[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.7.2008

COM(2008) 467 konč.

2008/0148 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o pravnem okviru Skupnosti za evropsko raziskovalno infrastrukturo (ERI)

{SEC(2008) 2278}{SEC(2008) 2279}

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Namen pravnega okvira za evropsko raziskovalno infrastrukturo je omogočiti skupno ustanavljanje in delovanje raziskovalnih zmogljivosti v evropskem interesu med več državami članicami in državami, ki so pridružene okvirnemu programu Skupnosti za raziskave in razvoj. Njegov razvoj je odziv na zahteve držav članic in znanstvene skupnosti, ker razpoložljive nacionalne in mednarodne pravne oblike niso popolnoma ustrezne. |

Splošno ozadje Odkar je Evropska komisija januarja 2000 objavila svoje sporočilo „K Evropskemu raziskovalnemu prostoru“, je zamisel o skupnem evropskem raziskovalnem prostoru (ERP) vodilno načelo vseh ukrepov Skupnosti na področju raziskav in razvoja ter osrednji steber pri doseganju raziskovalnih ciljev v okviru lizbonske strategije. V zeleni knjigi „Evropski raziskovalni prostor: Nove perspektive“ iz leta 2007 je opredeljenih več glavnih področij, na katerih bi lahko učinkovito ukrepanje prek partnerstev med državami članicami prineslo pomembne koristi za evropski raziskovalni sistem in prispevalo k vzpostavitvi „pete svoboščine“, prostega pretoka znanja, v Evropi. V tem okviru eden od stebrov predstavljene ambiciozne zamisli o evropskem raziskovalnem prostoru zadeva „Razvoj raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni“, kar zagotavlja rast, delovna mesta ter podlago za dinamično in na znanju temelječe evropsko gospodarstvo. Raziskovalne infrastrukture igrajo vse večjo vlogo pri napredku znanja in tehnologije. Observatoriji za okoljske znanosti, banke podatkov v genomiki in zbirke podatkov v družbenih vedah, sistemi za slikanje ali bele sobe za nanoelektroniko, objekti za obsevanje za raziskave materialov ali superračunalniki so na primer bistvena orodja pri razvoju znanja. Z nudenjem edinstvenih raziskovalnih storitev, privabljanjem mladih v znanost in povezovanjem ustanov v mreže raziskovalne infrastrukture prispevajo k strukturiranju znanstvene skupnosti ter imajo tako ključno vlogo pri ustvarjanju učinkovitega okolja za raziskave in inovacije. Zaradi svoje sposobnosti, da pritegnejo kritično maso ljudi in naložb, prispevajo k nacionalnemu, regionalnemu in evropskemu gospodarskemu razvoju. Zato so v samem jedru trikotnika znanja, ki zajema raziskave, izobraževanje in inovacije. Ker se področje raziskav razvija in napreduje ter ker naše tehnologije napredujejo, postajajo raziskovalne infrastrukture vedno bolj zapletene in dražje ter pogosto presegajo zmogljivost posamezne raziskovalne skupine, regije, naroda ali celo celine. To je bilo priznano v okviru Sveta za konkurenčnost 1. – 3. julija 2004 in 25. – 26. novembra 2004, ko se je Svet strinjal, da del nadaljnjega razvoja ERP predstavlja potreba po okrepitvi konkurenčnih raziskav, preprečevanju razdrobitve in sodelovanju na področju raziskovalnih infrastruktur. Svet je poudaril potrebo po razvoju evropske strategije na področju raziskovalnih infrastruktur in pooblaščenega ESFRI (Evropski strateški forum za raziskovalno infrastrukturo), da se oblikuje strateški načrt za Evropo za naslednjo generacijo raziskovalnih infrastruktur. Svet za konkurenčnost je 30. maja 2008 ponovno opozoril na potrebo po razvoju raziskovalnih infrastruktur na evropski ravni, ki naj bi med drugim temeljil na učinkovitem usklajevanju in ustreznem pravnem okviru. Oktobra 2006 je ESFRI objavil prvi Evropski načrt za raziskovalne infrastrukture, ki vsebuje 35 ključnih projektov evropskega interesa, ki naj bi se razvili v naslednjih 10–20 letih. Zdaj je izziv izvajanje teh projektov. Vendar je poleg pomanjkanja sredstev ter zapletenosti tehničnih in organizacijskih vprašanj glavna težava pri vzpostavitvi novih evropskih raziskovalnih infrastruktur pomanjkanje ustreznega pravnega okvira, ki bi omogočil oblikovanje ustreznih partnerstev s partnerji iz različnih držav. |

Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog Na podlagi nedavnih dejavnosti, ki so se izvajale v okviru ESFRI, se je ugotovilo, da obstoječe pravne oblike v skladu z nacionalno zakonodajo (npr. francoska société civile, nemška Gesellschaft mit beschränkter Haftung (GmbH), britanska limited liability company (Ltd) ali nizozemska stichting (foundation)) ne zadoščajo potrebam teh novih raziskovalnih infrastruktur. Podobno je pokazala analiza obstoječih pravnih oblik v skladu z mednarodno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti (npr. mednarodne/medvladne organizacije, Evropska gospodarska interesna združenja). ESFRI je torej opredelil potrebo po razvoju namenskega pravnega okvira Skupnosti za ustanovitev evropskih raziskovalnih infrastruktur, ki vključujejo več držav članic. Namen predlagane zakonodaje je torej omogočiti skupno ustanavljanje in delovanje raziskovalnih zmogljivosti v evropskem interesu med več državami članicami in državami, ki so pridružene okvirnemu programu Skupnosti za raziskave in razvoj, ter prispevati k nadaljnjemu razvoju evropske politike za raziskovalne infrastrukture. To mora dopolnjevati napredke, ki so bili od leta 2004 doseženi zlasti v okviru ESFRI. Za pripravo te pobude je bilo izvedeno obsežno posvetovanje, vključno z analizo, ki so jo izvedli strokovnjaki, in posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Hitra ustanovitev novih evropskih raziskovalnih infrastruktur, kot jo je na primer opredelil ESFRI, bi omogočila lažje in hitrejše doseganje horizontalnih ciljev Evropske unije. Rast in delovna mesta: izgraditev, delovanje in vzdrževanje takih zmogljivosti močno vplivajo na ponudbo in povpraševanje. Sodobne slikovne kamere s prenosom naboja (potrošniški izdelki) ali uporaba posebne programske opreme za oftalmološke preglede so na primer nastale v okviru tehnološkega razvoja v zadnjih 20 letih v velikih observatorijih za optično astronomijo. „Trajnostna Evropa“: evropske raziskovalne infrastrukture prispevajo k boljšemu razumevanju našega okolja ali razvoju novih pristopov k energiji. Energetski svet je 28. februarja 2008 ugotovil, da raziskovalne infrastrukture prispevajo k izboljševanju in povečevanju temeljnega znanja raziskovalcev in raziskovalnih inštitutov Skupnosti. Zmanjšujejo ovire za mobilnost, privabljajo človeški kapital svetovnega merila in izboljšujejo znanstveno izobraževanje na področju tehnologij obnovljive energije (načrt SET). „Družba znanja“: evropske raziskovalne infrastrukture so ključne za učinkovit dostop velikih skupnosti raziskovalcev in uporabnikov do znanstvenih spoznanj na svetovni ravni. Ne smemo pozabiti, da je internet pred mnogimi leti razvila Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN). Danes milijoni kilometrov optičnih kablov povezujejo različne pooblaščene znanstvene centre, raziskovalne centre in univerze ter predstavljajo hrbtenico učinkovitega, hitrega ter zanesljivega znanstvenega komunikacijskega in informacijskega sistema. Evropa kot svetovni partner: hiter razvoj evropskih raziskovalnih infrastruktur bo bistveno vplival na privlačnost Evropskega raziskovalnega prostora. Avstralija, Indija, Rusija in ZDA so že pokazale veliko zanimanje za sodelovanje pri razvoju projektov, ki jih je določil ESFRI. Boljša zakonodaja (in poenostavitev): prek optimizacije pravnega okvira na evropski ravni bi Svet lahko z uporabo enotne pravne podlage namesto več nacionalnih omogočil hitrejši in učinkovit postopek za upravljanje z različnimi dokumenti, ki so povezani z ustanovitvijo novih evropskih raziskovalnih zmogljivosti. Uredba dopolnjuje druge pobude Skupnosti, oblikovane v okviru ERP, kot je Sporočilo o skupnem načrtovanju programov za raziskave[1]. Dopolnjuje tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), ki bo ustanovil skupnosti znanja in inovacij (SZI), v katerih se bodo v partnerstva združevali najboljši viri iz akademskih, raziskovalnih in poslovnih krogov. |

