[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.6.2008

COM(2008) 396 konč.

2008/0130 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o statutu evropske zasebne družbe

(predložila Komisija) {SEC(2008) 2098}{SEC(2008) 2099}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE

Sporočilo Komisije o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja[1] poudarja potrebo po nenehnem izboljševanju okvirnih pogojev za podjetja na enotnem trgu.

Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo več kot 99 % družb v Evropski uniji, vendar jih je samo 8 % udeleženih v čezmejni trgovini, 5 % pa jih ima hčerinske družbe ali skupna vlaganja v tujini. Čeprav se je v zadnjih letih postopek ustanavljanja podjetij v EU poenostavil, si je treba bolj prizadevati za izboljšanje dostopa MSP do notranjega trga, olajšanje njihove rasti in sprostitev njihovega poslovnega potenciala.

Statut evropske zasebne družbe (Societas Privata Europaea) je sestavni del paketa ukrepov za pomoč MSP, ki se imenuje zakon za mala podjetja v Evropi (SBA). Cilj SBA je olajšati poslovanje MSP na enotnem trgu, kar bi izboljšalo njihovo tržno uspešnost. SPE je ena od prednostnih pobud iz delovnega programa Komisije za leto 2008[2].

2. Cilji predloga

Pobuda vzpostavlja novo evropsko pravno obliko, ki je namenjena povečanju konkurenčnosti MSP, tako da se olajša njihovo ustanavljanje in poslovanje na enotnem trgu. Istočasno bi statut lahko koristil večjim družbam in skupinam.

Predlog statuta SPE je prilagojen posebnim potrebam MSP. Podjetnikom omogoča, da v državah članicah ustanavljajo SPE ob upoštevanju enakih, enostavnih in prožnih določb prava družb.

S predlogom se želijo tudi zmanjšati stroški usklajevanja pri ustanavljanju in poslovanju podjetij, ki nastanejo zaradi razlik med nacionalnimi pravili o ustanavljanju in poslovanju podjetij.

Predlog ne ureja zadev v zvezi z delovnim pravom, davčnim pravom, računovodstvom ali plačilno nesposobnostjo SPE. Prav tako se tudi ne ukvarja s pogodbenimi pravicami in obveznostmi SPE ali družbenikov razen s tistimi, ki izhajajo iz statuta SPE. Te zadeve se bodo še naprej urejale v skladu z nacionalnim pravom in, kjer je to ustrezno, obstoječimi instrumenti prava Skupnosti.

Izbira SPE kot pravne oblike za poslovanje v EU ne sme biti odvisna od davčnega vidika. Zato je pomembno zagotoviti, da je SPE davčno obravnavana enako kot podobne nacionalne pravne oblike. V ta namen namerava Evropska komisija jeseni 2008 začeti razprave z državami članicami, da bi bil predložen predlog za razširitev področja uporabe direktive o matičnih in odvisnih družbah (90/435/EGS)[3], direktive o združitvah (90/434/EGS)[4] in direktive o obrestih in licenčninah (2003/49/ES)[5] na SPE. Komisija želi zagotoviti, da se bodo ti ukrepi izvajali in da bodo koristili SPE od začetka njihovega poslovanja.

3. Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 308 Pogodbe ES. Ta določba zagotavlja pravno podlago za ukrepe na ravni EU, da bi bil dosežen eden od ciljev Skupnosti, če v Pogodbi ES za to ni na voljo posebne pravne podlage. Člen 308 je pravna podlaga za obstoječe oblike evropskih družb, tj. evropska družba, evropsko gospodarsko interesno združenje in evropska zadruga.

4. Subsidiarnost in sorazmernost

S predlogom se želi povečati dostopnost MSP do enotnega trga, tako da se jim da na voljo instrument, ki olajša širjenje njihovih dejavnosti v druge države članice. Vendar predlog ne določa, da za ustanovitev SPE velja čezmejna zahteva (npr. da morajo biti družbeniki iz različnih držav članic ali da mora biti prisoten dokaz o čezmejni dejavnosti). V praksi podjetniki ponavadi ustanovijo podjetje v svoji državi članici, preden se širijo v druge države. Čezmejna zahteva na začetku bi zato znatno zmanjšala možnosti instrumenta. Poleg tega bi se bilo čezmejni zahtevi zlahka izogniti, njeno spremljanje in izvrševanje pa bi neupravičeno obremenilo države članice.

Ukrepi na ravni EU so potrebni, da bi omogočili MSP uporabo iste oblike družb po vsej EU. Tega cilja države članice ne morejo doseči same. Tudi če bi se vse države članice zavezale, da bodo naredile svoje pravo družb bolj prijazno za podjetja, bi se MSP še vedno spopadala z neusklajenostjo zaradi 27 nacionalnih ureditev.

SPE bi za MSP pomenila obliko podjetja, ki je enotna in pravno varna ter hkrati prožna, in bi tako predstavljala najbolj učinkovito in usmerjeno sredstvo za doseganje zgoraj navedenega cilja. Nadomestno sredstvo za doseganje enakega cilja bi bila uskladitev vsaj ključnih določb ureditev nacionalnega prava družb, ki se uporabljajo za zasebne družbe z omejeno odgovornostjo. Ta rešitev bi vsebovala znatno in verjetno nesorazmerno poseganje v zakonodajo držav članic. V nasprotju z uskladitvijo ta predlog večinoma ne posega v nacionalno zakonodajo. MSP zagotavlja nadomestno obliko, ki bi obstajala poleg nacionalnih oblik družb.

Ustanovitev nove evropske pravne oblike zahteva pravni instrument, ki je neposredno uporaben, tj. uredbo. Niti priporočilo niti direktiva ne bi pripeljala do enotne ureditve, ki bi se lahko uporabljala v vseh državah članicah.

5. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

V 90-ih letih so se sprva s statutom evropske zasebne družbe ukvarjali podjetja in akademski krogi, pozneje pa je bil deležen široke podpore panožnih organizacij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[6]. Naveden je bil kot morebitni ukrep Akcijskega načrta za obdobje 2003–2009 o posodobitvi prava družb in izboljšanju upravljanja podjetij[7]. Javna posvetovanja leta 2006 o prihodnjih prednostnih nalogah Komisije na področju prava družb in upravljanja podjetij so to podporo potrdila[8].

Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta je imel junija 2006 javno razpravo o SPE in je pripravil samoiniciativno poročilo in resolucijo, v kateri je Evropsko komisijo pozval, naj pred koncem leta 2007 predloži predlog za SPE[9]. Parlament je v resoluciji z dne 25. oktobra 2007 ponovno poudaril svojo podporo in trdno zavezanost pobudi[10]. Ker se Parlament zelo zanima za predlog, bi moral biti od začetka vključen v delo v zvezi s SPE.

Generalni direktorat za notranji trg in storitve je julija 2007 začel posebno javno posvetovanje o SPE. Poleg tega je evropski svet za testiranje podjetij izvedel raziskavo med podjetji v 27 državah članicah[11].

Komisija je imela 10. marca 2008 konferenco o SPE.

Svetovalna skupina Evropske komisije za upravljanje podjetij in pravo družb[12] je zagotovila informacije v zvezi z oceno učinka in svetovala glede vsebine statuta SPE. Skupina tudi pripravlja osnutek primerov določb za statut SPE, kar naj bi olajšalo razumevanje osnutka statuta.

6. Ocena učinka

Nedavne raziskave[13] in javna posvetovanja kažejo, da se kljub velikemu potencialu MSP soočajo s pravnimi in upravnimi ovirami, ki slabo vplivajo na njihov razvoj na enotnem trgu. Čeprav se morajo vsa podjetja, ki se želijo širiti prek meja, spopadati s pravnimi in upravnimi ovirami, so te sorazmerno večje za manjša podjetja, ki so v slabšem položaju, kar zadeva finančne in človeške vire.

Težave, s katerimi se soočajo podjetja zaradi različnih oblik družb, predstavljajo predvsem stroški zaradi upoštevanja predpisov pri ustanavljanju podjetja (npr. zahteva glede obveznega minimalnega kapitala, registracijski in notarski stroški, stroški pravnega svetovanja) ter težave in stroški upoštevanja predpisov v zvezi s poslovanjem podjetja , zaradi česar je vsakodnevno poslovanje hčerinskih družb v tujini dražje kot poslovanje takšnih družb doma.

MSP pri njihovem čezmejnem razvoju ovira tudi pomanjkanje zaupanja v nekatere oblike tujih družb v drugih državah članicah. Ta težava nastane predvsem v zvezi z oblikami družb, ki na splošno niso zelo znane.

