašanje je bilo: „Ko slišim ime Češka republika, je prva stvar na katero pomislim ...“

Priljubljenost piva „České pivo“ dokazuje tudi stalno povečevanje izvoza.

4.7   Nadzorni organ:

4.8   Označevanje: Označba „České pivo“ je del blagovne znamke na glavni oznaki proizvoda.

Nič v specifikaciji piva „České pivo“ ni namenjeno preprečevanju sklicevanja na proizvodnjo v Češki republiki v primeru piv, ki niso uvrščena kot „České pivo“ v skladu z nacionalnimi zahtevami in zahtevami Skupnosti. Vendar takšno sklicevanje ne sme biti del blagovne znamke na glavni oznaki takšnega piva.

Vsako sklicevanje na zaščiteno geografsko označbo (ZGO) in ustrezen znak Skupnosti je treba jasno povezati z izrazom „České pivo“, nobeno sklicevanje pa ne sme ustvarjati vtisa, da je registriran še kateri od drugih izrazov na oznaki.

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.