SL

(...PICT...)|KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI|

Bruselj, 7.5.2008

SEC(2008) 573 konč.

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o razveljavitvi Odločbe 2005/730/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje

V členu 104 Pogodbe je določeno, da se morajo države članice izogibati čezmernemu primanjkljaju, ter je opredeljen postopek za njegovo odkrivanje in zmanjševanje. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem je natančneje določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 o „pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem“ UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5). , ki je del Pakta za stabilnost in rast. Komisija mora v skladu s členom 104(2) Pogodbe spremljati upoštevanje proračunske discipline na podlagi dveh meril, in sicer: (a) ali načrtovani ali dejanski javnofinančni primanjkljaj presega referenčno vrednost 3 % BDP (razen če se je delež primanjkljaja znatno in stalno zmanjševal ter dosegel ravni blizu referenčne vrednosti; oziroma če ni preseganje referenčne vrednosti le izjemno in začasno, delež pa ostaja blizu referenčne vrednosti); in (b) ali javni dolg presega referenčno vrednost 60 % BDP (razen če se delež dolga ne znižuje zadosti in ne približuje dovolj hitro referenčni vrednosti).[1]

UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).

V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi, Komisija zagotovi podatke za izvajanje tega postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93, dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu ter drugih povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1). , Najnovejše obvestilo Portugalske je na voljo na spletni strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=2373,58110711&_dad=portal&_schema=portal . . [2][3]

UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).

Najnovejše obvestilo Portugalske je na voljo na spletni strani:

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=2373,58110711&_dad=portal&_schema=portal .

Komisija je 22. junija 2005 s sprejetjem poročila v skladu s členom 104(3) Pogodbe začela izvajati postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Portugalsko na podlagi načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja v višini 6,2 % BDP in pričakovanega javnega dolga v višini 66,5 % BDP leta 2005, potem ko je ta že v letih 2003 in 2004 presegel referenčno vrednost 60 % BDP, kot je bilo ugotovljeno v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz junija 2005 SEC(2005) 836 konč. . Svet je 20. septembra 2005 na priporočilo Komisije sklenil, da ima Portugalska čezmerni primanjkljaj v skladu s členom 104(6) UL L 274, 20.10.2005, str. 91. . Hkrati je Svet, prav tako na podlagi priporočila Komisije, na Portugalsko naslovil priporočila v skladu s členom 104(7), naj čim prej in najpozneje do leta 2008 odpravi čezmerni javnofinančni primanjkljaj Vsi dokumenti o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Portugalsko so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/sg_pact_fiscal_policy/excessive_deficit9109_en.htm. .[4][5][6]

SEC(2005) 836 konč.

UL L 274, 20.10.2005, str. 91.

Vsi dokumenti o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Portugalsko so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/sg_pact_fiscal_policy/excessive_deficit9109_en.htm.

Svet je portugalskim organom na podlagi člena 104(7) Pogodbe priporočil, naj „z izvajanjem ukrepov, ki so bili predvideni v srednjeročnem programu, najpozneje do leta 2008 verodostojno in trajnostno zmanjšajo javnofinančni primanjkljaj pod 3 % BDP. Portugalski organi morajo posebej v ta namen: omejiti poslabšanje proračunskega položaja v letu 2005 s strogim izvajanjem napovedanih popravnih ukrepov; natančno izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev trajnostnega in občutnega zmanjšanja ciklično prilagojenega primanjkljaja, brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, pri čemer je v letu 2006 predvideno precejšnje zmanjšanje v višini 1,5 % BDP glede na leto 2005, temu pa v vsakem od naslednjih dveh let sledi nadaljnje občutno zmanjšanje za najmanj 0,75 % BDP; hitro izvajati reforme za omejitev in zmanjšanje odhodkov v prihodnjih letih; izkoristiti vse priložnosti za pospešitev zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in biti pripravljeni za sprejetje dodatnih ukrepov, ki so lahko potrebni za dosego zmanjšanja čezmernega primanjkljaja do leta 2008“. Po priporočilu Sveta morajo portugalski organi tudi „zagotoviti, da se delež bruto javnega dolga stalno zmanjšuje in se z zadovoljivo hitrostjo približuje referenčni vrednosti. Za dosego tega je treba zagotoviti, da razvoj dolga odraža napredek pri zmanjševanju primanjkljaja, se izogiba finančnim transakcijam, ki povečujejo dolg, in se skrbno preuči morebitni vpliv velikih projektov javnih naložb na dolg, vključno s tistimi, ki se izvajajo na podlagi partnerstva z zasebnim sektorjem“.Svet je od portugalskih organov zahteval, naj „dodatno izboljšajo zbiranje in obdelavo javnofinančnih podatkov“.

Poleg tega je Svet pozval portugalske organe, „naj zagotovijo ohranjanje proračunske konsolidacije v smeri srednjeročnega javnofinančnega položaja blizu salda ali v presežku z zmanjševanjem ciklično prilagojenega primanjkljaja ter brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov za najmanj 0,5 % BDP na leto po tem, ko se je zmanjšal čezmerni primanjkljaj“.

Tabela 1: Prilagoditev, ki jo je odobril Svet 20. septembra 2005

% BDP, razen če ni navedeno drugače|2005|2006|2007|2008|

Javnofinančni saldoSprememba strukturnega saldaP.m.: realna rast BDP (%)|primanjkljaj v višini (največ) 6,20,8|–4,8+1,51,4|primanjkljaj < 4+0,75 (najmanj)2,2|primanjkljaj < 3+0,75 (najmanj)2,6|

Opomba : strukturni saldo = ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov.