Ocena učinka preučuje štiri možnosti politike na visoki ravni:

- Možnost brez ukrepov in zanašanje na obstoječo zakonodajo in sodno prakso: kljub prizadevanjem, da bi bilo ustanavljanje podjetij v EU hitrejše in enostavnejše, se morajo MSP še vedno soočati s 27 ureditvami prava družb.

- Prizadevanja za uskladitev prava družb držav članic: potrebna bi bila visoka raven uskladitve nacionalnih ureditev, da bi se znatno znižali stroški ustanavljanja podjetij in njihovega poslovanja v državah članicah. Vendar ni nujno, da bi bile velike spremembe nacionalne zakonodaje, ki bi jih vseboval ta predlog, sorazmerne s ciljem predloga.

- Izboljšanje statuta evropske družbe (SE) in njegova prilagoditev potrebam MSP: omogočanje dostopa MSP do statuta SE bi zahtevalo znatne spremembe. V okviru te možnosti bi bilo treba temeljito preoblikovati Uredbo o SE in se o njej ponovno pogajati, preden se leta 2008/2009 oceni.

- Predlaganje statuta SPE za MSP: nastanek nove evropske pravne oblike, namenjene MSP, najbolje rešuje zgoraj navedene težave, saj nudi obliko družbe, ki predstavlja enotna pravila glede ustanavljanja v EU in prilagodljivost glede notranje organizacije, kar posledično pomeni prihranek stroškov. Prav tako bi ta nova oblika dala MSP evropsko znamko in tako olajšala čezmejno poslovanje.

7. Razlaga predloga

Poglavje I: Splošne določbe

Splošne določbe opredeljujejo glavne značilnosti SPE . SPE je družba, ki ima status pravne osebe in osnovni kapital razdeljen na poslovne deleže. Je družba z omejeno odgovornostjo, tj. družbeniki odgovarjajo do višine vpisanega kapitala. Ker je SPE zasebna družba, se deleži v SPE ne smejo javno ponujati ali tržiti na borzi.

Glede ustanovitve SPE ni nobene omejitve. Ustanovi jo lahko en ali več ustanoviteljev, fizičnih oseb in/ali družb ali podjetij v skladu s členom 48 Pogodbe ES. Poleg tega lahko pri ustanovitvi SPE sodelujejo tudi SE, evropska zadruga, evropsko gospodarsko interesno združenje ali druga SPE.

Kar zadeva področje uporabe statuta in njegovo povezavo z nacionalno zakonodajo, Uredba določa:

1. SPE urejajo predvsem neposredno uporabne obvezne določbe iz Uredbe. Ta pravila olajšajo ustanovitev in zagotovijo potrebno enotno obliko SPE v EU.

2. Uredba zahteva, da vrsto vprašanj, zlasti notranjo organizacijo SPE, ureja statut (Priloga I). Da bi zagotovili prilagodljivost, lahko družbeniki sami odločijo, kako bodo urejali ta vprašanja, pri čemer morajo upoštevati samo pravila Uredbe.

3. V zadevah, ki jih zajema statut SPE, se uporablja nacionalno pravo družb samo, če je to določeno v Uredbi. Za določbe, ki morajo biti vključene v statut ali so lahko vključene v statut v skladu s Prilogo I, nacionalno pravo ne velja.

Določbe iz Uredbe in seznam zadev iz Priloge I, ki morajo biti zajete v statutu, določajo področje uporabe pravil EU. Predlog ne vsebuje nobenih prevzetih določb, ki se uporabljajo, če statut ne zajema zadev iz Priloge I. Vendar mora nacionalna zakonodaja določati sankcije v primeru takšnih izpustov ali drugih kršitev Uredbe.

Nacionalno pravo ureja te zadeve, ki jih ne zajemajo Uredba ali členi statuta SPE, kakor je določeno v Prilogi I. To velja zlasti za zadeve, ki niso navedene v Prilogi I, ali na področjih, ki ne spadajo na področje prava družb kot takšnega (npr. delovno pravo, pravo v primeru plačilne nesposobnosti ali davčno pravo). Ustrezno pravo, ki se uporablja, je pravo države članice, kjer ima SPE svoj registrirani sedež, ki se uporablja za zasebne družbe z omejeno odgovornostjo. Države članice obvestijo Komisijo o imenu oblike družbe.

Poglavje II: Ustanovitev

Uredba ne omejuje načinov, na katere se lahko ustanovi SPE. SPE se lahko ustanovi ex nihilo v skladu z določbami Uredbe. Prav tako se lahko ustanovi s preoblikovanjem ali delitvijo obstoječe družbe ali z združitvijo obstoječih družb. Kakršna koli oblika družbe, ki obstaja v skladu z nacionalnim pravom (zasebna ali javna, z ali brez statusa pravne osebe) lahko postane SPE v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava. SE ali druga SPE tudi lahko sodeluje pri ustanavljanju SPE.

Imenu vsake evropske zasebne družbe mora slediti kratica „SPE“. SPE mora imeti registrirani sedež in glavno upravo ali glavni kraj poslovanja na ozemlju države članice. Vendar se lahko v skladu s sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi s podjetjem Centros[14] SPE ustanovi z registriranim sedežem in glavno upravo ali glavnim krajem poslovanja v različnih državah članicah. Družbeniki se lahko tudi odločijo, da bodo prenesli registrirani sedež družbe v drugo državo članico.

Uredba ne določa posebnega postopka registracije za SPE, ampak temelji na določbah prve direktive o pravu družb (68/151/EGS), hkrati pa navaja nekatere zahteve, da bi bila ustanovitev SPE enostavnejša in cenejša. Prvič, omogočiti je treba, da se prošnja za registracijo SPE lahko predloži elektronsko. Drugič, Uredba vsebuje zaključen seznam dokumentov in podrobnih podatkov, ki jih lahko zahtevajo države članice za registracijo SPE. V register je treba vključiti tudi spremembe dokumentov in podrobne podatke.

Predlog tudi zagotavlja enoten pregled zakonitosti, tj. pri registraciji SPE upravni ali sodni organ preveri zakonitost dokumentov SPE in podrobne podatke ali pa jih potrdi notar. Od ustanoviteljev SPE se ne sme zahtevati, da izpolnijo oba pogoja.

Poglavje III: Deleži

Uredba dovoljuje družbenikom veliko svobode pri določanju zadev v zvezi z deleži , zlasti glede pravic in dolžnosti, povezanih z njimi. SPE lahko izda navadne ali prednostne deleže. Omejitve se uporabljajo samo, kadar je to potrebno zaradi interesov tretjih oseb ali manjšinskih družbenikov.

Vsa lastništva nad deleži morajo biti registrirana na seznamu družbenikov , ki ga pripravi in vodi poslovodni organ SPE. Ta seznam služi kot dokaz o lastništvu nad deleži, razen če se ne dokaže drugače. Na zahtevo lahko seznam pregledajo družbeniki ali tretje osebe.

Pogoji za prenos deležev morajo biti določeni v statutu. Kakršne koli nove omejitve ali prepovedi prenosa zahtevajo odločitev kvalificirane večine (člen 27). Za takšno odločitev je poleg tega potrebno soglasje vseh družbenikov, ki jih zadeva omejitev ali prepoved, da bi bili tako zaščiteni interesi manjšinskih družbenikov.

Uredba družbenikom ne daje pravice, da izrinejo manjšinske družbenike. Prav tako ne zavezuje večinskega družbenika ali SPE, da kupi deleže manjšinskega družbenika ( pravica do prodaje ). Takšne določbe se lahko vključijo v statut. Vendar Uredba dovoljuje izključitev in umik družbenika pod posebnimi pogoji.

Poglavje IV: Kapital

Da bi olajšali ustanavljanje, Uredba določa, da mora minimalni kapital znašati 1 EUR. Predlog se razlikuje od tradicionalnega pristopa, v skladu s katerim zahtevan visok znesek minimalnega kapitala pomeni varstvo za upnike. Študije kažejo, da upniki dandanes poleg kapitala gledajo druge vidike, kot npr. denarni tok, ki so pomembnejši za plačilno sposobnost. Direktorji-družbeniki majhnih družb so pogosto pripravljeni osebno jamčiti svojim upnikom (npr. bankam) in dobavitelji uporabljajo tudi druge metode za zavarovanje svojih terjatev, npr. lastništvo nad blagom se pridobi šele po plačilu. Družbe imajo poleg tega različne potrebe glede kapitala, ki so odvisne od njihovega poslovanja, tako je nemogoče določiti primeren znesek kapitala za vse družbe. Družbeniki lahko najbolje določijo potrebe glede kapitala svojih podjetij.

