Predlog odločba Sveta o določitvi smernic Komisiji za ponovna pogajanja o Sporazumu med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) in Vlado Kanade o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije /* COM/2008/0658 konč. */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 17.10.2008 COM(2008) 658 konč. Predlog ODLOČBA SVETA o določitvi smernic Komisiji za ponovna pogajanja o Sporazumu med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) in Vlado Kanade o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije (predložila Komisija) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Uvod Evropska skupnost za atomsko energijo (Euratom), v nadaljnjem besedilu „Skupnost“, in Vlada Kanade sta leta 1959 podpisali Sporazum o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije[1]. Zaradi okrepljenih vezi med Skupnostjo in Kanado je bilo treba Sporazum nenehno posodabljati za zagotovitev trdnejšega in upravno učinkovitejšega pravnega okvira za to sodelovanje. Posledično je bil Sporazum več krat spremenjen[2]. Ta okvir za dvostransko sodelovanje je pomemben za EU. Kanada je namreč največja proizvajalka urana na svetu (23 % svetovne proizvodnje leta 2007) in je že več let največja dobaviteljica naravnega urana za EU, ki predstavlja 20–25 % celotne dobave EU. Kanadska proizvodnja urana se bo še povečala zaradi razvoja rudarskega sektorja in raziskovalnih dejavnosti, industrija EU pa je glavni delničar v številnih rudnikih urana v Kanadi. Poleg tega je kanadska jedrska industrija največji izvajalec storitev predelave urana in dobavitelj reaktorske tehnologije v EU. Sporazum zadeva predvsem dobavo jedrskega materiala in izmenjavo informacij. Vključuje tudi nabavo opreme in naprav, uporabo pravic intelektualne lastnine ter dostop do opreme in naprav ter njihovo uporabo. S spremembo leta 1991 je bilo področje uporabe Sporazuma dopolnjeno z vključitvijo prenosa in uporabe tritija ter z njim povezane opreme, ki so potrebni za program Skupnosti za raziskave fuzije. Členi in spremembe v zvezi s trgovino z jedrskimi predmeti vsebujejo več pomembnih določb, ki zagotavljajo potreben okvir za dvostransko sodelovanje, predvsem - z zagotovitvijo, da si tako Skupnost kot Vlada Kanade prizadevata, da so ponovni izvozi jedrskega materiala in opreme ter njihovih derivatov namenjeni miroljubni uporabi; - z zavezo Skupnosti, držav članic in Vlade Kanade k jedrskemu neširjenju in določitvijo pogojev o jedrskem neširjenju za prenose jedrskega materiala; - s priznanjem vloge Mednarodne agencije za atomsko energijo in upoštevanjem obveznosti obeh pogodbenic do agencije in njenih mednarodnih konvencij. Poleg tega sporazuma sta pogodbenici na isti dan podpisali tudi tehnični sporazum[3]. Cilj tega sporazuma je bil oblikovanje skupnega raziskovalnega in razvojnega programa, osredotočenega na reaktorje, hlajene s težko vodo. Veljavnost tega tehničnega sporazuma je potekla 31. decembra 1964. Sodelovanje pri jedrskem sodelovanju zdaj poteka v okviru Sporazuma, ki sta ga podpisali Skupnost in Kanada leta 1998[4]. 2. Težave pri izvajanju Sporazuma Sporazum zajema večino področij v skupnem interesu, vendar je zaradi naknadnih sprememb nejasen in ga je težko izvajati . Poleg tega bi bilo treba zaradi širitev Skupnosti pregledati dvostranske sporazume med državami članicami in Kanado ter jih vključiti v Sporazum med Skupnostjo in Vlado Kanade. 