Vir : priporočilo Sveta na podlagi člena 104(7) z navedbami iz posodobljene različice programa za stabilnost iz junija 2005.

Komisija je 22. junija 2006, tj. po izteku šestmesečnega roka za sprejetje ukrepov, določenega v priporočilu Sveta, ocenila ukrepe, ki so jih sprejeli portugalski organi, da bi odpravili stanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Na tej podlagi je v sporočilu Svetu sklenila, da je Portugalska s sprejetimi ukrepi dovolj napredovala v smeri zmanjšanja čezmernega primanjkljaja v rokih, ki jih je določil Svet, in da nadaljnji ukrepi v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem Portugalske trenutno niso potrebni SEC(2006) 786 konč. . Svet se je na sestanku 11. julija 2006 strinjal s to oceno.[7]

SEC(2006) 786 konč.

V skladu s členom 104(12) Pogodbe je treba odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi priporočila Komisije razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta ustrezno zmanjšal.

2. Zadnja gibanja primanjkljaja

Podatki, ki jih je zagotovila Komisija (Eurostat) po poročanju Portugalske pred 1. aprilom 2008, kažejo, da je javnofinančni primanjkljaj leta 2007 znašal 2,6 % BDP Sporočilo za javnost Eurostata št. 54 z dne 18. aprila 2008. , kar je sorazmerno z rezultati javnofinančnega primanjkljaja, ki je znašal 6,1 % BDP leta 2005 in 3,9 % BDP leta 2006 (glej tabelo 2). Glede na zdaj sporočeni primanjkljaj in njegovo referenčno vrednost je malo verjetno, da bi prihodnji popravki dvignili delež javnofinančnega primanjkljaja nad 3 % BDP Deleži primanjkljaja se običajno popravijo – navzgor ali navzdol – po objavi prvega rezultata v spomladanskem obvestilu. Za večino držav članic EU kot celote so popravki običajno sorazmerno majhni in so v povprečju zanemarljivo večji od nič. V primeru Portugalske so bili popravki deleža primanjkljaja navzgor razmeroma pogostejši od popravkov navzdol; to bi lahko pomenilo, da je zbiranje prvih rezultatov pristransko. Tudi če prihodnjih popravkov portugalskih javnih financ ni mogoče izključiti, pa so podatki za zadnja leta zanesljivejši kot v preteklosti. .[8][9]

Sporočilo za javnost Eurostata št. 54 z dne 18. aprila 2008.

Deleži primanjkljaja se običajno popravijo – navzgor ali navzdol – po objavi prvega rezultata v spomladanskem obvestilu. Za večino držav članic EU kot celote so popravki običajno sorazmerno majhni in so v povprečju zanemarljivo večji od nič. V primeru Portugalske so bili popravki deleža primanjkljaja navzgor razmeroma pogostejši od popravkov navzdol; to bi lahko pomenilo, da je zbiranje prvih rezultatov pristransko. Tudi če prihodnjih popravkov portugalskih javnih financ ni mogoče izključiti, pa so podatki za zadnja leta zanesljivejši kot v preteklosti.

V zadnjem času je javnofinančni primanjkljaj zaznamovala majhna gospodarska rast, ki pa se postopoma izboljšuje, z realnimi stopnjami rasti BDP, ki se gibljejo od 0,9 % leta 2005 do 1,3 % leta 2006 in 1,9 % leta 2007. Po ocenah se je negativna proizvodna vrzel v istem obdobju nekoliko zmanjšala.

Izvajanje proračuna je bilo v letih 2006 in 2007 boljše od zastavljenih ciljev ob izdaji priporočila na podlagi člena 104(7) Pogodbe V primerjavi s proračunskimi cilji, predstavljenimi v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz junija 2005, na podlagi katerih se je začel izvajati ta postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kot je opisano v oddelku 1. . Rezultati primanjkljaja v teh dveh letih so bili za približno 1 odstotno točko BDP nižji od prvotno načrtovanih v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz junija 2005 Popravki niza podatkov o BDP konec leta 2005 in v začetku leta 2006 so povzročili višje stopnje BDP, zaradi katerih so se stopnje deleža primanjkljaja samodejno znižale za približno 0,25 odstotne točke BDP. . Proračunski rezultat za leto 2007 je primerljiv tudi z oceno 3 % BDP, predstavljeno v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz decembra 2007. Na splošno je bilo zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost 3 % BDP doseženo eno leto pred rokom, ki ga je določil Svet. Vsekakor so portugalski organi v skladu s priporočilom Sveta na podlagi člena 104(7) Pogodbe izkoristili priložnost za pospešitev zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, predvsem z zagotovitvijo zbiranja prihodkov, ki je bilo boljše od pričakovanega.[10][11]

V primerjavi s proračunskimi cilji, predstavljenimi v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz junija 2005, na podlagi katerih se je začel izvajati ta postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kot je opisano v oddelku 1.

Popravki niza podatkov o BDP konec leta 2005 in v začetku leta 2006 so povzročili višje stopnje BDP, zaradi katerih so se stopnje deleža primanjkljaja samodejno znižale za približno 0,25 odstotne točke BDP.

Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v letih 2006 in 2007 je bilo doseženo zaradi padajočega razmerja med javnofinančnimi odhodki in BDP ter naraščajočega razmerja med prihodki in BDP. Delež odhodkov se je leta 2006 zmanjšal za približno 1,25 odstotne točke BDP, leta 2007 pa za skoraj 0,5 odstotne točke BDP. Hkrati se je delež javnofinančnih prihodkov v obeh letih povečal za približno 0,75 odstotne točke BDP. Proračunska konsolidacija je bila odvisna predvsem od strukturnih ukrepov, manjši prispevek, ki je leta 2007 znašal 0,1 % BDP, pa je izhajal tudi iz enkratnega ukrepa Prispevek, ki je povezan z dolgoročno koncesijsko pogodbo za izkoriščanje jezu in knjižen kot zmanjšanje drugih odhodkov za naložbe v skladu s pravili ESR95. .[12]

Prispevek, ki je povezan z dolgoročno koncesijsko pogodbo za izkoriščanje jezu in knjižen kot zmanjšanje drugih odhodkov za naložbe v skladu s pravili ESR95.

Kar zadeva odhodke, so se sedanji primarni odhodki realno stabilizirali v letih 2006 in 2007. Zlasti zmanjšanje nadomestil za vladne uslužbence je bilo bistvenega pomena za opaženo zajezitev odhodkov na podlagi zmanjševanj zaposlovanja v javnem sektorju in v manjši meri omejitev plač, ki so izhajale iz letnih povišanj plač pod stopnjo inflacije in zamrznitve povišanj plač v zvezi z delovno dobo. Hkrati se je v primerjavi z visokimi stopnjami rasti v prejšnjih letih nekoliko upočasnila rast socialnih transferjev, razen tistih v naravi. K temu je prispevala upočasnitev rasti postavk za starostne pokojnine, ki sta jo omogočila večja omejitev upokojitvenih tokov in leta 2007 znižanje dajatev za brezposelnost. Zmanjšanje javnih naložb je prispevalo tudi k omejevanju odhodkov in naknadnemu zmanjšanju primanjkljaja v višini 0,5 % BDP leta 2006. Na splošno so te številke usklajene s priporočilom Sveta glede izvajanja ukrepov za zajezitev odhodkov, primer katerih je bila reforma pokojninskega sistema.

Kar zadeva prihodke, so se davčni prihodki hitro povečali, zlasti glede na majhno gospodarsko rast (in natančneje, domače povpraševanje). Zdi se, da je bilo to posledica zvišanja standardne stopnje DDV za 2 odstotni točki (z 19 % na 21 %) julija 2005, diskrecijskih ukrepov za zvišanje stopenj nekaterih davkov (trošarin, stopenj socialnih prispevkov za nekatere kategorije delavcev, nove mejne stopnje dohodnine za visoke dohodke) in nižjih odbitkov za nekatere neposredne davke. Poleg tega je pomemben del davčnih prihodkov mogoče pripisati dobičku zaradi izboljšane davčne uprave in skladnosti, ki sta očitno povzročila povišanje davčnih osnov, ki so bile večinoma prenesene naprej. Učinkovitejša davčna uprava je omogočila tudi višje stopnje uspeha pri pobiranju zaostalih davčnih obveznosti. Leta 2007 so dodaten davčni prihodek prinesli izterjave davka na dobiček nekaterih večjih gospodarskih družb in davki na nepremičnine. Drugi prihodki (vključno z državno prodajo blaga in storitev) so se v letih 2006 in 2007 skupno povečali za skoraj 0,5 odstotne točke BDP. To je bilo nekoliko tudi posledica izterjave zaostalih izplačil dividend iz leta 2005, ki so jih državi dolgovala podjetja v državni lasti.

Zgoraj opisana proračunska in gospodarska gibanja so privedla do precejšnjega zmanjšanja strukturnega primanjkljaja (tj. ciklično prilagojenega primanjkljaja brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) v letih 2006 in 2007. V prvem letu je bilo doseženo zmanjšanje za približno 2 odstotni točki BDP, v drugem letu pa še za približno 1 odstotno točko BDP (glej tabelo 2). Zdi se, da so ti rezultati precej presegli priporočilo Sveta na podlagi člena 104(7) Pogodbe, v katerem je Svet zahteval zmanjšanje strukturnega salda za 1,5 % BDP leta 2006 glede na leto 2005, leta 2007 pa za najmanj 0,75 % BDP.

3. Projekcije primanjkljaja za leto 2008 in pozneje

Glede na spomladanske gospodarske napovedi služb Komisije iz leta 2008 se z napovedano realno rastjo BDP v višini 1,7 % pričakuje, da se bo javnofinančni primanjkljaj leta 2008 zmanjšal na 2,2 % BDP. Ta napoved je primerljiva s proračunskim ciljem 2,4 % BDP, zastavljenim v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz decembra 2007 (s predpostavko, da bo realna rast BDP dosegla 2,2 %), in popravljenim ciljem, ki znaša 2,2 % BDP, napovedanim 26. marca po objavi proračunskega rezultata za leto 2007.