Uredba ne omejuje pravice ustanovnih družbenikov, da odločijo, kakšne vrste nadomestilo se zagotovi za deleže pri ustanovitvi SPE ali povečanju kapitala. V skladu s tem mora statut določati, ali morajo ustanovitelji zagotoviti nadomestilo v denarju ali v naravi. Sami odločijo kakšno premoženje, pravice, storitve itd. sprejmejo kot nadomestilo za deleže in kdaj mora biti nadomestilo plačano ali zagotovljeno. V statutu mora biti tudi določeno, ali mora biti nadomestilo v naravi strokovno ocenjeno ali ne. Družbeniki odgovarjajo za svoj vložek v skladu z določbami nacionalnega prava.

Uredba vsebuje enotna pravila za delitev dobička (npr. delež pri dobičku, nakup lastnih deležev SPE, zadolževanje) družbenikom iz sredstev SPE. Delitev dobička je mogoča samo, če ima SPE pozitivne rezultate pri preverjanju bilance stanja, kar pomeni da po delitvi sredstva podjetja v celoti pokrivajo obveznosti. V predlogu niso opredeljena „sredstva“ ali „obveznosti“, v zvezi s tem se uporabljajo ustrezne računovodske določbe (tj. četrta direktiva (78/660/EGS) ali Uredba (ES) št. 1606/2002).

Ker priprava preverjanja plačilne sposobnosti za delitev dobička sedaj obstaja v nekaj državah članicah, s predlogom ne bo obvezno za SPE. Vendar je izrecno dovoljeno, da družbeniki določijo preverjanje plačilne sposobnosti v statutu, poleg preverjanja plačilne bilance, ki ga zahteva Uredba. Če družbeniki od poslovodnega organa zahtevajo, da podpiše potrdilo o plačilni sposobnosti pred delitvijo dobička, morajo tudi opredeliti s tem povezane zahteve (npr. razloge, merila), potrdilo pa se objavi.

Predlog ne preprečuje SPE, da odkupi lastne deleže pod posebnimi pogoji, da bi se zaščitilo premoženje podjetja. Pred odkupom lastnih deležev mora SPE izvesti preverjanje bilance stanja in, če je tako določeno v statutu, preverjanje plačilne sposobnosti. O odkupu odločijo družbeniki. Nefinančne pravice, povezane z deleži (zlasti glasovalne in predkupne pravice), se prekinejo. V statutu se lahko določijo dodatni pogoji in nadaljnje omejitve.

Poglavje V: Organizacija SPE

V skladu z Uredbo družbeniki SPE uživajo visoko raven svobode pri določanju notranje organizacije SPE. Člen 27 določa nepopoln seznam odločitev, ki jih morajo sprejeti družbeniki . V statutu morata biti navedeni zahtevana večina in sklepčnost pri glasovanju v skladu s členom 27, ki določa, da je za nekatere odločitve potrebna kvalificirana večina (tj. vsaj 2/3 glasovalnih pravic SPE, vendar lahko statut določa večjo večino npr. 3/4).

Ni potrebno, da so družbeniki na skupščinah fizično prisotni. Metodo za sprejemanje odločitev družbenikov je treba določiti v statutu. Družbeniki imajo široke pravice glede informacij v zvezi s poslovanjem SPE. Za njihovo pravico izpodbijanja skupnih odločitev velja nacionalno pravo.

Uredba zagotavlja dve posebni manjšinski pravici za družbenike: pravica, da se zahteva odločitev družbenikov, in pravica, da se od pristojnega sodišča ali upravnega organa zahteva, da imenuje neodvisnega strokovnjaka (zlasti neodvisnega revizorja).

Vse odločitve, ki niso navedene v Uredbi ali statutu spadajo pod pristojnost poslovodnega organa SPE, ki je odgovoren za vodenje družbe. V statutu je določena poslovodna struktura SPE (en ali več direktorjev, enotirni ali dvotirni sistem upravnega odbora). Če za SPE velja ureditev glede soodločanja zaposlenih, pa mora izbrana poslovodna struktura dovoljevati izvrševanje te pravice.

Družbeniki SPE odločajo o imenovanju in odstavitvi direktorjev. V statutu morajo biti določeni trajanje mandata direktorjev in merila za izbor. Uredba prepoveduje, da bi nekdo, ki ne more biti direktor v posamezni državi članici, delal kot direktor SPE.

Uredba zavezuje direktorje, da morajo delovati v interesu družbe. V skladu s tem SPE določi dolžnosti direktorjev in samo družba jih lahko tudi izvršuje. Uredba ne daje pravice posameznim družbenikom ali upnikom, da neposredno tožijo člane poslovodnega organa.

Uredba določa splošne standarde glede skrbnosti, tako da se od direktorjev zahteva skrbnost in usposobljenost, ki se upravičeno pričakujejo pri vodenju poslovanja. To določbo lahko razlagajo nacionalna sodišča. Medtem ko Uredba določa tudi najpomembnejše posebne dolžnosti direktorjev (npr. predlaganje delitve dobička), so lahko v statutu določene nadaljnje dolžnosti. Direktorji morajo paziti, da ne pride do kakršnega koli dejanskega ali morebitnega navzkrižja interesov. Vendar so lahko v statutu predvidene situacije, v katerih je takšno navzkrižje dovoljeno.

Uredba določa odgovornost direktorjev za kakršno koli izgubo ali škodo, ki jo utrpi SPE zaradi kršitve njihovih dolžnosti, ki izhajajo iz Uredbe, statuta ali odločitve družbenikov. Druge vidike odgovornosti, npr. posledice kršitve dolžnosti ali kakršnega koli pravila o poslovni sodbi, pa ureja nacionalno pravo.

Poglavje VI: Soodločanje zaposlenih

Soodločanje zaposlenih obstaja v malih podjetjih samo v nekaterih državah članicah (npr. Švedska, Danska).

Splošno načelo iz direktive o čezmejnih združitvah (2005/56/ES) je, da veljajo za SPE pravila o soodločanju zaposlenih iz države članice, kjer ima SPE svoj registrirani sedež. SPE tako glede soodločanja zaposlenih ne bo niti bolj niti manj zanimiva kot primerljive nacionalne družbe.

Čezmejne združitve, ki vključujejo SPE, ureja direktiva o čezmejnih združitvah. Za prenos registriranega sedeža SPE pa so potrebna posebna pravila.

Poglavje VII: Prenos registriranega sedeža SPE

SPE lahko prenese svoj registrirani sedež v drugo državo članico, hkrati pa se ohranita status pravne osebe in obstoj družbe. Da bi se zaščitili interesi tretjih oseb, Uredba ne dovoljuje prenosa registriranega sedeža SPE med prenehanjem družbe, likvidacijo ali podobnimi postopki.

Postopek prenosa se zgleduje po določbah o prenosu registriranega sedeža iz Uredbe o SE.

Uredba določa poseben režim, če SPE, za katero velja ureditev glede soodločanja zaposlenih, prenese svoj registrirani sedež v drugo državo članico, kjer ni pravic soodločanja zaposlenih ali pa so te pravice manjše, ali ki ne zagotavlja zaposlenim v poslovni enoti SPE v drugi državi članici enake pravice izvrševanja pravic soodločanja, kot so jih imeli pred prenosom. V takšnih primerih, če vsaj tretjina zaposlenih SPE dela v matični državi članici, morajo potekati pogajanja med poslovodnim organom in predstavniki zaposlenih, da bi bil dosežen dogovor o soodločanju zaposlenih. Če takšen dogovor ni dosežen, se še naprej uporabljajo ureditve glede soodločanja, ki že obstajajo v matični državi članici.

Poglavje VIII: Prestrukturiranje, prenehanje in ničnost

Uredba se pri prenehanju SPE ali njenem preoblikovanju v obliko nacionalne družbe sklicuje na nacionalno pravo. SPE se lahko tudi združi z drugimi podjetji ali razdeli v skladu s pravili, ki se uporabljajo za zasebne družbe z omejeno odgovornostjo.

Poglavje IX: Dodatne in prehodne določbe

Člen 42 dovoljuje SPE, ki je registrirana v državi članici izven euroobmočja, da navede svoj kapital in pripravi računovodske izkaze v nacionalni valuti te države članice, čeprav lahko SPE navede svoj kapital in/ali pripravi računovodske izkaze tudi v eurih.