3. Trenutno stanje Pred nekaj leti je Evropska komisija začela postopek poenostavitve , ki zajema vse zakonodajne dokumente. Poenostavitev Sporazuma med Skupnostjo in Vlado Kanade je del tega postopka. Zaradi zastarelosti je treba podrobno revidirati številne uradne določbe. Poleg tega se mora Sporazum zaradi vedno večjega pomena mednarodnih konvencij, katerih pogodbenici sta Skupnost in Kanada, sklicevati na obveznosti, ki: - izhajajo iz položaja Skupnosti, njenih držav članic in Kanade v Mednarodni agenciji za atomsko energijo (MAAE) in obveznosti v konvencijah, sklenjenih v okviru MAAE; - so določene v okviru skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga. V zvezi s tem je treba poudariti, da je Kanada poslala diplomatsko noto[5], v kateri je potrdila, da se strinja s poenostavitvijo pod pogojem, da se lahko vključijo dodatne določbe (predvsem v zvezi s prenosom tehnologije). S tem bi se omogočila poenostavitev in standardizacija odnosov Kanade z vsemi državami članicami EU na področju jedrske energije, predvsem s postopnim zmanjšanjem števila ali odpravo dvostranskih sporazumov o jedrskem sodelovanju med Kanado in državami članicami EU. Za vključitev prenosa tehnologije bi morda bila potrebna priloga o pravicah intelektualne lastnine. V drugi diplomatski noti[6] je kanadsko Ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno trgovino obvestilo Komisijo, da bo kanadski Kabinet ministrov zaprosilo za pogajalsko pooblastilo za revizijo tega sporazuma, tako da bi se vanj med drugim vključile določbe o prenosu tehnologije, in povabilo Komisijo, da si pridobi podobno pogajalsko pooblastilo. Vključitev teh novih določb je za Komisijo pomembna zaradi zadnjih širitev Skupnosti, saj ima ena od novih držav članic (Romunija) reaktor vrste CANDU. Dvostranski sporazum med Romunijo in Kanado vsebuje določbe o opremi in prenosu tehnologije ter onesnaženju zaradi njihove uporabe. Poleg tega so določbe o prenosu tehnologije vključene tudi v dvostranske sporazume ali upravne dogovore Finske, Švedske in Španije z Vlado Kanade. Komisija in kanadski organi (Canadian Nuclear Safety Commission (Komisija Kanade za jedrsko varnost)) so opravili tehnične pogovore za pripravo okvirov za morebitne poenostavitve. Med temi srečanji so kanadski organi ponovno izpostavili prenovitev, ki bi omogočila vključitev dodatnih določb (predvsem v zvezi s prenosom tehnologije in načelom onesnaževanja, ki sta za Kanado politično najpomembnejša). Kanada želi imeti tudi ločene sporazume v zvezi z miroljubnimi uporabami jedrske energije na eni ter raziskavami in razvojem na drugi strani. To bi bilo v skladu z obstoječim okvirom sodelovanja, saj so v veljavni Sporazum dejansko vključeni le tritij za raziskave fuzije in s tem povezana oprema. Sodelovanje v zvezi z raziskavami in razvojem se v glavnem izvaja na podlagi prej omenjenega sporazuma o raziskavah. 4. Glavni cilji veljavnega postopka ponovnih pogajanj Zaradi razlik med področji uporabe dvostranskih sporazumov med različnimi državami članicami EU in Kanado se zdi potrebno revidirati veljavni Sporazum in vključiti določbe o prenosu tehnologije in onesnaževanju zaradi prenosa tehnologije in opreme. Vendar pa je Komisija prepričana, da morajo biti te določbe za zagotovitev pravičnega izvajanja omejene na bistvene elemente. Sporazum mora tudi zagotoviti prost pretok jedrskega materiala, materialov, opreme in tehnologije znotraj Skupnosti. Sporazum bi moral zahtevati, da se prenosi jedrskega materiala in s tem povezane storitve izvajajo po tržnih cenah in po poštenih tržnih pogojih. 5. Zaključek Komisija predlaga, da Svet sprejme naslednjo odločbo, ki bo omogočila Komisiji, da sproži ponovna pogajanja o obširnem sporazumu o jedrskem sodelovanju z Vlado Kanade v skladu s priloženimi pogajalskimi smernicami. Predlog ODLOČBA SVETA o določitvi smernic Komisiji za ponovna pogajanja o Sporazumu med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) in Vlado Kanade o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti drugega odstavka člena 101 Pogodbe, ob upoštevanju obstoječega Sporazuma med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Vlado Kanade o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije, ki je bil podpisan leta 1959, in njegovih poznejših sprememb[7], ob upoštevanju naslednjega: 6. sodelovanje v zvezi z jedrskimi zadevami (predvsem trgovino) med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Kanado se nenehno razvija, 7. ta veljavni sporazum zajema trgovino z jedrskimi materiali, opremo in naprave, uporabo pravic intelektualne lastnine, izmenjavo