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in uporaba strokovnega znanja |

Pri pripravi tega predloga je Komisija upoštevala mnenja številnih zainteresiranih strani. ESFRI je leta 2006 v sodelovanju z GD za raziskave organiziral dve delavnici s ključnimi zainteresiranimi stranmi. Na teh delavnicah so se pokazale omejitve obstoječih pravnih oblik za evropske raziskovalne strukture na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Skupnosti. Skupina pravnih strokovnjakov je leta 2007 izvedla študijo izvedljivosti o oblikovanju evropskega pravnega instrumenta za evropske raziskovalne infrastrukture. Ugotovila je, da bi lahko bila rešitev uredba ES na podlagi člena 171 Pogodbe ES. Srečanje z zainteresiranimi stranmi je bilo organizirano 3. marca 2008. Med udeleženci so bili predstavniki projektov iz načrta ESFRI, predstavniki evropskih raziskovalnih zmogljivosti in pravni strokovnjaki z dobrim poznavanjem tega področja. Velika večina strokovnjakov se je strinjala glede koristnosti nove pravne oblike na ravni Skupnosti in širokih usmeritev projekta Komisije. Komisija je leta 2008 tudi ustanovila svetovalno skupino strokovnjakov (posvetovalni odbor) in se z njo posvetovala. Ta odbor je močno podprl možnost razvoja novega pravnega instrumenta Skupnosti za evropske raziskovalne infrastrukture. Po mnenju odbora bi tak pravni instrument, ki bi dopolnjeval druge obstoječe pravne oblike, olajšal in pospešil postopek odločanja za nove infrastrukture. |

Ocena učinka Ta predlog uredbe Sveta je bil predmet ocene učinka, ki jo je izvedla Komisija, v okviru katere se je možni vpliv predlagane okvirne uredbe primerjal z drugimi možnostmi, vključno z običajno in tremi drugimi. Možnost 1: možnost „neukrepanja na ravni EU“ ustreza sedanjemu stanju, ko poskuša vsak konzorcij v začasnem postopku med obstoječimi pravnimi oblikami opredeliti tisto, ki bi bila najprimernejša za njegov projekt. Možnost 2 predstavlja lažjo obliko intervencije Evropske komisije, v okviru katere se tistim, ki so vključeni v graditev evropskih infrastruktur, pomaga pri opredelitvi težav in potreb, izmenjavi informacij o načinih reševanja teh težav ter vzpostavitvi najboljših praks. Možnost 3 je, da Skupnost v skladu s členom 171 Pogodbe ES za vsak primer posebej ustanovi skupno podjetje, kadar je to potrebno. Možnost 4 je bolj neposreden odziv na zadevno težavo. Predlaga zakonodajne ukrepe, da se zagotovi nov pravni instrument, ki bo prilagojen potrebam evropskih raziskovalnih infrastruktur in ki bo dopolnjeval obstoječe oblike na nacionalni in evropski ravni; prav tako upošteva pooblastilo Evropske komisije, ki ji ga da zakonodajalec, za podeljevanje statusa evropske raziskovalne infrastrukture. Primerjalna ocena različnih možnosti politik jasno določa možnost 4 za najučinkovitejši in najuspešnejši način doseganja ciljev politik iz predloga. Zlasti predlagana okvirna uredba ima jasne prednosti v primerjavi z drugimi možnostmi. Zagotovila bi lažji, hitrejši in stroškovno učinkovitejši postopek ustanavljanja novih evropskih raziskovalnih infrastruktur. Zagotovila bi vse lastnosti, ki jih mora imeti pravna oblika za evropske raziskovalne infrastrukture. Omogočila bi torej večje število evropskih raziskovalnih infrastruktur ter prispevala k doseganju socialno-ekonomskega, okoljskega in socialnega vpliva. Prispevala bi tudi k nadaljnjemu razvoju evropske politike za raziskovalne infrastrukture. Sčasoma bi predlagana okvirna uredba z okrepitvijo ERP povečala privlačnost Evropske unije na mednarodni ravni kot prostora za raziskovalne dejavnosti. Vendar bi lahko države članice pri ustanavljanju novih raziskovalnih infrastruktur evropske razsežnosti uporabile tudi ustrezne mednarodne, nacionalne ali evropske pravne oblike (na primer ESOS in EGIZ). |

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov Z dopolnitvijo nacionalnih ali medvladnih shem bo predlagana okvirna uredba zagotovila skupen pravni okvir na podlagi člena 171 Pogodbe ES. Določila bo glavne značilnosti evropskih raziskovalnih infrastruktur (ERI) in jasne postopke, po katerih bo zakonodajalec podelil ta status. ERI je pravna oseba, ki ji je v vseh državah članicah priznana popolna poslovna sposobnost. Temelji na članstvu: njene članice (države članice, tretje države in medvladne organizacije) skupaj prispevajo k doseganju ciljev ERI, predvsem ustanavljanja in delovanja raziskovalne infrastrukture evropskega pomena. Njena notranja struktura je zelo prilagodljiva in članicam omogoča, da v statutu določijo pravice in obveznosti članic, organe in njihove pristojnosti ter druge notranje ureditve. Odgovornost članic za dolgove ERI bo načeloma omejena na njihove ustrezne prispevke; vendar bo dovoljeno, da se v statutu take ureditve spremenijo. Velja zakonodaja Skupnosti, zakonodaja države, v kateri ima ERI uradni sedež, ali v zvezi z nekaterimi varnostnimi in tehničnimi zadevami zakonodaja države, v kateri posluje. Statut in pravila za njegovo izvajanje morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. ERI se v smislu direktiv o davku na dodano vrednost, trošarinah in javnih naročilih šteje za mednarodni organ ali organizacijo; tako je oproščena DDV in trošarin, njenih javnih naročil pa področje uporabe direktive o javnih naročilih ne zajema. ERI se v skladu s pravno podlago iz člena 171 Pogodbe ES ustanovi z odločitvijo Komisije, ki deluje na podlagi pristojnosti za izvajanje, ki jo je nanjo prenesel Svet (člen 202 Pogodbe ES). Komisija deluje na podlagi vloge, ki jo predložijo tisti, ki želijo postati ustanovni člani ERI. Odločitev za ustanovitev ERI se sprejme v okviru svetovalnega postopka. Ta postopek mora spodbuditi ustanovitev struktur, ki so potrebne za učinkovito izvajanje evropske raziskovalne dejavnosti, vključno s tistimi, ki jih podpirajo raziskovalni, tehnološkorazvojni in predstavitveni programi Skupnosti. Omogočil bi tudi hitrejši postopek kot v primeru, da bi Svet sprejemal posamezne odločitve, s čimer se poenostavi zapleten postopek razvoja mednarodnih raziskovalnih infrastruktur in izogne neusklajenim dejavnostim. Evropska komisija bo zagotovila splošno upravljanje z novim pravnim okvirom in spremljanje skladnosti ERI z uredbo. Pet let po njegovem sprejetju bo Komisija s skupino strokovnjakov izvedla oceno tega pravnega okvira in o njej poročala Parlamentu in Svetu. |

