[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.10.2008

COM(2008)625 konč.

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu Dodatnega protokola k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem v imenu Evropske skupnosti

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Evropska skupnost je pogodbenica regionalnih sporazumov v zvezi z naključnim onesnaženjem morja, kot so Bonski sporazum, Barcelonska konvencija in Helsinška konvencija, ki olajšujejo medsebojno pomoč in sodelovanje med državami članicami na tem področju v Severnem, Sredozemskem in Baltskem morju. Po nesreči tankerja Aragon blizu obale Madeire leta 1990, v kateri je prišlo do večjega razlitja nafte, je Portugalska dala pobudo za Sporazum o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem (Lizbonski sporazum), ki vzpostavlja mehanizem za zagotavljanje sodelovanja med pogodbenicami v primeru nesreč onesnaženja in jih zavezuje k vzpostavitvi in izvajanju svojih struktur in načrtov za ukrepanje ob nesrečah. Sporazum velja za severovzhodni Atlantski ocean, ki je opredeljen z zunanjo mejo izključne ekonomske cone vsake pogodbenice in mejami drugih regionalnih sporazumov, kot sta Sporazum o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonski sporazum) ter Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija).

2. Lizbonski sporazum so 17. oktobra 1990 podpisali Portugalska, Španija, Francija, Maroko in Evropska skupnost. Portugalska, Francija in Evropska skupnost so Sporazum tudi ratificirale, Španija in Maroko pa zaradi političnega spora glede meja Zahodne Sahare ne, in sicer zaradi člena 3(c) o geografskem območju uporabe Sporazuma, ki navaja:. „na jugu z južno mejo voda v suverenosti in pristojnosti Kraljevine Maroko.“.

3. Po doseženem dogovoru o Dodatnem protokolu, ki spreminja člen 3(c) Lizbonskega sporazuma, so Portugalska, Španija, Francija in Maroko navedeni protokol podpisali 20. maja 2008 v Lizboni. Skupnost je bila pozvana, da podpiše protokol skupaj z drugimi pogodbenicami.

Glede na zgoraj navedeno je primerno Dodatni protokol k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem ob upoštevanju poznejše sklenitve podpisati v imenu Skupnosti.

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu Dodatnega protokola k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem v imenu Evropske skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Skupnost je pogodbenica Sporazuma o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem (Lizbonski sporazum)[2].

2. Zaradi političnega spora glede meja Zahodne Sahare Španija in Maroko nista ratificirala Lizbonskega sporazuma. Ta spor je zdaj rešen z Dodatnim protokolom k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem, ki spreminja člen 3(c) Lizbonskega sporazuma.

3. Zato je primerno Dodatni protokol k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem ob upoštevanju njegove poznejše sklenitve podpisati v imenu Skupnosti –

SKLENIL:

Edini člen

Predsednik Sveta se s tem pooblasti, da imenuje osebo ali osebe, pooblaščene, da glede na zgoraj navedene razloge v imenu Skupnosti podpišejo Dodatni protokol k Sporazumu o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem, in ji(-m) podeli za ta namen potrebne pristojnosti.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL C

[2] Sklep Sveta 93/550/EGS z dne 20. oktobra 1993.