informacij ter prenos in uporabo tritija ter s tem povezano opremo za fuzijski program Evropske skupnosti za atomsko energijo, 8. ta veljavni sporazum se je izkazal za učinkovitega pri vzpostavljanju okvira za sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije, 9. ta veljavni sporazum je bil več krat spremenjen, 10. zaradi najnovejših tehnoloških dosežkov bi Kanada in Evropska skupnost za atomsko energijo v veljavni Sporazum radi vključili nove določbe, s čimer bi se razširilo področje uporabe sodelovanja, 11. za poenostavitev, lažje izvajanje in nadaljnji razvoj odnosov na področju jedrske energije med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Kanado je z upoštevanjem vsega prej naštetega potrebna prenovljena različica obstoječega Sporazuma, SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO: Edini člen V skladu z direktivami iz Priloge se Komisijo pooblasti za ponovna pogajanja o Sporazumu med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Vlado Kanade o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije. V Bruslju, Za Svet Predsednik PRILOGA Pogajalske direktive za ponovna pogajanja o Sporazumu med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) in Vlado Kanade za sodelovanje pri miroljubni uporabi jedrske energije Ta sporazum temelji na določbah obstoječega Sporazuma med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom), v nadaljnjem besedilu Skupnost, in Vlado Kanade o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije, ki je bil podpisan 6. oktobra 1959. Z namenom poenostavitve se bodo razveljavile zastarele določbe in prenovilo osrednje besedilo s prilogami. Da se bodo upoštevale najnovejše spremembe, kot so širitve Skupnosti, bo novi sporazum vključeval tudi dodatne določbe, ki so najpomembnejše za države članice in Vlado Kanade. 12. Postopek poenostavitve Glavna naloga postopka poenostavitve je vključitev sprememb v osrednje besedilo, posodobitev informacij in vključitev določb, s čimer se bo zagotovilo boljše razumevanje besedila (na primer dodajanje opredelitev pojmov, kot je „Skupnost“ ali „pristojni organi“ itd.). V okviru nedavne širitve skupnosti in zaradi nenehnega razvoja sodelovanja med Skupnostjo in Kanado je treba določene določbe črtati ali posodobiti, na primer: (a) Naštete države članice iz uvoda se črtajo. Veljavni Sporazum se jasno sklicuje na države, ki so ustanovile Skupnost. V okviru širitve Skupnosti bi bilo treba v novem sporazumu črtati sklicevanja na posamezne države, razen če ni to posebno pomembno. Namesto tega bi se moral po potrebi sklicevati na „Skupnost in njene države članice“. (b) Splošno sklicevanje na skupni raziskovalni in razvojni program v uvodu je treba nadomestiti s sklicevanjem na sporazum o sodelovanju na področju raziskav, podpisan leta 1998. (c) Po potrebi je treba posodobiti opredelitve pojmov. (d) Spremeniti je treba trajanje sporazuma. Po dogovoru glede obdobja trajanja (na primer deset let) je treba Sporazum samodejno posodobiti za dodatna obdobja iste dolžine. Po začetnem obdobju lahko katera koli pogodbenica prekine sporazum tako, da šest mesecev prej to sporoči drugi pogodbenici. (e) Besedilo je treba preurediti tako, da je koherentno in berljivo, člene Sporazuma pa je treba nasloviti. (f) Uvesti je treba izrecno navedbo Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljevanju „Pogodba Euratom“) namesto obstoječe navedbe „Pogodba, podpisana v Rimu“. (g) V uvodu morajo biti jasno navedene zaveze Skupnosti in Kanade glede: - MAAE in zadevnih sporazumov o nadzornih ukrepih - Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja - skupine držav dobaviteljic jedrskega blaga - Sporazuma o sodelovanju na področju jedrskih raziskav med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Kanado, podpisanega leta 1998 (h) Sporazum ne sme ovirati prostega pretoka jedrskega materiala, opreme in tehnologije znotraj Skupnosti. (i) Sporazum mora zahtevati, da se prenosi jedrskega materiala in s tem povezane storitve izvajajo po tržnih cenah in po poštenih tržnih pogojih. 