Pravna podlaga Pravna podlaga predloga je člen 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. |

Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Načelo subsidiarnosti je treba spoštovati tudi zato, da so ukrepi Skupnosti upravičeni. To pomeni ocenitev dveh vidikov. Prvič, treba se je prepričati, da države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči v okviru njihovih ustavnih sistemov (test nujnosti). Za reševanje ugotovljenih težav so predlagane tri možnosti, tj. če ni ustreznega pravnega okvira za evropske raziskovalne infrastrukture: (1) usklajevalni ukrepi na evropski ravni za razvoj najboljših praks; (2) razvoj skupnih podjetij in (3) razvoj namenskega pravnega okvira na ravni Skupnosti. Skupnost je najbolj primerna za izvajanje teh možnosti, za prvo na podlagi člena 165 ter za drugi dve na podlagi člena 171. Drug vidik, ki ga je treba upoštevati, je, ali in na kakšen način bi se lahko cilji bolje dosegli z ukrepi Skupnosti (test evropske dodane vrednosti). Utemeljitev za evropske ukrepe izhaja iz nadnacionalne narave problema (oblikovanje pravnih okvirov med državami članicami). Druge rešitve so v oblikovanju medvladnih sporazumov, vendar so upravni in pravni postopki, ki jih je treba upoštevati v okviru takih medvladnih programov, predolgi, prezahtevni in preveč okorni. |

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti |

Osnutek uredbe je zelo kratek in večino notranjih ureditev za načrtovano infrastrukturo prepušča članicam evropske raziskovalne infrastrukture, tj. državam članicam, tretjim državam in medvladnim organizacijam. Veljala bo večinoma zakonodaja države, v kateri bo uradni sedež ali sedež poslovanja. ERI in njene članice morajo Komisiji posredovati minimalno količino informacij, potrebnih za proučitev njene skladnosti z okvirno uredbo. Zato je predlog je skladen z načelom sorazmernosti. |

Izbira instrumentov |

Za okvir, ki se bo na splošno uporabljal za potencialno veliko število pravnih oseb (ERI), ki se ustanavljajo v skladu s členom 171 Pogodbe ES, je potrebna uredba. |

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlagana uredba bo omogočila skupno ustanovitev in delovanje evropskih raziskovalnih zmogljivosti med več državami članicami in pridruženimi državami. To je dejavnost, ki je dopolnilna k izvajanju ukrepov na področju raziskovalnih infrastruktur, predvidenih v pravni podlagi za sedmi okvirni program za raziskave, in ta spodbuda bi v vmesnem obdobju potrebovala dodatna sredstva. |

5. DODATNE INFORMACIJE |

Poenostavitev |

Predlog zagotavlja poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (na ravni Skupnosti in nacionalne). |

Prek optimizacije pravnega okvira na evropski ravni bi Svet lahko z uporabo enotne pravne podlage namesto več nacionalnih omogočil hitrejši in učinkovitejši postopek za upravljanje z različnimi dokumenti, ki so povezani z ustanovitvijo novih evropskih raziskovalnih zmogljivosti. |

2008/0148 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o pravnem okviru Skupnosti za evropsko raziskovalno infrastrukturo (ERI)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 171 in drugega odstavka člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 171 Pogodbe lahko Skupnost ustanovi skupna podjetja ali kakršno koli drugo strukturo, potrebno za učinkovito izvajanje raziskovalnih, tehnološkorazvojnih in predstavitvenih programov Skupnosti.

(2) Podpora raziskovalnim infrastrukturam v Evropi in njihov razvoj je stalen cilj Skupnosti, kot je bilo nazadnje izraženo v Sklepu št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[5] ter zlasti Odločbi Sveta št. 2006/974/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Zmogljivosti“[6].

(3) Medtem ko tradicionalno podporo za uporabo in razvoj evropskih raziskovalnih infrastruktur predstavljajo zlasti subvencije za ustanovljene raziskovalne infrastrukture v državah članicah, se je v zadnjih letih pokazala potreba po dodatnem prizadevanju za spodbujanje razvoja novih infrastruktur, tako da se oblikuje ustrezen pravni okvir, ki mora omogočiti njihovo ustanovitev in delovanje na ravni Skupnosti.

(4) To potrebo so na politični ravni večkrat izrazile države članice, institucije Skupnosti in različni akterji iz evropske raziskovalne skupnosti, kot so podjetja, raziskovalni centri in univerze.

(5) Medtem ko je v okvirnem programu Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj ključna vloga znanstvenih raziskovalnih infrastruktur na svetovni ravni pri doseganju ciljev Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja, ki so določeni v naslovu XVIII tretjega dela Pogodbe, že dolgo priznana, so pravila, ki urejajo ustanavljanje, financiranje in delovanje teh struktur, še vedno neenotna in regionalizirana. Glede na to, da evropske raziskovalne infrastrukture konkurirajo z infrastrukturami svetovnih partnerjev Skupnosti, ki veliko vlagajo v sodobne in obsežne raziskovalne infrastrukture ter bodo to počeli tudi v prihodnosti, ter da te infrastrukture postajajo vedno bolj zapletene in dražje, zaradi česar pogosto presegajo zmogljivost ene države članice ali celo celine, je zdaj treba izkoristiti in razviti vse možnosti člena 171 Pogodbe z oblikovanjem okvira, ki vsebuje postopke in pogoje za ustanavljanje in delovanje evropskih raziskovalnih infrastruktur na ravni Skupnosti, ki so potrebne za učinkovito izvajanje programov Skupnosti za raziskave in tehnološki razvoj. Ta novi pravni okvir dopolnjuje druge manj specializirane pravne oblike v okviru nacionalne in mednarodne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti (kot sta Evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ) ali Evropska skupina za ozemeljsko sodelovanje (ESOS)).

(6) Izraz raziskovalna infrastruktura velja za objekte in naprave, vire in storitve, ki jih znanstvena skupnost uporablja za izvajanje vrhunskih raziskav na zadevnih področjih. Ta opredelitev zajema: glavno znanstveno opremo ali nize instrumentov; na znanju temelječe vire, kot so zbirke, arhivi ali strukturirani znanstveni podatki; zagotavljanje infrastruktur, temelječih na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kot so infrastruktura GRID ter računalniške, programske in komunikacijske infrastrukture; kakršna koli druga edinstvena sredstva, bistvena za dosego odličnosti raziskav. Take raziskovalne infrastrukture so lahko „na enem mestu“ ali „razpršene“ (organizirana mreža virov).