Poglavje X: Končne določbe

Uredba zahteva od držav članic, da sprejmejo nekatere določbe. Zlasti je treba sprejeti postopkovna pravila za registracijo in prenos registriranega sedeža SPE ter sankcije v primeru kršenja Uredbe in statuta.

2008/0130 (CNS)

Predlog

UREDBA SVETA

o statutu evropske zasebne družbe (Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[15],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[16],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[17],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pravni okvir, v katerem poteka poslovanje v Skupnosti, ostaja večinoma nacionalen. Družbe se tako soočajo z zelo različnim nacionalnim pravom ter različnimi nacionalnimi oblikami in ureditvami družb. Nekatere od teh težav lahko reši prilagajanje nacionalnih zakonodaj z direktivami na podlagi člena 44 Pogodbe. Tako prilagajanje pa oseb, ki želijo ustanoviti podjetja, ne odvezuje dolžnosti, da morajo v vsaki državi članici izbrati obliko družbe, ki jo predpisuje nacionalno pravo te države članice.

(2) Obstoječe oblike družb v Skupnosti, predvsem evropska družba (SE), katere pravna oblika je bila določena z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe[18], so zasnovane za velika podjetja. Zaradi zahteve glede minimalnega kapitala za SE in omejitev pri njeni ustanovitvi je ta oblika družbe neprimerna za veliko podjetij in zlasti za manjša podjetja. Takšna podjetja se soočajo s težavami, ki izhajajo iz različnih ureditev prava družb in neprimernosti SE za mala podjetja, zato je treba zagotoviti obliko evropske družbe, ki bo zasnovana posebej za mala podjetja in jo bo mogoče ustanavljati po Skupnosti.

(3) Ker je zasebna družba (v nadaljnjem besedilu „SPE“), ki se lahko ustanavlja po Skupnosti, namenjena malim podjetjem, je treba v Skupnosti zagotoviti čim enostavnejšo pravno obliko, čim več zadev pa je treba pustiti pogodbeni svobodi družbenikov in hkrati zagotoviti visoko raven pravne varnosti za družbenike, upnike, zaposlene in tretje osebe na splošno. Družbenikom je treba pustiti visoko raven prilagodljivosti in svobode, da organizirajo notranje zadeve SPE, zasebno naravo družbe pa mora odražati tudi dejstvo, da se njeni deleži ne smejo javno ponujati in se o njih ne sme pogajati na trgu kapitala, kar pomeni tudi, da se z njimi ne sme trgovati oz. ne smejo kotirati na reguliranih trgih.

(4) Da bi podjetjem omogočili, da popolnoma izkoristijo prednosti notranjega trga, bi moralo biti SPE omogočeno, da ima registrirani sedež in glavni kraj poslovanja v različnih državah članicah in da prenese svoj registriran sedež iz ene države v drugo, ne glede na to ali prenese tudi glavno upravo ali glavni kraj poslovanja ali ne.

(5) SPE bi morala biti na voljo v vsaki državi članici in bi se morala čim manj razlikovati, kar zadeva obliko družbe, to pa bi podjetjem omogočilo, da povečajo učinkovitost in zmanjšajo stroške.

(6) Ta uredba mora urejati čim več zadev, ki se nanašajo na obliko družbe, in sicer z vsebinskimi pravili ali statutom SPE, da bi bila zagotovljena čim bolj enotna oblika SPE. Zato je primerno pripraviti seznam zadev, ki se navedejo v Prilogi, za katere morajo družbeniki SPE določiti pravila v statutu. Za te zadeve bi se moralo uporabljati samo pravo Skupnosti, da bi družbeniki lahko določili pravila za njihovo urejanje, ki se razlikujejo od pravil, ki jih določa pravo države članice, kjer je registrirana SPE, za nacionalne oblike zasebnih družb z omejeno odgovornostjo. Nacionalno pravo se mora uporabljati za zadeve, kjer je to določeno s to uredbo, in za vse druge zadeve, ki niso zajete v členih te uredbe, kot so plačilna nesposobnost, zaposlenost in davki, ali niso v skladu z Uredbo določene v statutu.

(7) Da bi SPE postala dostopna oblika družbe za posameznike in mala podjetja, mora biti mogoče, da se ustanovi ex nihilo ali kot rezultat preoblikovanja, združitve ali razdelitve obstoječih nacionalnih družb. Ustanovitev SPE s preoblikovanjem, združitvijo ali razdelitvijo družb mora urejati veljavno nacionalno pravo.

(8) Formalnosti pri registraciji SPE morajo biti omejene na tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev pravne varnosti, in veljavnost dokumentov, ki so predloženi pri ustanovitvi SPE, je treba samo enkrat preveriti, in sicer pred ali po registraciji, da bi se tako zmanjšali stroški in upravna bremena v zvezi z registracijo družb. Za namene registracije se ustrezno uporabijo vpisi iz prve Direktive Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti[19].

(9) Ker mala podjetja pogosto zahtevajo dolgoročno finančno in osebno zavezanost, bi morala biti sposobna prilagoditi sestavo svojega osnovnega kapitala, razdeljenega na deleže, in pravice, vezane na deleže, glede na svoje posebne okoliščine. Družbenikom SPE bi moralo biti zato omogočeno, da prosto odločajo o pravicah, vezanih na deleže, postopku za spremembo teh pravic in pri prenosu deležev ter o kakršnih koli omejitvah takšnih prenosov.

(10) SPE bi morala imeti možnost, da se obrne na sodišče zaradi izključitve družbenikov, ki so resno škodili njenim interesom, družbeniki SPE, katerih interesi so bili resno kršeni zaradi posebnih dogodkov, pa bi morali imeti pravico umika iz SPE, kar bi zaščitilo poslovanje SPE in svobodo družbenikov.

(11) Za SPE ne bi smela veljati zahteva glede visokega obveznega kapitala, saj bi to predstavljalo oviro za ustanovitev SPE. Upniki pa bi morali biti zaščiteni pred čezmerno delitvijo dobička družbenikom, kar bi lahko vplivalo na sposobnost SPE, da plača dolg. Delitve dobička, kjer obveznosti presegajo vrednost sredstev SPE, bi morale biti zato prepovedane. Družbeniki bi tudi morali imeti možnost, da od poslovodnega organa SPE zahtevajo, da podpiše potrdilo o plačilni sposobnosti.

(12) Ker morajo biti upniki zaščiteni v primeru, če se zmanjša kapital SPE, je treba določiti pravila o tem, kdaj začnejo veljati takšna zmanjšanja.

(13) Ker potrebujejo mala podjetja pravne strukture, ki jih je mogoče prilagoditi njihovim potrebam in velikosti, in se lahko razvijajo, ko dejavnost napreduje, bi morali imeti družbeniki SPE možnost, da v svojih statutih določijo notranjo organizacijo, ki najbolj ustreza njihovim potrebam. SPE se lahko odloči za enega ali več posameznih poslovodnih direktorjev, kar pomeni enotirno ali dvotirno strukturo poslovodnega odbora. Vendar je treba uvesti obvezna pravila za zaščito manjšinskih družbenikov, da bi se izognili kakršni koli nepravični obravnavi družbenikov, tako morajo biti nekatere ključne odločitve sprejete z vsaj dvotretjinsko večino vseh glasovalnih pravic, vezanih na deleže, ki jih izda SPE. Lahko se postavi meja za pravico zahtevati odločitev ali neodvisnega strokovnjaka, ki razišče zlorabe, takšna pravica pa ne sme biti odvisna od lastništva več kot 5 % glasovalnih pravic SPE, čeprav je lahko v statutu SPE določen nižji prag.

(14) Pristojni nacionalni organi morajo spremljati izvršitev in zakonitost prenosa registriranega sedeža SPE v drugo državo članico. Družbenikom, upnikom in zaposlenim mora biti zagotovljen pravočasen dostop do predloga o prenosu in poročila poslovodnega organa.

(15) Pravico soodločanja zaposlenih mora urejati zakonodaja države članice, v kateri ima SPE registrirani sedež („matična država članica“). SPE ne sme biti uporabljena kot izgovor za neupoštevanje teh pravic. Če nacionalna zakonodaja države članice, v katero je SPE prenesel svoj registrirani sedež, ne zagotovi vsaj enake ravni soodločanja zaposlenih kot matična država članica, se je treba o soodločanju zaposlenih v družbi po prenosu sedeža v določenih okoliščinah pogajati. Če takšna pogajanja niso uspešna, se določbe, ki so se uporabljale v družbi pred prenosom, uporabljajo tudi po prenosu.