Napovedano izboljšanje proračunskega salda v letu 2008 temelji predvsem na prihodkih. Po napovedih naj bi v letu 2008 skupni davčni prihodki še naprej naraščali hitreje od nominalnega BDP, čeprav brez dvoma z nižjo stopnjo kot v letu 2007. Dejansko se pričakuje, da se bodo davčne elastičnosti po visokih številkah zadnjih let začele približevati svojemu preteklemu povprečju, zaradi česar se pojavlja tudi predpostavka, da se bodo mejni prihodki izboljšane davčne uprave in skladnosti morda začeli manjšati. Leta 2008 se bodo davčni prihodki povečali zaradi normalizacije neto prihodkov DDV po znižanju v obdobju največjega povračila, ki je bilo uvedeno v letih 2006 in 2007. Vendar bo znižanje standardne stopnje DDV za 1 odstotno točko (z 21 % na 20 %) od 1. julija 2008 zmanjšalo davčne prihodke. Poleg tega naj bi se nekoliko povečali tudi drugi javni prihodki kot delež BDP zaradi povečanja skladov EU na podlagi izvajanja novega nacionalnega strateškega referenčnega okvira Hkrati bodo ti prilivi pomenili tudi dodatne izdatke, zato bo vpliv teh prihodov na skupni proračunski saldo znatno zmanjšan. . Po napovedih bo razmerje med odhodki in BDP ostalo stabilno. Predvsem kadrovski odhodki naj bi se na ravni BDP zmanjšali za približno 0,4 odstotne točke zaradi majhne rasti plač in zmanjšanja zaposlovanja v centralni vladi. Za omejevanje odhodkov za obresti bo poskrbljeno z diskrecijskim znižanjem strukture obrestnih mer za državna potrdila o hranilnih vlogah v začetku leta 2008. Podeljevanje državnih koncesij za jezove, ki proizvajajo električno energijo, bo prineslo enkratni prispevek za zmanjšanje primanjkljaja v višini skoraj 0,2 % BDP Prispevek, knjižen med drugimi odhodki za naložbe v skladu s pravili ESR95, vendar se del prihodkov dejavnosti uporabi za plačilo podjetjem, ki proizvajajo električno energijo, da ta proizvodne cene zgolj postopoma prenašajo na maloprodajne cene. .[13][14]

Hkrati bodo ti prilivi pomenili tudi dodatne izdatke, zato bo vpliv teh prihodov na skupni proračunski saldo znatno zmanjšan.

Prispevek, knjižen med drugimi odhodki za naložbe v skladu s pravili ESR95, vendar se del prihodkov dejavnosti uporabi za plačilo podjetjem, ki proizvajajo električno energijo, da ta proizvodne cene zgolj postopoma prenašajo na maloprodajne cene.

Ob predpostavki, da se politika ne spremeni, sta v spomladanskih gospodarskih napovedih služb Komisije iz leta 2008 za leto 2009 predvidena javnofinančni primanjkljaj v višini 2,6 % BDP in realna rast BDP v višini 1,6 % BDP. V posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz decembra 2007 je bil za leto 2009 zastavljen proračunski cilj v višini 1,5 % BDP ob predvideni realni rasti BDP v višini 2,8 %. Glede na spomladanske gospodarske napovedi služb Komisije iz leta 2008 se pričakuje, da bo gibanje proračunskega salda določala predvsem nižja davčna obremenitev, ki bo še naprej odražala vpliv znižanja standardne stopnje DDV iz julija 2008. Poleg tega naj bi pomembne makroekonomske osnove davčnih prihodkov, kot so poraba gospodinjstev in sredstva za zaposlene, zaostajale za BDP, medtem ko naj bi se davčni prihodki po predvidevanjih in v nasprotju s prejšnjimi leti gibali v skladu z ustreznimi davčnimi osnovami. Zato se za povišanje davčnih osnov iz oddelka 2 predvideva, da je bolj ali manj trajno. Če pa bi se za del teh prihodkov naknadno izkazalo, da je bolj začasen ali netrajnosten, ali če bi nanj vplivala gospodarska upočasnitev, bi bila proračunska predvidevanja precej slabša. Iztek enkratnega ukrepa iz leta 2008 bo dodatno povečal nominalni primanjkljaj. Sedanja neobičajno visoka negotovost v zvezi s finančnimi in gospodarskimi gibanji ustvarja številna tveganja za javne finance.

Glede na spomladanske gospodarske napovedi služb Komisije iz leta 2008 se bo strukturni saldo leta 2008 izboljšal za 0,25 odstotne točke BDP. Ob nespremenjeni politiki je za leto 2009 napovedano poslabšanje za 0,25 odstotne točke BDP. Na tej podlagi sta potrebna velik korak v smeri proračunske konsolidacije z izvajanjem proračuna za leto 2008 in ambiciozen proračun za leto 2009, da se zagotovi skladnost s priporočili Sveta na podlagi člena 104(7) Pogodbe zaradi nadaljnjega zmanjšanja strukturnega salda za dosego srednjeročnega stanja blizu salda ali v presežku za najmanj 0,5 % BDP na leto po tem, ko se je zmanjšal čezmerni primanjkljaj.

V posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz decembra 2007 je za leto 2010 določen ciljni primanjkljaj 0,4 % BDP, za leto 2011 pa 0,2 % BDP. Pri teh načrtih je treba upoštevati predvideno ozadje z realnimi stopnjami rasti BDP v višini 3 % v obeh letih. Svet je v mnenju o posodobljeni različici programa ugotovil, da „proračunska naravnanost v programu morda ne bo zadostovala za dosego srednjeročnega cilja do leta 2010, kot je predvideno v programu. Čeprav je načrtovana hitrost konsolidacije za dosego srednjeročnega cilja v skladu s Paktom za stabilnost in rast, lahko prilagoditev zaradi zgoraj navedenih tveganj zahteva dodatna prizadevanja […]“ UL C 73, 19.3.2008, str. 6. .[15]

UL C 73, 19.3.2008, str. 6.