(7) V nasprotju s skupnimi tehnološkimi pobudami, zasnovanimi kot skupna podjetja, katerih članica je Skupnost, od katere prejemajo finančne prispevke, evropska raziskovalna infrastruktura (v nadaljnjem besedilu: ERI) ne sme biti zasnovana kot organ Skupnosti v smislu člena 185 finančne uredbe[7], ampak kot pravna oseba, pri kateri ni nujno, da je članica Skupnost, od katere tudi ne prejema finančnih prispevkov v smislu člena 108(2)(f) finančne uredbe.

(8) Glede na tesno sodelovanje med državami članicami in Skupnostjo pri načrtovanju programov in izvajanju ustreznih raziskovalnih dejavnosti v duhu dopolnjevanja, kot določata člena 164 in 165 Pogodbe, morajo zainteresirane države članice same ali v sodelovanju z drugimi kvalificirani subjekti opredeliti svoje potrebe po ustanovitvi raziskovalnih infrastruktur na podlagi svojih dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter zahtev Skupnosti. Iz istega razloga mora biti članstvo v ERI odprto za zainteresirane države članice z možno vključitvijo tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje, in specializiranih medvladnih organizacij.

(9) Evropska raziskovalna infrastruktura (v nadaljnjem besedilu: ERI), ustanovljena v skladu s to uredbo, mora biti odgovorna za ustanovitev in delovanje raziskovalne infrastrukture. Da lahko prepreči izkrivljanje konkurence, mora opravljati negospodarske dejavnosti. Da se spodbudi prenos inovacij ter znanja in tehnologije, mora biti ERI omogočeno opravljanje nekaterih omejenih gospodarskih dejavnosti pod določenimi pogoji. Ustanovitev raziskovalnih infrastruktur, kot so ERI, ne izključuje, da lahko raziskovalne infrastrukture vseevropskega interesa z drugo pravno obliko enakovredno prispevajo k izvajanju načrta, ki ga je oblikoval Evropski strateški forum za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI), in napredku evropskih raziskav. Komisija bo zagotovila, da se člani ESFRI in druge zainteresirane strani obvestijo o teh alternativnih pravnih oblikah.

(10) Raziskovalne infrastrukture morajo prispevati k zaščiti znanstvene odličnosti raziskav Skupnosti in konkurenčnosti njenega gospodarstva na podlagi srednje- do dolgoročnih napovedi, in sicer z učinkovito podporo evropskih raziskovalnih dejavnosti. Da lahko to dosežejo, morajo biti dejansko odprte za evropsko raziskovalno skupnost na splošno in si prizadevati za krepitev evropskih znanstvenih zmogljivosti, ki presegajo sedanje stanje tehnike, ter tako prispevati k razvoju Evropskega raziskovalnega prostora.

(11) Da se omogoči učinkovit postopek za ustanovitev ERI, morajo subjekti, ki želijo ustanoviti ERI, predložiti vlogo Komisiji, ki mora s pomočjo neodvisnih strokovnjakov ugotoviti, ali je predlagana raziskovalna infrastruktura v skladu s to uredbo.

(12) Zaradi preglednosti mora biti odločba o ustanovitvi ERI objavljena v Uradnem listu Evropske unije . Iz istega razloga je treba tej odločbi priložiti izvleček iz statuta, ki opredeljuje njene bistvene elemente.

(13) ERI mora imeti za čim bolj učinkovito izvajanje svojih nalog pravno osebnost in čim širšo pravno sposobnost od dne, ko začne veljati odločba o njeni ustanovitvi. Da se določi veljavna zakonodaja, mora imeti uradni sedež na ozemlju članice ERI, ki je država članica ali država, povezana z okvirnim programom Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.

(14) V ERI morajo biti včlanjene vsaj tri države članice, včlanijo pa se lahko tudi tretje države, ki izpolnjujejo pogoje, in posebne medvladne organizacije. Zato se ERI šteje kot mednarodna organizacija ali organizacija za namen uporabe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost[8], Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov[9] in Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[10] v skladu s pravili glede državnih pomoči. Za bolj učinkovito podporo raziskovalnih dejavnosti ERI morajo države članice in sodelujoče tretje države sprejeti vse možne ukrepe, da se taki ERI zagotovi oprostitev plačila drugih davkov v čim širšem obsegu.

(15) V skladu z razsežnostjo Skupnosti v zvezi s tem pravnim instrumentom morajo imeti države članice skupaj večino glasov v skupščini članic ERI.

(16) Za izvajanje tega okvira je treba v statutu določiti natančnejše določbe, na podlagi katerih mora Komisija proučiti skladnost vloge z okvirom iz te uredbe.

(17) Na eni strani je treba zagotoviti, da je ERI dovolj prilagodljiva, da spremeni svoj statut, na drugi strani pa mora Skupnost, ki ustanovi ERI, ohraniti nadzor nad nekaterimi bistvenimi elementi. Če sprememba zadeva vprašanje iz izvlečka statuta, priloženega odločbi o ustanovitvi ERI, je treba to spremembo pred začetkom veljavnosti odobriti z odločbo Komisije, sprejeto po enakem postopku kot odločba o ustanovitvi ERI, ker se informacije iz te odločbe štejejo za bistvene. O kakršni koli drugi spremembi je treba obvestiti Komisijo, ki lahko ugovarja, če meni, da je sprememba v nasprotju s to uredbo. Če ugovor ni vložen, je treba objaviti ustrezno obvestilo s priloženim kratkim povzetkom spremembe.

(18) ERI mora za učinkovito upravljanje svojih dejavnosti ustanoviti lastne organe. Statut mora določati, kako ti organi zakonito zastopajo ERI.

(19) ERI mora za izvrševanje finančnih obveznosti izvajati svoje dejavnosti v skladu z načeli dobrega upravljanja proračuna.

(20) ERI so lahko sofinancirane iz finančnih instrumentov kohezijske politike v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999[11].

(21) ERI mora biti za čim bolj učinkovito izvajanje nalog in kot logična posledica njene pravne osebnosti odgovorna za svoje dolgove. Da se članicam zagotovijo ustrezne rešitve v zvezi z njihovo odgovornostjo, je treba omogočiti, da se v statutu določijo različne ureditve odgovornosti, ki presega odgovornost, omejeno na prispevke članic.

(22) Ker je ERI ustanovljena v skladu z zakonodajo Skupnosti, mora biti urejena z zakonodajo Skupnosti in zakonodajo države njenega uradnega sedeža. Vendar ima lahko ERI sedež poslovanja v drugi državi. V tem primeru se mora zakonodaja te države uporabljati na področju javnega zdravja ter zdravja in varnosti pri delu, varstva okolja, ravnanja z nevarnimi snovmi in izdaje potrebnih dovoljenj. Poleg tega mora biti ERI urejena s statutom, sprejetim v skladu s prejšnjimi pravnimi viri, ter izvedbenimi pravili iz statuta.