(16) Za pravice zaposlenih, ki niso pravice soodločanja, še naprej veljajo Direktiva Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti[20], Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti[21], Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov[22] in Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti[23].

(17) Države članice morajo določiti pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvah določb te uredbe, vključno s kršitvami obveznosti urejanja zadev, ki jih določa ta uredba, v statutu, in zagotoviti, da se izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(18) Pogodba za sprejem te uredbe ne določa drugih pooblastil kot tistih iz člena 308.

(19) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, saj zajemajo ustanovitev oblike družbe s skupnimi značilnostmi na celotnem območju Skupnosti, in jih je zaradi obsežnosti lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je opredeljeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I: SPLOšNE DOLOčBE

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa pogoje, ki veljajo za ustanovitev in poslovanje podjetij v Skupnosti, ki imajo obliko evropske zasebne družbe z omejeno odgovornostjo (Societas Privata Europaea, v nadaljnjem besedilu „SPE“).

Člen 2 Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

4. „družbenik“ pomeni ustanovnega družbenika ali katero koli drugo osebo, katere ime se vnese na seznam družbenikov v skladu s členi 15–16;

5. „delitev dobička“ pomeni kakršno koli finančno korist, ki jo ima družbenik neposredno ali posredno od SPE v zvezi z deleži, ki jih ima v lasti, vključno s kakršnim koli prenosom denarja ali premoženja in zadolževanjem;

6. „direktor“ pomeni vse posamezne poslovodne direktorje, vse člane vodstva, upravnega ali nadzornega odbora SPE;

7. „poslovodni organ“ pomeni enega ali več posameznih poslovodnih direktorjev, poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali upravni odbor (enotirni odbor), ki je določen v statutu SPE kot odgovoren za upravljanje SPE.

8. „nadzorni odbor“ pomeni nadzorni odbor (dvotirni odbor), ki je v statutu SPE določen kot odgovoren za nadzor poslovodnega organa.

9. „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri ima SPE registrirani sedež v trenutku pred prenosom registriranega sedeža v drugo državo članico.

10. „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v katero se prenese registrirani sedež SPE.

2. Za namene točke (b) odstavka 1 se delitev dobička lahko izvede z nakupom premoženja, odkupom ali drugo vrsto pridobitve deležev ali z drugimi sredstvi.

Člen 3 Zahteve za ustanovitev SPE

1. SPE izpolnjuje naslednje zahteve:

11. njen kapital je razdeljen na deleže;

12. družbenik odgovarja do višine vpisanega kapitala ali kapitala, za katerega se je strinjal, da ga bo vpisal;

13. ima status pravne osebe;

14. njeni deleži se ne ponujajo javno in se ne tržijo na borzi;

15. ustanovi jo lahko ena ali več fizičnih in/ali pravnih oseb, v nadaljnjem besedilu „ustanovnih družbenikov“.

2. Za namene točke (d) odstavka 1 se deleži „javno ponujajo“, če se na osebe naslovi sporočilo v kakršni koli obliki in s kakršnimi koli sredstvi, in vsebuje dovolj informacij o pogojih ponudbe in ponujenih deležih, da se naložbenik lahko odloči za nakup ali vpis teh deležev tudi kadar so deleži predloženi prek finančnih posrednikov.

3. Za namene točke (e) odstavka 1 pomenijo „pravne osebe“ kakršno koli družbo ali podjetje v skladu z drugim odstavkom člena 48 Pogodbe, evropsko delniško družbo, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 2001/2157, v nadaljnjem besedilu „evropska družba“, evropsko zadrugo iz Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003, evropsko gospodarsko interesno združenje iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2137/85 in SPE.

Člen 4 Pravila, ki se uporabljajo za SPE

1. SPE ureja ta uredba in, glede zadev iz Priloge I, njen statut.

Če pa zadeva ni zajeta v členih te uredbe ali v Prilogi I, SPE ureja pravo, vključno z določbami za izvajanje prava Skupnosti, ki se uporablja za zasebne družbe z omejeno odgovornostjo v državi članici, v kateri ima SPE svoj registriran sedež, v nadaljnjem besedilu „veljavno nacionalno pravo“.

POGLAVJE II USTANOVITEV

Člen 5 Način ustanovitve

1. Države članice dovolijo ustanovitev SPE na enega od naslednjih načinov:

16. ustanovitev SPE v skladu s to uredbo;

17. preoblikovanje obstoječe družbe;

18. združitev obstoječih družb;

19. delitev obstoječe družbe.

2. Ustanovitev SPE s preoblikovanjem, združitvijo ali razdelitvijo obstoječih družb ureja nacionalno pravo, ki se uporablja za družbo, ki se preoblikuje, za družbi, ki se združujeta, ali družbo, ki se deli. Ustanovitev s preoblikovanjem ne povzroči prenehanja družbe ali izgube oz. prekinitve njenega statusa pravne osebe.

3. Za namene odstavkov 1 in 2, pomeni „družba“ kakršno koli obliko družbe, ki se lahko ustanovi v skladu s pravom držav članic, evropsko družbo in, kjer je primerno, SPE.

Člen 6 Ime podjetja

Imenu SPE sledi kratica „SPE“.

Samo SPE lahko doda kratico „SPE“ k svojemu imenu.

Člen 7 Sedež družbe

SPE ima svoj registrirani sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Skupnosti.

Ni treba, da ima SPE glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v državi članici, v kateri ima svoj registrirani sedež.

Člen 8 Statut

1. SPE ima statut, ki zajema vsaj zadeve, ki jih določa ta uredba, kakor je navedeno v Prilogi I.

2. Statut SPE je v pisni obliki in ga podpišejo vsi ustanovni družbeniki.

3. Statut in kakršne koli spremembe statuta se uporabljajo:

20. v zvezi z družbeniki in poslovodnim organom SPE ter njenim nadzornim organom, če ga ima, od datuma, ko je statut podpisan ali ko so sprejete spremembe.

21. v zvezi s tretjimi osebami v skladu z določbami veljavnega nacionalnega prava za izvajanje odstavkov 5, 6 in 7 člena 3 Direktive 68/151/EGS.

Člen 9 Registracija

1. Vsaka SPE je registrirana v državi članici, v kateri ima svoj registrirani sedež, in sicer v registru, ki ga določa veljavno nacionalno pravo v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS[24].

2. SPE postane pravna oseba na dan, ko je vpisana v register.

3. Pri združitvi s pripojitvijo družba prevzemnica sprejme obliko SPE na dan, ko je združitev registrirana.

Pri delitvi s pripojitvijo družba prejemnica sprejme obliko SPE na dan, ko je delitev registrirana.

Člen 10 Formalnosti v zvezi z registracijo

1. Ustanovni družbeniki SPE ali oseba, ki jo pooblastijo, vloži vlogo za registracijo. Takšna vloga se lahko predloži v elektronski obliki.

2. Države članice ne zahtevajo nobenih podrobnih podatkov in dokumentov, ki jih je treba predložiti z vlogo za registracijo SPE, razen naslednjih:

22. ime SPE in naslov njenega registriranega sedeža;

23. imena, naslovi in kakršne koli druge informacije, ki so potrebne za identifikacijo oseb, ki so pooblaščene, da zastopajo SPE v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih, ali sodelujejo v upravi ali pri nadzoru SPE;

24. kapital SPE, razdeljen na deleže;

25. razredi deležev in število deležev v vsakem razredu;

26. skupno število deležev;

27. nominalna ali računovodska vrednost deležev;

28. statut SPE;

29. če je bila SPE ustanovljena kot rezultat preoblikovanja, združitve ali delitve družb, odločitev o preoblikovanju, združitvi ali delitvi, ki je pripeljala do ustanovitve SPE.

3. Dokumenti in podrobni podatki iz odstavka 2 se predložijo v jeziku, ki ga zahteva veljavno nacionalno pravo.

4. Za registracijo SPE lahko velja samo ena od naslednjih zahtev:

30. upravni ali pravni organ nadzira zakonitost dokumentov in podrobnih podatkov SPE;

31. potrditev dokumentov in podrobnih podatkov SPE.

5. SPE predloži v register kakršno koli spremembo podrobnih podatkov ali dokumentov iz točk (a) do (g) odstavka 2, in sicer v 14 koledarskih dneh od dne, ko je bila narejena sprememba. Po vsaki spremembi statuta SPE predloži popolno besedilo v register v do takrat spremenjeni obliki.