13. Posodobitev mednarodnih obveznosti obeh pogodbenic Za prenose jedrskih materialov iz Sporazuma veljajo naslednji pogoji: (a) Uporaba za miroljubne in neeksplozivne namene; vsaka uporaba za raziskave ali razvoj kakršne koli jedrske eksplozivne naprave je izrecno izključena; (b) Za jedrski material veljajo: 14. v Skupnosti nadzorni ukrepi v skladu s Pogodbo Euratom in nadzorni ukrepi MAAE v skladu z naslednjimi sporazumi o nadzornih ukrepih, kot je ustrezno, in z morebitnimi spremembami ali nadomestki, pod pogojem, da je zagotovljeno kritje, kot zahteva Pogodba o neširjenju jedrskega orožja: 15. Sporazum med nejedrskimi državami članicami Skupnosti, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki je začel veljati 21. februarja 1977 (objavljen kot INFCIRC/193), 16. Sporazum med Francijo, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki je začel veljati 12. septembra 1981 (objavljen kot INFCIRC/290), 17. Sporazum med Združenim kraljestvom, Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo, ki je začel veljati 14. avgusta 1978 (objavljen kot INFCIRC/263), dopolnjeni z dodatnimi protokoli, sklenjenimi 22. septembra 1998 na podlagi dokumenta, objavljenega kot INFCIRC/540 (okrepljen sistem nadzornih ukrepov, del II), ki so začeli veljati 30. aprila 2004. 18. v Kanadi nadzorni ukrepi MAAE v skladu s Sporazumom med Kanado in Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju nadzornih ukrepov v povezavi s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ki je začel veljati 21. februarja 1972 (objavljen kot INFCIRC/164); dopolnjen z dodatnim protokolom, sklenjenim 24. septembra 1998 na podlagi dokumenta, objavljenega kot INFCIRC/164/Add.1 (okrepljen sistem nadzornih ukrepov, del II), ki je začel veljati 8. septembra 2000. (c) V primeru, da se uporaba katerega koli sporazuma z MAAE iz pododstavka b) znotraj Skupnosti ali Kanade začasno ustavi ali prekine iz kakršnega koli razloga, zadevna pogodbenica sklene z MAAE sporazum, ki zagotavlja enako učinkovitost in kritje, kot sta predvidena v sporazumih o nadzornih ukrepih v določbah (1) ali (2) pododstavka b) ali, če to ni mogoče,– Skupnost uporabi nadzorne ukrepe na podlagi sistema nadzornih ukrepov iz Pogodbe Euratom, ki zagotavlja enako učinkovitost in kritje, kot sta predvidena v sporazumih o nadzornih ukrepih v določbi (1) pododstavka b) ali, če to ni mogoče,- pogodbenici skleneta dogovore za izvedbo nadzornih ukrepov, ki predvidevajo enako učinkovitost in kritje, kot sta predvidena v sporazumih o nadzornih ukrepih iz odstavkov (1) ali (2) pododstavka b). (d) Uporaba ukrepov fizične zaščite na ravneh, ki ustrezajo vsaj merilom iz Priloge C k dokumentu MAAE INFCIRC/254/Rev.9/del 1 (Smernice za jedrski prenos) z morebitnimi spremembami; dodatno k temu dokumentu države članice Skupnosti, Evropska komisija, kakor je ustrezno, in Kanada ob uporabi ukrepov fizične zaščite ravnajo po priporočilih iz dokumenta MAAE INFCIRS/225/Rev.4 popravljen (Fizična zaščita jedrskega materiala) z morebitnimi spremembami. Za mednarodni prevoz veljajo določbe Mednarodne konvencije o fizičnem varovanju jedrskega materiala (dokument MAAE INFCIRC/274/Rev.1) z morebitnimi spremembami in čim prej tudi predpisi MAAE o varnem prevozu radioaktivnih materialov (Varnostni standardi MAAE, serija št. TS-R-1 z morebitnimi spremembami). (e) Povratni prenosi katerega koli predmeta, za katerega velja ta sporazum, zunaj jurisdikcije pogodbenic, se izvedejo le v okviru obveznosti posameznih držav članic Skupnosti in Kanade znotraj držav dobaviteljic jedrskega blaga, znanim pod imenom „skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga“. Za povratni prenos predmetov, za katere velja ta sporazum, veljajo zlasti smernice za jedrski prenos, kakor so določene v dokumentu MEEA INFCIRC/254/Rev.9/del 1 z morebitnimi spremembami. (f) Za povratne prevoze tritija in opreme ali tehnologije, povezane s tritijem, zunaj ozemelj pogodbenic je treba pridobiti predhodno pisno soglasje zadevne pogodbenice. (g) Sporazum ne sme ogroziti mednarodnih obveznosti Evropskih skupnosti v okviru Mednarodne trgovinske organizacije. 