(23) Za zagotovitev zadostnega nadzora skladnosti s to uredbo mora ERI predložiti Komisiji svoje letno poročilo in kakršne koli informacije o okoliščinah, ki lahko resno ogrozijo izvajanje nalog ERI. Če prejme Komisija iz letnega poročila ali na drug način namig, da ERI resno krši to uredbo ali drugo veljavno zakonodajo, zahteva pojasnilo in/ali ukrepe ERI in/ali njenih članic. V izrednih primerih in če ni sprejet noben ukrep za odpravo pomanjkljivosti, lahko Komisija razveljavi odločbo o ustanovitvi ERI; to bo sprožilo likvidacijo ERI.

(24) Ker ciljev ukrepov, ki jih je treba sprejeti, tj. vzpostavitev okvira za evropske raziskovalne infrastrukture med državami članicami, države članice ne morejo učinkovito doseči v okviru nacionalnih ustavnih sistemov, je te cilje zaradi nadnacionalne narave problema mogoče bolj učinkovito doseči na ravni Skupnosti. Zato lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

(25) Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[12]–

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Predmet in področje uporabe

1. Ta uredba določa okvir, ki opredeljuje zahteve in postopke za ustanovitev evropske raziskovalne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: ERI) ter učinke njene ustanovitve.

2. Velja za raziskovalne infrastrukture vseevropskega interesa.

Člen 2 Naloga in druge dejavnosti

1. Naloga ERI je ustanovitev in upravljanje raziskovalne infrastrukture.

2. ERI opravlja svojo nalogo na negospodarski podlagi. Kljub temu lahko opravlja omejene gospodarske dejavnosti, tesno povezane z njeno nalogo, če ne ogrožajo izpolnjevanje te naloge.

3. ERI ločeno beleži odhodke in prihodke svojih gospodarskih dejavnosti ter zaračuna tržne cene zanje ali, če teh ni mogoče določiti, polno ceno z razumno maržo.

Člen 3 Zahteve v zvezi z infrastrukturo

Raziskovalna infrastruktura, ki jo ustanovi ERI, izpolnjuje naslednje zahteve:

1. potrebna je za izvajanje evropskih raziskovalnih dejavnosti in zlasti za učinkovito izvajanje programov Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti;

2. zagotavlja dodano vrednost razvoja Evropskega raziskovalnega prostora in bistveno izboljšuje zadevna znanstvena in tehnološka področja na mednarodni ravni;

3. do nje ima dejanski dostop evropska raziskovalna skupnost, sestavljena iz raziskovalcev iz držav članic in držav, povezanih s programi Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ter

4. prispeva k razširjanju in optimizaciji rezultatov dejavnosti Skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti.

Člen 4 Vloga za ustanovitev ERI

1. Subjekti, ki zaprosijo za ustanovitev ERI (v nadaljnjem besedilu: vlagatelji), predložijo vlogo Komisiji. Vloga se predloži v pisni obliki v enem od uradnih jezikov Skupnosti in vsebuje:

5. zahtevo Komisiji za ustanovitev ERI;

6. predlagan statut ERI iz člena 9;

7. tehnični in znanstveni opis raziskovalne strukture, ki jo mora ustanoviti in upravljati ERI, zlasti ob upoštevanju zahtev iz člena 3;

8. izvleček iz statuta, ki vsebuje informacije iz Priloge.

2. Komisija oceni vlogo. Med ocenjevanjem lahko pridobi mnenja neodvisnih strokovnjakov, zlasti na področju nameravanih dejavnosti ERI. Rezultat take ocene se sporoči vlagateljem, ki se po potrebi pozovejo k dopolnitvi ali spremembi vloge v razumnem času.

Člen 5 Odločba o vlogi

1. Komisija ob upoštevanju rezultatov ocene iz člena 4(2) in po postopku iz člena 21:

9. sprejme odločbo o ustanovitvi ERI po tem, ko se prepriča, da so izpolnjene zahteve iz te uredbe, ali

10. zavrne vlogo, če ugotovi, da zahteve iz te uredbe niso izpolnjene.

2. Odločba o vlogi se sporoči vlagateljem. Odločba o ustanovitvi ERI se objavi tudi v seriji L Uradnega lista Evropske unije .

3. Izvleček iz statuta iz vloge se priloži odločbi o ustanovitvi ERI.

Člen 6 Status ERI

1. ERI je pravna oseba od dne, ko začne veljati odločba o ustanovitvi ERI.

2. ERI ima v vsaki državi članici čim širšo pravno sposobnost, ki je pravnim osebam zagotovljena v skladu z zakonodajo zadevne države članice. Zlasti lahko pridobiva premično in nepremično premoženje in intelektualno lastnino ter z njimi razpolaga, lahko sklepa pogodbe in je lahko stranka v sodnem postopku.

3. ERI je mednarodna organizacija v smislu člena 151(1)(b) Direktive 2006/112/ES in mednarodna organizacija v smislu druge alinee člena 23(1) Direktive 92/12/EGS in člena 15(c) Direktive 2004/18/ES.

4. Države članice sprejmejo vse možne ukrepe, da v skladu s pravili glede državnih pomoči zagotovijo ERI čim širšo oprostitev davkov poleg tistih iz odstavka 3.

Člen 7 Sedež in naziv

1. ERI ima uradni sedež na ozemlju članice, ki je država članica ali država, povezana s programom Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.

2. Naziv vsake ERI vsebuje izraz „evropska raziskovalna infrastruktura“ ali okrajšavo „ERI“.

Člen 8 Članstvo

1. Člani ERI lahko postanejo naslednji subjekti:

11. države članice;

12. tretje države;

13. medvladne organizacije.

2. V ERI morajo biti včlanjene vsaj tri države članice. Nadaljnje države članice se lahko včlanijo kadar koli pod poštenimi in razumnimi pogoji iz statuta.

3. Države članice morajo imeti skupaj večino glasov v skupščini članic iz člena 12(a).

4. Katero koli državo članico ali tretjo državo kot članico ERI lahko zastopa en javni subjekt ali več javnih subjektov, vključno z regijami, ali zasebni subjekti, ki opravljajo javne storitve na področju uveljavljanja določenih pravic in razrešitve določenih obveznosti.

5. Tretje države in medvladne organizacije, ki zaprosijo za članstvo v ERI, priznavajo, da ima ERI pravno osebnost in sposobnost v skladu s členom 6(1) in (2) ter da upošteva pravila iz člena 16.

6. Tretje države, ki zaprosijo za članstvo v ERI, tako ERI obravnavajo tako, kot določa člen 6(3) in (4).

Člen 9 Statut

Statut vključuje vsaj naslednje:

14. seznam članic in, kjer je ustrezno, subjektov, ki jih zastopajo, ter pogoje in postopek za spremembe v zvezi s članstvom in zastopanjem v skladu s členom 8;

15. naloge in dejavnosti ERI;

16. uradni sedež v skladu s členom 7(1);

17. naziv ERI v skladu s členom 7(2);

18. pravice in obveznosti članic, vključno z obveznostjo prispevanja k uravnoteženemu proračunu;

19. organe ERI, njihove pristojnosti ter način, kako so sestavljeni in kako odločajo, vključno v zvezi s spremembo statuta v skladu s členi 10, 11 in 12;

20. trajanje in postopek likvidacije v skladu s členom 17;

21. osnovna načela, ki zajemajo:

(i) politiko dostopa za uporabnike;

(ii) podatkovno politiko;

(iii) politiko znanstvenega ocenjevanja;

(iv) politiko na področju pravic intelektualne lastnine;

(v) politiko razširjanja;

(vi) politiko zaposlovanja;

(vii) politiko javnih naročil, ki upošteva načela preglednosti, nediskriminacije in konkurence;

(viii) prenehanje obratovanja, če je ustrezno;

22. opredelitev delovnega(-ih) jezika(-ov);

23. sklicevanja na pravila o izvajanju statuta.