6. Registracija SPE se objavi.

Člen 11 Objava

1. Dokumenti in podrobni podatki v zvezi s SPE, ki jih je treba v skladu s to uredbo razkriti, se objavijo v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, ki izvaja člen 3 Direktive 68/151/EGS.

2. Na uradnih pismih in naročilnicah SPE, ne glede na to ali so v papirni ali elektronski obliki, ter na njeni spletni strani, če jo ima, so navedeni naslednji podrobni podatki:

32. potrebne informacije za identifikacijo registra iz člena 9 z vpisno številko SPE v ta register;

33. ime SPE, naslov njenega registriranega sedeža in, če je to primerno, dejstvo, da poteka postopek likvidacije družbe.

Člen 12 Odgovornost za izvedena dejanja pred registracijo SPE

Če so v imenu SPE izvedena dejanja pred registracijo, lahko SPE prevzame obveznosti, ki izhajajo iz teh dejanj, po registraciji. Če SPE ne prevzame teh obveznosti, so osebe, ki so opravile ta dejanja, za njih neomejeno solidarno odgovorne.

Člen 13 Podružnice

Podružnice SPE ureja pravo države članice, v kateri se nahaja podružnica, vključno z ustreznimi določbami za izvajanje Direktive Sveta 89/666/EGS [25].

POGLAVJE III DELEžI

Člen 14

Deleži

1. Deleži SPE se vnesejo na seznam družbenikov.

2. Deleži, ki predstavljajo enake pravice in obveznosti, predstavljajo en razred.

3. V skladu s členom 27 sprejetje statuta SPE, ki spreminja pravice, vezane na razred deležev (vključno s kakršnimi koli spremembami postopka spreminjanja pravic, vezanih na razred deležev), zahteva soglasje vsaj dvotretjinske večine glasovalnih pravic, vezanih na deleže, ki se izdajo v tem razredu.

4. Če je delež v lasti več oseb, se te osebe obravnavajo v zvezi s SPE kot en družbenik. Svoje pravice uveljavljajo prek skupnega predstavnika, ki je, če SPE ni obveščana drugače, oseba, katere ime je navedeno kot prvo na seznamu družbenikov za ta delež. Solidarno so odgovorni za obveznosti, vezane na delež.

Člen 15

Seznam družbenikov

1. Poslovodni organ SPE pripravi seznam družbenikov. Seznam vsebuje vsaj naslednje:

34. ime in naslov vsakega družbenika;

35. število deležev, ki so v lasti zadevnega družbenika, njihova nominalna ali računovodska vrednost;

36. če je delež v lasti več oseb, ime in naslov solastnikov in skupnega predstavnika;

37. datum odkupa deležev;

38. znesek vsakega nadomestila v denarju, če ta obstaja, ki ga je plačal ali ga mora plačati zadevni družbenik;

39. vrednost in narava vsakega nadomestila v naravi, če ta obstaja, ki ga je zagotovil ali ga mora zagotoviti zadevni družbenik;

40. datum, ko družbenik preneha biti udeležen v SPE.

2. Seznam družbenikov predstavlja dokaz o verodostojnosti zadev iz točk (a) do (g) odstavka 1, razen če ni dokazano drugače.

3. Seznam družbenikov in kakršne koli spremembe seznama vodi poslovodni organ in ga lahko na zahtevo pregledajo družbeniki ali tretje osebe.

Člen 16

Prenos deležev

1. V skladu s členom 27 se lahko odločitev, ki uvaja ali spreminja omejitev ali prepoved prenosa deležev, sprejme samo s soglasjem vseh družbenikov, ki jih prizadene zadevna omejitev ali prepoved.

2. Vsi dogovori o prenosu deležev so v pisni obliki.

3. Poslovodni organ takoj, ko je obveščen o prenosu, vnese družbenike na seznam iz člena 15, pod pogojem da je bil prenos izvršen v skladu s to uredbo in statutom SPE in da družbenik predloži primeren dokaz, da je zakonit lastnik deleža.

4. V skladu z odstavkom 3 začne vsak prenos deležev veljati:

41. v zvezi s SPE na dan, ko družbenik obvesti SPE o prenosu;

42. v zvezi s tretjimi osebami na dan, ko je družbenik vpisan na seznam iz člena 15.

5. Prenos deležev velja samo, če je v skladu s to uredbo in statutom. Uporabljajo se določbe veljavnega nacionalnega prava v zvezi z zaščito oseb, ki v dobri veri odkupijo deleže.

Člen 17

Izključitev družbenika

1. Pristojno sodišče lahko na podlagi odločitve družbenikov in izvedbe s strani SPE naroči izključitev družbenika, če je povzročil resno škodo interesom SPE, ali pa bi to, da bi bil družbenik še naprej udeležen v SPE, slabo vplivalo na poslovanje podjetja. Vloga se predloži sodišču v 60 koledarskih dneh od odločitve družbenikov.

2. Sodišče odloči ali se kot vmesni ukrep glasovalne pravice in druge nefinančne pravice takšnega družbenika prekinejo, dokler ni sprejeta končna odločitev.

3. Če sodišče naroči izključitev družbenika, odloči, ali njegove deleže odkupijo drugi družbeniki in/ali sama SPE in glede plačila za deleže.

Člen 18

Umik družbenika

1. Družbenik ima pravico, da se umakne iz SPE, če se dejavnosti SPE izvajajo ali so se izvajale na način, ki resno škodi interesom družbenika zaradi enega ali več naslednjih dogodkov:

43. SPE je bil odvzet velik del njenih sredstev;

44. registriran sedež SPE je bil prenesen v drugo državo članico;

45. dejavnosti SPE so se znatno spremenile;

46. vsaj 3 leta ni bil razdeljen noben delež pri dobičku, čeprav bi finančni položaj SPE dovoljeval takšno delitev dobička.

2. Družbenik predloži SPE svoj umik v pisni obliki in navede razloge za umik.

3. Ko poslovodni organ SPE prejme obvestilo iz odstavka 2, zahteva odločitev družbenikov o nakupu deležev družbenika s strani drugih družbenikov ali same SPE.

4. Če družbeniki SPE ne sprejmejo odločitve iz odstavka 3 ali ne sprejmejo razlogov družbenika za umik v 30 koledarskih dneh od predložitve obvestila iz odstavka 2, poslovodni organ o tem takoj obvesti družbenika.

5. V primeru spora glede cene deležev določi njihovo vrednost neodvisni strokovnjak, ki ga imenujejo stranke ali, če se stranke ne morejo dogovoriti, pristojno sodišče ali upravni organ.

6. Na podlagi vloge družbenika lahko pristojno sodišče, če je prepričano, da so bili interesi družbenika resno kršeni, naroči odkup njegovih deležev s strani drugih družbenikov ali same SPE in plačilo cene deležev.

Vloga se predloži sodišču v 60 koledarskih dneh od odločitve družbenikov iz odstavka 3 ali, če odločitev ni sprejeta v 30 koledarskih dneh, od takrat, ko je družbenik predložil svoje obvestilo o umiku SPE, v 60 koledarskih dneh od izteka tega obdobja.

POGLAVJE IV KAPITAL

Člen 19

Kapital, razdeljen na deleže

1. Brez poseganja v člen 42 je kapital SPE naveden v EUR.

2. Kapital SPE se v celoti vpiše.

3. Ni treba, da se deleži SPE ob izdaji v celoti plačajo.

4. Kapital SPE znaša vsaj 1 EUR.

Člen 20

Nadomestilo za deleže

1. Družbeniki morajo v skladu s statutom SPE plačati dogovorjeno nadomestilo v denarju ali zagotoviti dogovorjeno nadomestilo v naravi.

2. Družbeniki razen v primeru zmanjšanja kapitala, razdeljenega na deleže, ne smejo biti oproščeni obveznosti plačila ali zagotovitve dogovorjenega nadomestila.

3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 ureja odgovornost družbenikov za plačana ali zagotovljena nadomestila veljavno nacionalno pravo.

Člen 21

Delitev dobička

1. Brez poseganja v člen 24 lahko SPE na podlagi predloga poslovodnega organa izvede delitev dobička družbenikom, pod pogojem da po delitvi dobička sredstva SPE v celoti pokrivajo njene obveznosti. SPE ne sme razdeliti tistih rezerv, ki v skladu s statutom ne smejo biti razdeljene.