19. Vključitev novih predpisov (a) Prenos tehnologije se lahko vključi pod pogojem, da je njegovo področje uporabe omejeno na bistvene elemente, o katerih se dogovorita pogodbenici. (b) Vključitev načela onesnaževanja[8] iz prenesene opreme in opreme, proizvedene iz prenesene tehnologije, pod pogojem, da je področje uporabe te tehnologije omejeno na bistvene elemente, o katerih se dogovorita pogodbenici. (c) Vključitev prenosa tehnologije v sporazum bo vplivala na več členov, med katerimi so opredelitve pojmov, obseg sodelovanja, mednarodni prenosi in trgovina z jedrskimi materiali. (d) Vključi se določba, ki zahteva pisno soglasje obeh pogodbenic pred obogatitvijo jedrskega materiala z izotopom U 235 prek 20 % in ponovno obdelavo takega jedrskega materiala, ki ga zajema Sporazum med Skupnostjo in Vlado Kanade. (e) Jasno se uredijo primeri, ko jedrski material, material, oprema in tehnologija niso več vključeni v ta sporazum. (f) Zagotovi se, da je sodelovanje, ki ga določa ta sporazum, v skladu s Pogodbo Euratom in njeno sekundarno zakonodajo ter mednarodnimi sporazumi, ki se uporabljajo za pogodbenici. (g) Vključijo se klavzule, ki določajo postopke (posvetovanje in arbitraža), ki se uporabijo v primeru sporov, izhajajočih iz interpretacije ali uporabe tega sporazuma. (h) Vključi se določba z upravnimi dogovori. (i) Vključi se določba, ki določa ukrepe, ki se uporabijo v primeru kršitve Sporazuma. Glede na težo kršitve se sodelovanje lahko začasno ustavi ali v celoti oz. delno prekine. (j) Vključi se določba o medsebojnem posvetovanju v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz tega sporazuma. (k) Vključi se določba o izmenjavi informacij in/ali sodelovanju v okviru zunanje pomoči na področju jedrskih zadev (instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti, instrument za stabilnost, instrument za predpristopno pomoč in drugi programi sodelovanja). [1] Sporazum med Vlado Kanade in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) o sodelovanju pri miroljubni uporabi jedrske energije, podpisan 6. oktobra 1959 (UL 59, 24.11.59, str. 1165–1180). [2] – Sprememba Sporazuma v obliki izmenjave pisem z dne 16. januarja 1978 (UL L 65, 8.3.78, str. 16–32) – Sporazum v obliki izmenjave pisem z dne 18. decembra 1981 (UL L 27, 4.2.82, str. 25–30) – Sporazum v obliki izmenjave pisem z dne 21. junija 1985 (UL C 191, 31.7.85, str. 3–6) – Sporazum v obliki izmenjave pisem z dne 15. julija 1991 (UL C 215, 17.8.91, str. 5– 8) – Verbalna nota z dne 29. aprila 1996 o vključitvi Švice v mehanizem ponovnega prenosa za tritij. [3] Tehnični sporazum med družbo Atomic Energy of Canada Limited in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo (Euratom) v zvezi z miroljubno uporabo jedrske energije z dne 6. oktobra 1959 (UL 060, 24.11.1959, str. 1177). [4] Sporazum o sodelovanju na področju jedrskih raziskav med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Kanado (UL L 346, 22.12.1998, str. 65–71). [5] Diplomatska nota z dne 21. marca 2007. [6] Diplomatska nota z dne 6. junija 2008. [7] – Sporazum, podpisan 6. oktobra 1959 (UL 59, 24.11.59, str. 1165–1180) – Sprememba Sporazuma v obliki izmenjave pisem z dne 16. januarja 1978 (UL L 65, 8.3.78, str. 16–32) – Sporazum v obliki izmenjave pisem z dne 18. decembra 1981 (UL L 27, 4.2.82, str. 25–30) – Sporazum v obliki izmenjave pisem z dne 21. junija 1985 (UL C 191, 31.7.85, str. 3–6) – Sporazum v obliki izmenjave pisem z dne 15. julija 1991 (UL C 215, 17.8.91, str. 5– 8) – Verbalna nota z dne 29. aprila 1996 o vključitvi Švice v mehanizem ponovnega prenosa za tritij [8] V okviru mednarodnih sporazumov Euratom izraz „načelo onesnaževanja“ pomeni, da tudi stranski proizvodi, ki nastanejo pri uporabi tehnologije, opreme ali materiala iz sporazuma, spadajo na področje uporabe sporazuma.