Statut se javno objavi na spletni strani ERI in na njenem uradnem sedežu.

Člen 10 Spremembe statuta, ki zahtevajo spremembo izvlečka iz statuta

1. ERI predloži Komisiji v odobritev kakršno koli spremembo statuta, ki zahteva spremembo izvlečka iz statuta. Taka sprememba ne začne veljati pred začetkom veljavnosti odločbe o odobritvi. Komisija smiselno uporablja člen 4(2) in člen 5.

2. Vloga za spremembo vsebuje naslednje:

24. besedilo predlagane spremembe, vključno z datumom začetka veljavnosti;

25. spremenjeno prečiščeno besedilo statuta;

26. spremenjen izvleček iz statuta.

Člen 11 Druge spremembe statuta

1. ERI predloži Komisiji kakršno koli spremembo statuta, ki ni zajeta v členu 10, v desetih dneh po njenem sprejetju.

2. Komisija lahko ugovarja taki spremembi v šestdesetih dneh od predložitve z navedbo razlogov, zakaj sprememba ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe.

3. Če Komisija ne vloži ugovora, objavi obvestilo o spremembi s priloženim kratkim povzetkom spremembe v seriji C Uradnega lista Evropske unije .

4. Sprememba ne začne veljati pred potekom roka za ugovor ali preden ta rok odloži Komisija ali pred preklicem vloženega ugovora.

5. Vloga za spremembo vsebuje naslednje:

27. besedilo sprejete spremembe, vključno z datumom začetka veljavnosti;

28. spremenjeno prečiščeno besedilo statuta;

29. kratek povzetek spremembe.

Člen 12 Organizacija ERI

Statut predvideva vsaj naslednje organe z naslednjimi pristojnostmi:

30. skupščino članic kot organa s polno pristojnostjo odločanja, vključno v zvezi s sprejetjem proračuna;

31. direktorja ali svet direktorjev, ki ju imenuje skupščina članic kot izvršilni organ in zakonitega zastopnika ERI.

Statut določa, kako člani sveta direktorjev zakonito zastopajo ERI.

Člen 13 Proračunska načela, računovodski izkazi, revizija in zavarovanje

1. Vse postavke prihodkov in odhodkov ERI se vključijo v ocene, ki jih je treba pripraviti za vsako proračunsko leto, in se prikažejo v proračunu. Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, so uravnoteženi.

2. Članice ERI zagotovijo, da se odobrena proračunska sredstva porabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

3. Proračun se določi in izvršuje ter računovodski izkazi pripravijo v skladu z načelom preglednosti.

4. Računovodskim izkazom ERI je priloženo poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju med proračunskim letom.

5. ERI izpolnjuje zahteve veljavne zakonodaje na področju priprave, evidentiranja, revizije in objave računovodskih izkazov.

6. ERI sklene potrebna zavarovanja, da se pokrijejo vsa tveganja v zvezi z njenim delovanjem.

Člen 14 Financiranje Skupnosti

Sredstva Skupnosti za ERI se dodelijo le v skladu z naslovom VI Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Možno je tudi financiranje v okviru kohezijske politike v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti.

Člen 15 Odgovornost

1. ERI je odgovorna za svoje dolgove.

2. Finančna odgovornost članic za dolgove ERI je omejena na njihove ustrezne prispevke v ERI. Članice lahko v statutu navedejo, ali bodo prevzele vnaprej določeno odgovornost nad njihovimi ustreznimi prispevki ali neomejeno odgovornost.

3. Skupnost ni odgovorna za noben dolg ERI.

Člen 16 Veljavna zakonodaja in pristojnost

1. ERI urejajo:

32. zakonodaja Skupnosti, zlasti ta uredba in odločbe iz členov 5(1)(a) in 10(1);

33. zakonodaja države, v kateri ima ERI svoj uradni sedež, pri zadevah, ki jih ne ureja ali jih le delno ureja zakonodaja iz točke (a);

34. njen statut, sprejet v skladu s pravnimi viri iz točk (a) in (b);

35. njena izvedbena pravila, ki so v skladu s statutom;

36. z odstopanjem od točke (b) ERI urejajo zakonodaje držav, v katerih ERI deluje na področjih

(i) javnega zdravja in varnosti ter zdravja in varnosti pri delu;

(ii) varstva okolja;

(iii) ravnanja z nevarnimi snovmi;

(iv) izdajanja dovoljenj, potrebnih za njeno delovanje.

2. Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za pravdni spor med članicami, med članicami in ERI ter za kakršen koli pravdni spor, v katerem je udeležena Skupnost.

3. Zakonodaja Skupnosti o pristojnosti se uporablja za spore med ERI in tretjimi osebami. V primerih, ki niso zajeti v zakonodaji Skupnosti, zakonodaja države, v kateri ima ERI svoj uradni sedež, določi pristojno sodišče za reševanje takšnega spora.

Člen 17 Likvidacija, plačilna nesposobnost

1. Statut določa postopek, ki se uporabi v primeru likvidacije ERI na podlagi sklepa skupščine članic.

2. Takoj, ko skupščina članic sprejme sklep o likvidaciji, in v vsakem primeru v desetih dneh po sprejetju ERI o tem obvesti Komisijo. Komisija objavi ustrezno obvestilo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3. Takoj po zaključku postopka likvidacije in v vsakem primeru v desetih dneh po zaključku ERI o tem obvesti Komisijo. Komisija objavi ustrezno obvestilo v seriji C Uradnega lista Evropske unije. ERI preneha obstajati z dnem objave obvestila.

4. Če ERI ni sposobna plačati svojih dolgov, mora o tem vedno takoj obvestiti Komisijo. Komisija objavi ustrezno obvestilo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Člen 18 Poročanje in nadzor

1. ERI pripravi letno poročilo o dejavnostih in ga predloži Komisiji v šestih mesecih po zaključku ustreznega proračunskega leta. To poročilo je dostopno javnosti.

2. ERI in zadevne države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli okoliščinah, ki bi lahko resno ogrozile izpolnjevanje naloge ERI.

3. Če Komisija prejme namig, da ERI resno krši to uredbo, odločbe, sprejete na podlagi te uredbe ali druge veljavne zakonodaje, zahteva pojasnilo od ERI in/ali njenih članic.

4. Če Komisija po tem, ko je ERI in/ali njenim članicam zagotovila razumen rok za predložitev pripomb, ugotovi, da ERI resno krši to uredbo, odločbe, sprejete na podlagi te uredbe ali druge veljavne zakonodaje, lahko ERI in njenim članicam predlaga ukrep za odpravo pomanjkljivosti.

5. Če ni sprejet noben ukrep za odpravo pomanjkljivosti, lahko Komisija razveljavi odločbo o ustanovitvi ERI. Ta odločba se sporoči ERI in objavi v seriji L Uradnega lista Evropske unije . S tem se sproži likvidacija ERI.

Člen 19 Ustrezne določbe

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje te uredbe.

Člen 20 Poročilo in pregled

Pet let po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o njenem izvajanju in predloge za spremembe, kjer je to potrebno.