4. Gibanje in napoved dolga

Delež bruto javnega dolga je leta 2005 presegel referenčno vrednost 60 % BDP, ko se je s 56,9 % BDP, kolikor je znašal leta 2004, povečal na 63,6 % BDP Razlike med temi vrednostmi dolga in ocenjenimi vrednostmi ob začetku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem odražajo predvsem popravke podatkov o BDP, navedene v opombi 11. . Leta 2006 se je delež dolga dodatno povečal na 64,7 % BDP, nato pa se je leta 2007 zmanjšal na 63,6 % BDP. Zabeleženo povečanje deleža javnega dolga leta 2006 je bilo posledica visokega primarnega javnofinančnega primanjkljaja in v manjši meri dejstva, da je implicitna obrestna mera javnega dolga presegla nominalno rast BDP (tako imenovani „učinek snežne kepe“). Leta 2007 se je delež dolga zmanjšal predvsem zaradi uskladitve stanj in tokov, s katero se dolg zmanjšuje. Nekaj manj sta na njegovo zmanjšanje vplivala tudi pospešena rast BDP in rahel primarni presežek.[16]

Razlike med temi vrednostmi dolga in ocenjenimi vrednostmi ob začetku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem odražajo predvsem popravke podatkov o BDP, navedene v opombi 11.

Ko se je delež dolga leta 2007 zmanjšal, je bilo zabeleženo gibanje javnega dolga skladno s priporočilom Sveta na podlagi člena 104(7) Pogodbe z dne 20. septembra 2005. Poleg tega so v letih 2006 in 2007 finančni posli v celoti prispevali k negativni uskladitvi stanj in tokov ter tako pripomogli k zmanjšanju deleža javnega dolga: leta 2006 so bili visoki privatizacijski prihodki bistvenega pomena za zmanjšanje finančnih sredstev; leta 2007 je bilo zmanjšanje vlog in gotovine ključno za nadaljnje zmanjšanje finančnih sredstev in poznejšo uskladitev stanj in tokov, s katero se je zmanjšal dolg. Razen vlog in gotovine ter privatizacijskih prihodkov je v letih 2006 in 2007 neto pridobitev finančnih sredstev ostala pozitivna in je posledično povečala delež dolga.

Glede na spomladanske gospodarske napovedi služb Komisije iz leta 2008 naj bi se delež javnega dolga v letu 2008 rahlo povečal nad 64 % BDP in ob predpostavki nespremenjene politike v letu 2009 dosegel 64,25 % BDP. Pri teh gibanjih je treba upoštevati ozadje nizke nominalne rasti BDP in še vedno razmeroma velikih javnofinančnih primanjkljajev v tem in naslednjem letu. Na podlagi načrtov v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz decembra 2007 se leta 2008 pričakuje, da bo delež dolga zaznamovala pozitivna uskladitev stanj in tokov v višini 0,4 % BDP Zdi se, da je to posledica pozitivne razlike med primanjkljajem na podlagi nastanka poslovnega dogodka in primanjkljajem na podlagi izvedenih izplačil, kot je mogoče sklepati na podlagi posodobljene različice programa. Vrednosti uskladitve stanj in tokov so bile prilagojene, da bi odražale najnovejšo uvrstitev, s katero so portugalski organi nekatere kapitalske vložke v nekatere državne bolnišnice uvrstili med kapitalske transferje namesto med finančne posle. . Še večji pritisk na uskladitev stanj in tokov nastane s predpostavko, da se bodo v bližnji prihodnosti odkupi dolga nad njegovo nominalno vrednostjo precej povečali zaradi spremenjenih obresti za potrdila o hranilnih vlogah, uvedenih januarja 2008. Na splošno je gibanje deleža dolga skladno s priporočilom Sveta na podlagi člena 104(7) Pogodbe v smislu, da njegovo gibanje kaže napredek v zmanjševanju primanjkljaja in da med letoma 2006 in 2009 finančni posli v povprečju ne povečujejo deleža dolga. [17]

Zdi se, da je to posledica pozitivne razlike med primanjkljajem na podlagi nastanka poslovnega dogodka in primanjkljajem na podlagi izvedenih izplačil, kot je mogoče sklepati na podlagi posodobljene različice programa. Vrednosti uskladitve stanj in tokov so bile prilagojene, da bi odražale najnovejšo uvrstitev, s katero so portugalski organi nekatere kapitalske vložke v nekatere državne bolnišnice uvrstili med kapitalske transferje namesto med finančne posle.

5. Drugi premisleki

Na podlagi člena 104(7) Pogodbe je Svet Portugalski priporočil, naj glede na očitne pomanjkljivosti v zbiranju zanesljivih statističnih podatkov o javnih financah izboljša zbiranje in obdelovanje javnofinančnih podatkov.