2. Če je tako zahtevano v statutu, poslovodni organ SPE, poleg tega da izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, pred delitvijo dobička podpiše izjavo, v nadaljnjem besedilu „potrdilo o plačilni sposobnosti“, s katero potrdi, da bo SPE v enem letu od dne delitve lahko plačala svoje dolgove, ki nastanejo pri normalnem poslovanju. Družbeniki prejmejo potrdilo o plačilni sposobnosti preden se sprejme odločitev o delitvi dobička iz člena 27.

Potrdilo o plačilni sposobnosti se objavi.

Člen 22

Izterjava razdeljenega dobička

Vsak družbenik, ki je prejel razdeljen dobiček, kar ni bilo v skladu s členom 21, mora izplačila vrniti SPE, če SPE dokaže, da je družbenik vedel za nepravilnosti ali bi glede na okoliščine moral biti z njimi seznanjen.

Člen 23

Lastni deleži

1. SPE ne vpiše neposredno ali posredno svojih lastnih deležev.

2. Če SPE odkupi lastne deleže, se smiselno uporabljata člena 21 in 22. SPE ne more kupiti deležev, če jih ne plača v celoti. SPE ima vedno vsaj en izdan delež.

3. Glasovalna pravica in druge nefinančne pravice, vezane na lastne deleže SPE, se prekinejo, ko je SPE registrirani lastnik lastnih deležev.

4. Če SPE prekliče lastne deleže, se v skladu s tem zmanjša njen kapital, razdeljen na deleže.

5. Deleži, ki jih SPE odkupi v nasprotju s to uredbo ali statutom, se prodajo ali prekličejo v enem letu od njihovega odkupa.

6. V skladu z odstavkom 5 in statutom SPE preklic deležev ureja veljavno nacionalno pravo.

7. Ta člen se smiselno uporablja za vse deleže, ki jih odkupi oseba v svojem imenu, vendar za SPE.

Člen 24

Zmanjšanje kapitala

1. Če se zmanjša kapital SPE, razdeljen na deleže, se smiselno uporabljata člena 21 in 22.

2. Po objavi odločitve družbenikov, da zmanjšajo kapital SPE, imajo upniki, katerih terjatve so starejše od objave odločitve, pravico, da od pristojnega sodišča zahtevajo sklep, da jim mora SPE zagotoviti ustrezno jamstvo.

Vloga se predloži sodišču v 30 koledarskih dneh od objave odločitve.

3. Sodišče lahko odloči, da mora SPE zagotoviti jamstvo samo, če upnik verodostojno dokaže, da je zaradi zmanjšanja kapitala ogroženo plačilo njegovih terjatev in da SPE ni zagotovila nobenega ustreznega jamstva.

4. Zmanjšanje kapitala začne veljati:

47. ob njegovem sprejetju, če SPE nima nobenih upnikov, ko je sprejeta odločitev;

48. če ima SPE upnike, ko je sprejeta odločitev, in ni noben upnik vložil vloge v 30 koledarskih dneh od objave odločitve družbenikov, na enaintrideseti koledarski dan po objavi;

49. če ima SPE upnike, ko je sprejeta odločitev, in je upnik vložil vlogo v 30 koledarskih dneh od objave odločitve družbenikov, prvi dan, ko je SPE izpolnila vse zahteve pristojnega sodišča, da zagotovi ustrezna jamstva ali prvi dan, ko je sodišče v zvezi z vsemi vlogami odločilo, da SPE ni treba zagotoviti nobenih jamstev, odvisno od tega, kateri datum je zgodnejši.

5. Če je namen zmanjšanja kapitala izravnati izgube SPE, se zmanjšani znesek lahko uporabi samo za ta namen in se ne sme razdeliti družbenikom.

6. Zmanjšanje kapitala se objavi.

7. V primeru zmanjšanja kapitala se zagotovi enako obravnavanje družbenikov, ki so v enakem položaju.

Člen 25 Računi

1. Za SPE veljajo zahteve veljavnega nacionalnega prava, kar zadeva pripravo, urejanje, revizijo in objavo računovodskih izkazov.

2. Poslovodni organ vodi knjigovodstvo SPE. Knjigovodstvo SPE ureja veljavno nacionalno pravo.

POGLAVJE V ORGANIZACIJA SPE

Člen 26 Splošne določbe

1. SPE ima poslovodni organ, ki je odgovoren za upravljanje SPE. Poslovodni organ lahko izvršuje vsa pooblastila SPE, ki jih v skladu s to uredbo ali statutom ni treba izvrševati družbenikom.

2. Družbeniki v skladu s to uredbo določijo organizacijo SPE.

Člen 27 Odločitve družbenikov

1. Brez poseganja v odstavek 2, se z večinsko odločitvijo družbenikov, kakor je določena v statutu SPE, odloča vsaj o naslednjih zadevah:

50. spremembi pravic, vezanih na deleže;

51. izključitvi družbenika;

52. umiku družbenika;

53. odobritvi letnih računovodskih izkazov;

54. delitvi dobička družbenikom;

55. odkupu lastnih deležev;

56. odkupu deležev;

57. povečanju kapitala, razdeljenega na deleže;

58. zmanjšanju kapitala, razdeljenega na deleže;

59. imenovanju in odstranitvi direktorjev ter njihovem mandatu;

60. če ima SPE revizorja, o imenovanju in odstranitvi revizorja;

61. prenosu registriranega sedeža SPE v drugo državo članico;

62. preoblikovanju SPE;

63. združitvi in delitvi;

64. prenehanju družbe;

65. spremembah statuta, ki ne zajemajo zadev iz točk (a) do (o).

2. Odločitve o zadevah iz točk (a), (b), (c), (i), (l), (m), (n), (o) in (p) odstavka 1 se sprejmejo s kvalificirano večino.

Za namene prvega pododstavka kvalificirana večina ne sme biti manj kot dve tretjini vseh glasovalnih pravic, vezanih na deleže , ki jih izda SPE.

3. Sprejetje odločitev ne zahteva organiziranja skupščine družbenikov. Poslovodni organ zagotovi vsem družbenikom predloge za odločitve, skupaj z zadostnimi informacijami, ki jim omogočajo, da sprejmejo informirane odločitve. Odločitve se evidentirajo v pisni obliki. Kopije sprejetih odločitev se pošljejo vsakemu družbeniku.

4. Odločitve družbenikov so v skladu s to uredbo in statutom SPE.

Pravico družbenikov, da izpodbijajo odločitve, ureja veljavno nacionalno pravo.

5. Če ima SPE samo enega družbenika, izvršuje pravice in izpolnjuje obveznosti družbenikov SPE iz uredbe in statuta SPE.

6. Odločitve o zadevah iz odstavka 1 se objavijo.

7. Odločitve se lahko uporabljajo:

66. v zvezi z družbeniki, poslovodnim organom SPE in njenim nadzornim organom, če ga ima, od datuma, ko so sprejete.

67. v zvezi s tretjimi osebami v skladu z določbami veljavnega nacionalnega prava za izvajanje odstavkov 5, 6 in 7 člena 3 Direktive 68/151/EGS.

Člen 28

Pravice družbenikov do informacij

1. Družbeniki imajo pravico, da so informirani in da postavljajo vprašanja poslovodnemu organu o odločitvah, letnih računovodskih izkazih in vseh drugih zadevah v zvezi z dejavnostjo SPE.

2. Poslovodni organ lahko zavrne dostop do informacij samo, če bi to lahko resno škodilo poslovnim interesom SPE.

Člen 29

Pravica zahtevati odločitev in neodvisnega strokovnjaka

1. Družbeniki, ki imajo 5 % glasovalnih pravic, vezanih na deleže SPE, lahko zahtevajo od poslovodnega organa, naj predloži predlog za odločitev družbenikov.

V zahtevi morajo biti navedeni razlogi in zadeve, ki morajo biti vključene v takšno odločitev.

Če je zahteva zavrnjena ali če poslovodni organ ne predloži predloga v 14 koledarskih dneh od prejema zahteve, lahko zadevni družbeniki predložijo predlog za odločitev družbenikov v zvezi z obravnavanimi zadevami.

2. Če obstaja sum, da sta bila pravo ali statut SPE resno kršena, lahko družbeniki, ki imajo 5 % glasovalnih pravic, vezanih na deleže SPE, zahtevajo od pristojnega sodišča ali upravnega organa, da imenuje neodvisnega strokovnjaka, ki zadevo razišče in poroča družbenikom o ugotovitvah raziskave.

Strokovnjak ima dostop do dokumentov in evidenc SPE in lahko zahteva informacije od poslovodnega organa.