Člen 21 Postopek odbora

1. Komisiji pomaga svetovalni odbor.

2. Kadar koli se navaja ta člen, se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Člen 22 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

IZVLEčEK IZ STATUTA

37. Naziv ERI (člen 7(2) in člen 9(d)): [naziv v skladu s statutom, vključno z besedami „evropska raziskovalna infrastruktura“ ali okrajšavo „ERI“].

38. Naloga (člen 2(1) in člen 9(b)): [naloga v skladu s statutom, ki vključuje ustanovitev in delovanje raziskovalne infrastrukture].

39. Uradni sedež (člen 7(1) in člen 9(c)): [sklicevanje po možnosti na najmanjšo upravno ali samoupravno ozemeljsko enoto, kot je občina].

40. Trajanje (člen 9(g)): [npr. „nedoločeno“ ali končni datum ali število let od ustanovitve].

41. Osnovna načela politike dostopa za uporabnike (člen 9(h), prva alinea): [v skladu s statutom].

42. Osnovna načela politike znanstvenega ocenjevanja (člen 9(h), tretja alinea): [v skladu s statutom].

43. Osnovna načela politike razširjanja (člen 9(h), peta alinea): [v skladu s statutom].

44. Osnovna načela politike zaposlovanja (člen 9(h), šesta alinea): [v skladu s statutom].

45. Osnovna načela politike javnih naročil, ob upoštevanju načel preglednosti, nediskriminacije in konkurence (člen 9(h), sedma alinea): [v skladu s statutom].

46. Ureditev odgovornosti (člen 15(2)): [v skladu s statutom in/ali prvim stavkom člena 15(2)].

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Uredba Sveta o pravnem okviru Skupnosti za evropsko raziskovalno infrastrukturo (ERI)

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) politike in z njim(-i) povezana(-e) dejavnost(-i):

Raziskave – raziskovalna infrastruktura

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

- 08 01 05 01: Uradniki in začasno osebje za raziskave

- 08 01 05 02: Zunanje osebje (pogodbeno, neodvisni nacionalni izvedenci itd.)

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Dolgoročni ukrep, ker je namen predlagane zakonodaje olajšati skupno ustanavljanje in delovanje raziskovalnih zmogljivosti med več državami članicami in pridruženimi državami in ker bo ta uredba s pooblastilom Evropske komisije omogočila enostavnejši postopek, kot če bi Svet sprejemal posamezne odločitve.

Kratkoročno za to ne bi bilo potrebnih več sredstev, kot je zdaj namenjenih za spremljanje pripravljalnega obdobja novih projektov raziskovalnih infrastruktur (sredstva sedmega okvirnega programa). Srednje- do dolgoročno pa so lahko za spremljanje političnega razvoja uredbe potrebni dodatni človeški viri, na primer za pregled uredbe po petih letih.

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

08 01 05 01 | neobvezni | nedif. | NE | DA | DA | št. 1A |

08 01 05 02 | neobvezni | nedif. | NE | DA | DA | št. 1A |

08 01 05 03 | neobvezni | nedif. | NE | DA | DA | št. 1A |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

Človeški viri / z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | a | 0,423 | 0,657 | 0,711 | 0,828 | 0,828 | 1,062 |

Upravni stroški (NS) | 8.2.6. | b | 0,080 | 0,250 | 0,280 | 0,250 | 0,250 | 0,250 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+b | 0,503 | 0,907 | 0,991 | 1,078 | 1,078 | 1,312 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+b | 0,503 | 0,907 | 0,991 | 1,078 | 1,078 | 1,312 |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem (razdelek 1)

X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma (tj. instrumenta prilagodljivosti ali revizije finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

4.2. EPDČ za človeške vire – glej podrobnosti pod točko 8.2.1.

Se ne uporablja.

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Ker se področje raziskav razvija in napreduje ter ker naše tehnologije napredujejo, postajajo raziskovalne infrastrukture vedno bolj zapletene in dražje ter pogosto presegajo zmogljivost posamezne raziskovalne skupine, regije, naroda ali celo celine. Vendar je glavna težava pri ustanovitvi novih evropskih raziskovalnih infrastruktur pomanjkanje ustreznega pravnega okvira, ki bi omogočil oblikovanje ustreznih partnerstev s partnerji iz različnih držav. Potreba, ki jo je treba izpolniti, je torej zagotovitev pravnega okvira Skupnosti za ustanavljanje in delovanje raziskovalnih infrastruktur vseevropskega interesa.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Namen predlagane zakonodaje je olajšati skupno ustanavljanje in delovanje raziskovalnih zmogljivosti med več državami članicami in pridruženimi državami ter prispevati k nadaljnjemu razvoju evropske politike za raziskovalne infrastrukture. Z dopolnitvijo nacionalnih ali medvladnih shem bo predlagana okvirna uredba zagotovila skupen pravni okvir na podlagi člena 171 Pogodbe ES. Določila bo glavne značilnosti evropskih raziskovalnih infrastruktur (ERI) in jasne postopke, s katerimi bo zakonodajalec podelil ta status. S pooblastilom Evropske komisije bo ta uredba tudi omogočila enostavnejši postopek, kot če bi Svet sprejemal posamezne odločitve, in preprečevanje neusklajenih dejavnosti.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Splošni cilj tega predloga je pomagati Evropi pri obravnavanju različnih izzivov pravočasnega razvoja učinkovitih evropskih raziskovalnih infrastruktur (ERI), kar bi:

- pripomoglo k okrepitvi razvoja učinkovitega evropskega raziskovalnega prostora z boljšim povezovanjem nacionalnih prizadevanj, preprečevanjem podkritičnih zmogljivosti in zagotovitvijo vodilnega položaja Evrope na področju raziskovalnih storitev na visoki ravni;

- pomagalo Evropi združiti sredstva za novo generacijo velikih zmogljivosti, ki so nujne za ohranitev vodilne vloge na področju raziskav v naslednjih desetletjih in zagotovitev raziskovalcem potrebnih raziskovalnih zmogljivosti, s čimer bi se povečala privlačnost in možnosti Evrope;

- pripomoglo k učinkovitejšemu obravnavanju socialnih in okoljskih izzivov, kot so podnebne spremembe, proizvodnja energije, oskrba z vodo, kakovost okolja ali kakovost življenja, z uporabo odličnih raziskovalnih storitev, ki jih zagotavljajo te nove evropske raziskovalne infrastrukture, vključno z e-infrastrukturami;

- prispevalo k dolgoročni gospodarski konkurenčnosti, s pospešitvijo znanstvenega napredka v Evropi, ki ga spodbujajo takšne nove evropske zmogljivosti, in rastjo, ki temelji na znanju.

Pričakovani rezultat te uredbe je spodbuditev oblikovanja ugodnejših pogojev za razvoj osnovnih raziskav v Evropi . Z oblikovanjem ugodnejših pravnih pogojev na ravni Skupnosti bo to delo dejansko podprlo pravočasno izvajanje novih evropskih raziskovalnih infrastruktur (kot so tiste, ki jih je opredelil ESFRI). To bo tudi pripomoglo k nadaljnjemu razvoju evropske politike za raziskovalne infrastrukture. S tem povezani kazalniki bodo:

- število novih evropskih raziskovalnih infrastruktur (kot so tiste, ki jih je opredelil ESFRI), ki se ustanavljajo v okviru vseevropskih partnerstev;

- hitrost ustanavljanja teh infrastruktur;

- sredstva, potrebna za ta proces,

- okrepitev in večje priznavanje evropske politike za raziskovalne infrastrukture.