V zadnjih nekaj letih so pri zbiranju podatkov o portugalskih javnih financah potekale institucionalne spremembe in druge tehnične izboljšave. Te vključujejo povečano sodelovanje in jasnejšo delitev dela med nacionalnim statističnim uradom, ministrstvom za finance in centralno banko, pri čemer je nacionalni statistični urad ob povečanju sredstev prevzel tudi večjo odgovornost. Te tri ustanove so v začetku leta 2006 podpisale sporazum, v katerem je predvideno sodelovanje med njimi in določeno oblikovanje dveh delovnih skupin, katerih naloga je analizirati javne finance pred vsakim proračunskim obvestilom ter razpravljati o vprašanjih metodologije „ Acordo de Cooperação Institucional no Domínio das Estatísticas das Administrações Públicas “ (Sporazum o institucionalnem sodelovanju na področju javnofinančnih statističnih podatkov); različica v angleščini je na voljo na spletni strani http://www.dgo.pt/FP/StatisticsAgreement_INE_BP_DGO.pdf . Glej tudi „ Consolidated Inventory of sources and methods [for EDP statistics] “, ki je na voljo na spletni strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_GFS/PGE_DS_GFS_11/EDPI_PT_2007_REV1.PDF. . Te spremembe naj bi prispevale h kakovosti statističnih podatkov v javnofinančnem sektorju. Zbiranje in objavljanje četrtletnih državnih računov naj bi izboljšalo tudi zanesljivost in splošno kakovost letnih računovodskih izkazov, saj bodo transakcije, ki zahtevajo posebno računovodsko obravnavo, vnaprej opredeljene. Zdi se, da so državni podsektorji začeli pogosteje pravočasno sporočati podatke; poleg tega so podatki o izvajanju proračuna podrobnejši in prej na voljo. To je posledično privedlo do zanesljivejših podatkov za zadnja leta v primerjavi s preteklimi. Na splošno ta razvoj kaže skladnost s priporočilom Sveta.[18]

„ Acordo de Cooperação Institucional no Domínio das Estatísticas das Administrações Públicas “ (Sporazum o institucionalnem sodelovanju na področju javnofinančnih statističnih podatkov); različica v angleščini je na voljo na spletni strani http://www.dgo.pt/FP/StatisticsAgreement_INE_BP_DGO.pdf . Glej tudi „ Consolidated Inventory of sources and methods [for EDP statistics] “, ki je na voljo na spletni strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_GFS/PGE_DS_GFS_11/EDPI_PT_2007_REV1.PDF.

6. Sklepi

Javnofinančni primanjkljaj se je občutno zmanjšal s 6,1 % BDP leta 2005 na 3,9 % BDP leta 2006 in na 2,6 % BDP leta 2007, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Ukrepi, ki so podlaga za zmanjšanje primanjkljaja, so večinoma trajni. Strukturni saldo, tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, se je leta 2006 izboljšal za 2 odstotni točki BDP, leta 2007 pa še za 1 odstotno točko BDP, s čimer je presegel priporočene vrednosti Sveta v višini 1,5 % BDP za leto 2006 in najmanj 0,75 % BDP za leto 2007. Glede na spomladanske napovedi služb Komisije iz leta 2008 naj bi se glavni primanjkljaj v letu 2008 zmanjšal na 2,2 % BDP (vključno s prispevki enkratnih ukrepov, ki znašajo skoraj 0,2 % BDP, brez katerih pa primanjkljaj še vedno ne bi dosegel vrednosti 3 % BDP). Na podlagi nespremenjene politike se za primanjkljaj predvideva, da se bo leta 2009 povečal na 2,6 % BDP. To kaže, da se je primanjkljaj verodostojno in trajnostno znižal pod zgornjo mejo 3 % BDP.

Bruto javni dolg se je s 64,7 % BDP leta 2006 zmanjšal na 63,6 % BDP leta 2007. Spomladanske napovedi služb Komisije iz leta 2008 predvidevajo, da se bo dolg leta 2008 ponovno rahlo povečal na približno 64 % BDP in ob predpostavki nespremenjene politike leta 2009 dosegel 64,25 % BDP, predvsem zaradi nizke rasti BDP in še vedno razmeroma velikih javnofinančnih primanjkljajev.

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj na Portugalskem odpravljen. V skladu s tem Komisija Svetu priporoča, naj razveljavi svojo odločbo o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem.

Tabela 2: Proračunski razvoj v obdobju 2005–2009

% BDP, razen če ni navedeno drugače|2005|2006|2007|2008|2009|

||||COM|PS (2)|COM (3)|PS (2)|

Javnofinančni saldo|–6,1|–3,9|–2,6|–2,2|–2,4|–2,6|–1,5|

|||||(–2,2)|||

– Skupni prihodki|41,6|42,4|43,1|43,6|42,7|43,3|42,8|

– Skupni odhodki|47,7|46,3|45,7|45,7|45,1|45,9|44,4|

Od tega:|– odhodki za obresti|2,6|2,8|2,8|2,8|2,9|2,7|2,8|

|– bruto naložbe v osnovna sredstva|2,9|2,3|2,4|2,4|2,2|2,4|2,3|

Primarni saldo|–3,5|–1,1|0,2|0,6|0,5|0,1|1,3|

Enkratni in začasni ukrepi|–0,1|0,0|0,1|0,2|0,0|0,0|0,0|

Strukturni saldo (1)|–5,2|–3,2|–2,2|–1,9|–1,6|–2,2|–1,0|

Strukturni primarni saldo (1)|–2,6|–0,4|0,6|0,8|1,3|0,6|1,8|

Bruto javni dolg (4)|63,6|64,7|63,6|64,1|64,1|64,3|62,5|

Sprememba deleža dolga (a) = (b) + (c) + (d) (5)|5,3|1,1|–1,1|0,5|–0,3|0,2|–1,6|

Prispevki:|– primarni saldo (b)|3,5|1,1|–0,1|–0,6|–0,5|–0,1|–1,3|

|– učinek „snežne kepe“ (c)|0,7|0,3|–0,2|0,4|–0,1|0,3|–0,4|

|– uskladitev stanj in tokov (d)|1,1|–0,2|–0,8|0,7|0,4|0,0|0,0|

Pm Realna rast BDP (%)|0,9|1,3|1,9|1,7|2,2|1,6|2,8|

Pm Proizvodna vrzel|–1,7|–1,6|–1,1|–1,0|–1,8|–1,0|–1,1|

(...PICT...)(1) Ciklično prilagojeni (primarni) saldo brez enkratnih in začasnih ukrepov.(2) Ciklično prilagojeni saldo in strukturni saldo ter proizvodne vrzeli v skladu s programom, kot so jih izračunale službe Komisije na podlagi informacij v programu.(3) Ob nespremenjeni politiki.(4) Sprememba deleža bruto dolga se lahko razčleni kot:pri čemer t označuje čas; D je višina javnega dolga, PD primarni primanjkljaj, Y nominalni BDP, SR usklajevanje razlike med tokovi in stanji, i in y pa so povprečni stroški dolga in nominalna rast BDP. Izraz v oklepaju pomeni učinek „snežne kepe“.(5) Seštevek posameznih elementov zaradi zaokroženj morda ni enak skupni vrednosti.Vira: Spomladanske napovedi služb Komisije iz leta 2008 (COM) in posodobljena različica programa za stabilnost iz decembra 2007 (PS). V oklepajih so podatki iz nove uradne napovedi, ki so jo portugalski organi objavili 26. marca 2008.|

Priporočilo

ODLOČBA SVETA

o razveljavitvi Odločbe 2005/730/ES o obstoju čezmernega primanjkljaja na Portugalskem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 104(12) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Odločbo Sveta 2005/730/ES UL L 274, 20.10.2005, str. 91. , ki je sledila priporočilu Komisije v skladu s členom 104(6) Pogodbe, je bila sprejeta odločitev, da na Portugalskem obstaja čezmerni primanjkljaj. Svet je opozoril, da je načrtovani javnofinančni primanjkljaj za leto 2005 znašal 6,2 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe, medtem ko naj bi bruto javni dolg po pričakovanjih dosegel 66,5 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. [19]

UL L 274, 20.10.2005, str. 91.

(2) Svet je 20. septembra 2005 v skladu s členom 104(7) Pogodbe in členom 3(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5). po priporočilu Komisije na Portugalsko naslovil priporočilo, v skladu s katerim mora Portugalska odpraviti stanje čezmernega primanjkljaja najpozneje do leta 2008. Priporočilo je bilo objavljeno.[20]

UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).

(3) V skladu s členom 104(12) Pogodbe je treba odločbo Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljaviti, če se je čezmerni primanjkljaj v zadevni državi članici po mnenju Sveta ustrezno zmanjšal.

(4) V skladu s Protokolom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen Pogodbi, Komisija zagotovi podatke za izvajanje postopka. Države članice morajo v okviru uporabe tega protokola dvakrat na leto sporočiti podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu ter drugih s tem povezanih spremenljivkah, in sicer pred 1. aprilom in 1. oktobrom, v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1). .[21]

UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).

(5) Na podlagi podatkov, ki jih je po sporočilu Portugalske pred 1. aprilom 2008 zagotovila Komisija (Eurostat) v skladu s členom 8g(1) Uredbe (ES) št. 3605/93, in spomladanskih napovedi služb Komisije iz leta 2008 so utemeljene naslednje ugotovitve:

– javnofinančni primanjkljaj se je zmanjšal s 6,1 % BDP leta 2005 na 3,9 % BDP leta 2006 in na 2,6 % BDP leta 2007, kar je pod referenčno vrednostjo primanjkljaja, ki znaša 3 % BDP. Slednji je primerljiv s ciljem 3 % BDP, zastavljenim v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz decembra 2007;

– padajoče razmerje med javnimi odhodki in BDP ter naraščajoče razmerje med prihodki in BDP sta prispevala k izboljšanju proračunskega salda. Delež odhodkov se je leta 2006 zmanjšal za 1,25 odstotne točke BDP, leta 2007 pa za skoraj 0,25 odstotne točke BDP. Hkrati se je delež javnih prihodkov tako v letu 2006 kot tudi v letu 2007 povečal za približno 0,75 odstotne točke BDP. Proračunska konsolidacija je bila odvisna predvsem od strukturnih ukrepov, manjši prispevek, ki je leta 2007 znašal 0,1 % BDP, pa je izhajal tudi iz enkratnega ukrepa. Strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov) se je leta 2006 izboljšal za 2 odstotni točki BDP, leta 2007 pa za eno odstotno točko BDP, kar je v skladu s priporočilom Sveta na podlagi člena 104(7) Pogodbe, da je treba strukturni saldo leta 2006 zmanjšati za 1,5 % BDP, leta 2007 pa za najmanj 0,75 % BDP;