5.4. Metoda izvedbe

( Centralizirano upravljanje (neposredno s strani Komisije ali posredno s prenosom pooblastil na izvajalske agencije, organe, ki jih je ustanovila Skupnost, ali nacionalne organe javnega sektorja / organe, ki opravljajo javne storitve.

X Deljeno ali decentralizirano upravljanje

X z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite organizacije)

Opombe : Članstvo v ERI bo omejeno na države članice, tretje države in medvladne organizacije z možnostjo, da sodelujoče države pooblastijo javne ali zasebne subjekte, ki opravljajo javne storitve, da v njihovem imenu izvajajo njihove pravice in dolžnosti. Evropska komisija bo zagotovila splošno uskladitev te pobude. Odbor bo Evropsko komisijo podpiral pri upravljanju novega pravnega okvira.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Vzpostavljen bo sistem nadzora in vrednotenja za spremljanje ustanovljenih evropskih raziskovalnih infrastruktur in ocenjevanje uspešnosti novega pravnega okvira pri uresničevanju svojih ciljev.

Medtem ko bo Evropska komisija zagotavljala splošno usklajevanje te pobude, jo bo svetovalni odbor podprl pri upravljanju novega pravnega okvira.

Poleg tega bo morala vsaka uradno odobrena ERI pripravljati letna poročila ter jih predložiti Evropski komisiji in državam članicam, ki ji zagotavljajo sredstva. Ta poročila bodo zagotovila pregled dejavnosti v zadevnem letu in podrobnosti o proračunskih vprašanjih ter bodo Evropski komisiji in državam članicam omogočala, da preverijo, ali infrastruktura še vedno izpolnjuje potrebne pogoje za evropski status.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje:

Pripravljeno je bilo poročilo o predhodnem vrednotenju.

6.2.2. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja:

Pet let po sprejetju pravnega okvira bo skupina strokovnjakov izvedla vrednotenje ter poročala državam članicam in Evropski komisiji, da se ocenijo:

- uporaba pravnega okvira (tj. število novih ali nadgrajenih evropskih infrastruktur, ki uporabljajo okvir);

- koliko pričakovanih koristi je zagotovil in zlasti enostavnost njegove uporabe ter koliko je pripomogel k pospešitvi oblikovanja evropskih raziskovalnih infrastruktur;

- potreba po pregledu ali prilagoditvi pravnega okvira.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Vsaka uradno odobrena ERI bo morala pripravljati letna poročila ter jih predložiti Evropski komisiji in državam članicam, ki ji zagotavljajo sredstva. Ta poročila bodo zagotovila pregled dejavnosti v zadevnem letu in podrobnosti o proračunskih vprašanjih ter bodo Evropski komisiji in državam članicam omogočala, da preverijo, ali infrastruktura izpolnjuje potrebne pogoje za evropski status. Poleg tega se bo vsaka ERI ob zagotavljanju raziskovalnih storitev samodejno spremljala prek periodičnih raziskovalnih dejavnosti, ki jih podpirajo nacionalni, evropski ali mednarodni programi.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

S to uredbo ni povezan noben operativni proračun.

8.2. Upravni odhodki

8.2.1. Človeški viri – število in vrsta delovnih mest

Se ne uporablja.

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Politično spremljanje te uredbe bo zahtevalo nekaj zaposlenih s statusom „AD“ za opravljanje političnih nalog, ki bodo od leta 2010 zajemale spremljanje izvajanja uredbe in možno revizijo po petih letih.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Trenutno dodeljena delovna mesta, ki se nadomestijo ali podaljšajo

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

x Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev).

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

Se ne uporablja.

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (08 01 05 01) – obstaja | 0,234 | 0,468 | 0,585 | 0,702 | 0,702 | 0,936 |

Osebje, financirano iz člena 08 01 05 02 (npr. neodvisni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje) – obstaja | 0,189 | 0,189 | 0,126 | 0,126 | 0,126 | 0,126 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,423 | 0,657 | 0,711 | 0,828 | 0,828 | 1,062 |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje |

08 01 02 11 01 + 08 01 05 03 – Naloge | 0,03 | 0,03 | 0,03 | 0,03 | 0,03 | 0,03 |

08 01 02 11 02 + 08 01 05 03 – Sestanki in konference | 0,02 | 0,1 | 0,1 | 0,06 | 0,06 | 0,06 |

08 01 02 11 03 + 08 01 05 03 – Odbori | 0 | 0,06 | 0,09 | 0,09 | 0,09 | 0,09 |

08 01 02 11 04 + 08 01 05 03 – Študije in posvetovanja | 0,03 | 0,03 | 0,03 | 0,05 | 0,06 | 0,06 |

08 01 02 11 05 + 08 01 05 03 – Informacijski sistemi | 0 | 0,03 | 0,03 | 0,02 | 0,01 | 0,01 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ | 0,08 | 0,25 | 0,28 | 0,25 | 0,25 | 0,25 |

Izračun – uradniki in začasni uslužbenci ter osebje, ki se financira iz člena 08 01 02 |

Letni stroški uradnika se izračunajo na osnovi 117 000 EUR. Stroški drugega osebja (pogodbeni uslužbenci, napoteni nacionalni strokovnjaki) se izračunajo na osnovi 63 000 EUR na leto. |

Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa: Prvi meseci po sprejetju uredbe bodo namenjeni oblikovanju postopkov in smernic za zaprositev za ERI. Pozneje, od sredine leta 2009, bo redno delo sčasoma vključevalo: spremljanje morebitnih prošenj ustanovnih članic (države članice), obravnavo dokumentacije (upravičenost, znanstvena ocena, analiza upravnih, pravnih in finančnih podatkov), medslužbena posvetovanja in srečanja odbora, pripravo morebitnih odločb Evropske komisije, registracijo in prihodnje vsakoletno spremljanje ERI. Število potrebnega osebja bi se kratkoročno podprlo s sedanjimi sredstvi. Vendar je treba po letu 2010 dodati nekaj delovnih mest uradnikov (prerazporejenih) za opravljanje političnega dela, ki ga bo Svet prenesel na Komisijo (tj. srečanja odbora, spremljanje dokumentacije za odločbo Komisije, spremljanje in možna revizija uredbe po petih letih): |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje |

AD*/AST (sklic 8.2.5) | 2 | 4 | 5 | 6 | 6 | 8 |

Neodvisni nacionalni strokovnjaki/pogodbeno osebje* (sklic 8.2.5) | 3 | 3 | 2 | 2 | 2 | 2 |

Skupaj | 5 | 7 | 7 | 8 | 8 | 10 |

* od katerih je en pravnik za A/AD in en za neodvisne nacionalne strokovnjake

[1] COM (2008) ***, z dne **.**.2008.

[2] UL C, str.

[3] UL C, str.

[4] UL C, str.

[5] UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

[6] UL L 54, 22.2.2007, str. 101.

[7] UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[8] UL L 347, 11.12.2006, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2008/8/ES o DDV z dne 12. februarja 2008 (UL L 44, 20.2.2008, str. 11).

[9] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2004/106/ES z dne 16. novembra 2008 (UL L 359, 4.12.2004, str. 30).

[10] UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 (UL L 74, 15.3.2008, str. 1).

[11] UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

[12] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.