– v spomladanskih napovedih služb Komisije iz leta 2008 je predvideno, da se bo primanjkljaj leta 2008 dodatno zmanjšal na 2,2 % BDP, predvsem zaradi nekaj dodatnih prihodkov, pri čemer bo izvajanju proračuna pomagala enkratna operacija za zmanjšanje primanjkljaja v višini 0,2 % BDP. To je na splošno v skladu z uradnim ciljnim primanjkljajem 2,4 % BDP, zastavljenim v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz decembra 2007, in popravljenim ciljem 2,2 % BDP, ki so ga konec marca 2008 napovedali portugalski organi. V spomladanskih napovedih je predvideno, da bo ob nespremenjeni politiki javnofinančni primanjkljaj leta 2009 znašal 2,6 % BDP. To kaže, da se je primanjkljaj verodostojno in trajnostno znižal pod zgornjo mejo 3 % BDP. Strukturni saldo se bo po napovedi leta 2008 izboljšal za približno 0,25 odstotne točke BDP in se ob nespremenjeni politiki leta 2009 poslabšal za 0,25 odstotne točke. Pri tem je treba upoštevati potrebo po doseganju srednjeročnega cilja za proračunsko stanje, ki je za Portugalsko strukturni primanjkljaj, ki znaša 0,5 % BDP;

– javni dolg se je zmanjšal s 64,7 % BDP leta 2006 na 63,6 % BDP leta 2007. Za majhno rast BDP in še vedno sorazmerno velik javnofinančni primanjkljaj, ki sta napovedana v spomladanski gospodarski napovedi služb Komisije iz leta 2008, se pričakuje, da bosta leta 2009 povzročila javni dolg v višini približno 64,25 % BDP.

(6) Po mnenju Sveta je bil čezmerni primanjkljaj na Portugalskem odpravljen, zato je treba Odločbo 2005/730/ES razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Iz celovite ocene sledi, da je čezmerni primanjkljaj na Portugalskem odpravljen.

Člen 2

Odločba 2005/730/ES se razveljavi.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na Portugalsko republiko.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).

[2] UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).

[3] Najnovejše obvestilo Portugalske je na voljo na spletni strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page?_pageid=2373,58110711&_dad=portal&_schema=portal .

[4] SEC(2005) 836 konč.

[5] UL L 274, 20.10.2005, str. 91.

[6] Vsi dokumenti o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Portugalsko so na voljo na spletni strani: http://ec.europa.eu/economy_finance/sg_pact_fiscal_policy/excessive_deficit9109_en.htm.

[7] SEC(2006) 786 konč.

[8] Sporočilo za javnost Eurostata št. 54 z dne 18. aprila 2008.

[9] Deleži primanjkljaja se običajno popravijo – navzgor ali navzdol – po objavi prvega rezultata v spomladanskem obvestilu. Za večino držav članic EU kot celote so popravki običajno sorazmerno majhni in so v povprečju zanemarljivo večji od nič. V primeru Portugalske so bili popravki deleža primanjkljaja navzgor razmeroma pogostejši od popravkov navzdol; to bi lahko pomenilo, da je zbiranje prvih rezultatov pristransko. Tudi če prihodnjih popravkov portugalskih javnih financ ni mogoče izključiti, pa so podatki za zadnja leta zanesljivejši kot v preteklosti.

[10] V primerjavi s proračunskimi cilji, predstavljenimi v posodobljeni različici programa Portugalske za stabilnost iz junija 2005, na podlagi katerih se je začel izvajati ta postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kot je opisano v oddelku 1.

[11] Popravki niza podatkov o BDP konec leta 2005 in v začetku leta 2006 so povzročili višje stopnje BDP, zaradi katerih so se stopnje deleža primanjkljaja samodejno znižale za približno 0,25 odstotne točke BDP.

[12] Prispevek, ki je povezan z dolgoročno koncesijsko pogodbo za izkoriščanje jezu in knjižen kot zmanjšanje drugih odhodkov za naložbe v skladu s pravili ESR95.

[13] Hkrati bodo ti prilivi pomenili tudi dodatne izdatke, zato bo vpliv teh prihodov na skupni proračunski saldo znatno zmanjšan.

[14] Prispevek, knjižen med drugimi odhodki za naložbe v skladu s pravili ESR95, vendar se del prihodkov dejavnosti uporabi za plačilo podjetjem, ki proizvajajo električno energijo, da ta proizvodne cene zgolj postopoma prenašajo na maloprodajne cene.

[15] UL C 73, 19.3.2008, str. 6.

[16] Razlike med temi vrednostmi dolga in ocenjenimi vrednostmi ob začetku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem odražajo predvsem popravke podatkov o BDP, navedene v opombi 11.

[17] Zdi se, da je to posledica pozitivne razlike med primanjkljajem na podlagi nastanka poslovnega dogodka in primanjkljajem na podlagi izvedenih izplačil, kot je mogoče sklepati na podlagi posodobljene različice programa. Vrednosti uskladitve stanj in tokov so bile prilagojene, da bi odražale najnovejšo uvrstitev, s katero so portugalski organi nekatere kapitalske vložke v nekatere državne bolnišnice uvrstili med kapitalske transferje namesto med finančne posle.

[18] „ Acordo de Cooperação Institucional no Domínio das Estatísticas das Administrações Públicas “ (Sporazum o institucionalnem sodelovanju na področju javnofinančnih statističnih podatkov); različica v angleščini je na voljo na spletni strani http://www.dgo.pt/FP/StatisticsAgreement_INE_BP_DGO.pdf . Glej tudi „ Consolidated Inventory of sources and methods [for EDP statistics] “, ki je na voljo na spletni strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/pls/portal/docs/PAGE/PGP_DS_GFS/PGE_DS_GFS_11/EDPI_PT_2007_REV1.PDF.

[19] UL L 274, 20.10.2005, str. 91.

[20] UL L 209, 2.8.1997, str. 6. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1056/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 5).

[21] UL L 332, 31.12.1993, str. 7. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2103/2005 (UL L 337, 22.12.2005, str. 1).