3. S statutom se lahko podelijo pravice iz odstavkov 1 in 2 posameznim družbenikom ali družbenikom, ki imajo manj kot 5 % glasovalnih pravic, vezanih na deleže SPE.

Člen 30

Direktorji

1. Samo fizična oseba je lahko direktor SPE.

2. Oseba, ki opravlja delo direktorja, ne da bi bila uradno imenovana, se obravnava kot direktor, kar zadeva vse dolžnosti in odgovornosti, ki veljajo zanj.

3. Oseba, ki v skladu z nacionalnim pravom, na podlagi pravne ali upravne odločitve države članice ne more opravljati delo direktorja družbe, ne more postati direktor ali opravljati delo direktorja SPE.

4. Odločitev, da oseba ne more opravljati delo direktorja SPE, se sprejme v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

Člen 31

Splošne dolžnosti in odgovornosti direktorjev

1. Direktor mora delovati v interesu SPE. Njegova dejanja morajo izkazovati skrbnost in usposobljenost, ki se upravičeno pričakujeta pri vodenju poslovanja.

2. SPE določi dolžnosti direktorjev.

3. Direktor se v skladu s statutom SPE izogne vsaki situaciji, ki bi lahko povzročila dejansko ali potencialno navzkrižje med njegovimi osebnimi interesi in interesi SPE ali med njegovimi obveznostmi do SPE in dolžnostjo do katere koli druge pravne ali fizične osebe.

4. Direktor SPE je odgovoren družbi za kakršno koli dejanje ali opustitev, ki je v nasprotju z njegovimi dolžnostmi na podlagi te uredbe, statuta SPE ali odločitve družbenikov in povzroča izgubo ali škodo SPE. Če je takšno kršitev povzročil več kot en direktor, so vsi zadevni direktorji solidarno odgovorni.

5. Brez poseganja v določbe te uredbe ureja odgovornost direktorjev veljavno nacionalno pravo.

Člen 32

Posli s povezanimi strankami

Posle s povezanimi strankami urejajo določbe veljavnega nacionalnega prava, ki izvaja direktivi Sveta 78/660/EGS[26] in 83/349/EGS[27].

Člen 33

Zastopanje SPE v zvezi s tretjimi osebami

1. SPE v zvezi s tretjimi osebami zastopa en ali več direktorjev. Dejanja direktorjev so zavezujoča za SPE, tudi če ne spadajo med cilje SPE.

2. Statut SPE lahko določa, da morajo direktorji skupno izvrševati splošna pooblastila za zastopanje. V odnosu s tretjimi osebami se ne smejo uporabljati nobene druge omejitve pooblastil direktorjev na podlagi statuta, odločitve družbenikov ali poslovodnega ali nadzornega organa, če te obstajajo, in sicer niti takrat, ko so bile objavljene.

3. Direktorji lahko v skladu s statutom prenesejo svojo pravico zastopanja SPE.

POGLAVJE VI SOODLOčANJE ZAPOSLENIH

Člen 34 Splošne določbe

1. Za SPE veljajo pravila o soodločanju zaposlenih, če ta obstajajo, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima svoj registrirani sedež, ob upoštevanju določb tega člena.

2. Če se registrirani sedež SPE prenese, se uporablja člen 38.

3. V primeru čezmejne združitve SPE s SPE ali drugo družbo, registrirano v drugi državi članici, se uporabljajo določbe zakonov držav članic, s katerimi se izvaja Direktiva 2005/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta[28].

POGLAVJE VII PRENOS REGISTRIRANEGA SEDEžA SPE

Člen 35 Splošne določbe

1. V skladu s tem poglavjem se lahko registrirani sedež SPE prenese v drugo državo članico.

Rezultat prenosa registriranega sedeža SPE ni prenehanje SPE ali prekinitev ali izguba statusa pravne osebe SPE, prenos tudi ne vpliva na kakršno koli pravico ali obveznost iz pogodbe, ki jo je SPE sklenila pred prenosom.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za SPE, proti katerim potekajo postopki prenehanja, likvidacije, plačilne nesposobnosti ali ustavitve plačil ali v zvezi s katerimi so pristojni organi sprejeli preventivne ukrepe, da bi se izognili začetku takšnih postopkov.

3. Prenos začne veljati na dan registracije SPE v državi članici gostiteljici. Od tega datuma naprej SPE ureja pravo države članice gostiteljice glede zadev, zajetih v členu 4(2).

4. Za namen pravnih ali upravnih postopkov, ki so se začeli pred prenosom registriranega sedeža, po registraciji iz odstavka 3 za SPE velja, da ima registrirani sedež v matični državi članici.

Člen 36 Postopek prenosa

1. Poslovodni organ SPE, ki načrtuje prenos, pripravi predlog prenosa, ki vključuje vsaj:

68. ime SPE in naslov njenega registriranega sedeža v matični državi članici;

69. ime SPE in naslov njenega predlaganega registriranega sedeža v državi članici gostiteljici;

70. predlagani statut SPE v državi članici gostiteljici;

71. predlog časovnega poteka prenosa;

72. datum, od katerega se predlaga, da se transakcije SPE za računovodske namene obravnavajo kot izvedene v državi članici gostiteljici;

73. posledice prenosa za zaposlene in predlagani ukrepi v zvezi z njimi;

74. kjer je primerno, podrobne informacije o prenosu glavne uprave ali glavnega kraja poslovanja SPE.

2. Vsaj mesec preden je sprejeta odločitev družbenikov iz odstavka 4 poslovodni organ SPE:

75. predloži predlog za prenos družbenikom in predstavnikom zaposlenih ali, če ni takšnih predstavnikov, zaposlenim SPE v pregled in ga da na voljo upnikom, ki ga lahko preučijo;

76. objavi predlog za prenos.

3. Poslovodni organ SPE pripravi poročilo družbenikom, v katerem so pojasnjeni in utemeljeni pravni in ekonomski vidiki predlaganega prenosa ter navedene posledice prenosa za družbenike, upnike in zaposlene. Poročilo se predloži družbenikom in predstavnikom zaposlenih, ali če takšnih predstavnikov ni, neposredno zaposlenim skupaj s predlogom za prenos.

Če poslovodni organ pravočasno prejme mnenje predstavnikov zaposlenih o prenosu, se to mnenje predloži družbenikom.

4. Predlog za prenos se predloži družbenikom v odobritev v skladu s pravili statuta SPE v zvezi s spremembo statuta.

5. Če za SPE velja ureditev glede soodločanja zaposlenih, si lahko družbeniki pridržijo pravico, da pogojujejo izvajanje prenosa z izrecno ratifikacijo ureditev glede soodločanja zaposlenih v državi članici gostiteljici.

6. Varovanje vseh manjšinskih družbenikov, ki nasprotujejo prenosu, in upnikov SPE ureja pravo matične države članice.

Člen 37 Preverjanje zakonitosti prenosa

1. Vsaka država članica določi pristojni organ, ki preveri zakonitost prenosa, tako da preuči skladnost s postopkom prenosa iz člena 36.

2. Pristojni organ matične države članice čim prej preveri, ali so bile izpolnjene zahteve iz člena 36 in če je tako, izda potrdilo o tem, da so bile v matični državi članici izpolnjene vse formalnosti, ki se zahtevajo v okviru postopka prenosa.

3. V enem mesecu od prejema potrdila iz odstavka 2 predloži SPE pristojnemu organu v državi članici gostiteljici naslednje dokumente:

77. potrdilo iz odstavka 2;

78. predlagani statut SPE v državi članici gostiteljici, kakor ga odobrijo družbeniki;

79. predlog za prenos, kakor ga odobrijo družbeniki.

Ti dokumenti veljajo za zadostne, da omogočijo registracijo SPE v državi članici gostiteljici.

4. Pristojni organ v državi članici gostiteljici v 14 koledarskih dneh od prejema dokumentov iz odstavka 3 preveri, ali so izpolnjeni vsebinski in formalni pogoji, ki so potrebni za prenos registriranega sedeža, in če je tako, sprejme potrebne ukrepe za registracijo SPE.

5. Pristojni organ države članice gostiteljice lahko zavrne registracijo SPE samo, če SPE ne izpolnjuje vseh vsebinskih ali formalnih zahtev iz tega poglavja. SPE je registrirana, ko je izpolnila vse zahteve iz tega poglavja.

6. Pristojni organ države članice gostiteljice z uporabo obrazca za priglasitev iz Priloge II takoj obvesti pristojni organ, ki je odgovoren za odstranitev SPE iz registra v matični državi članici, o registraciji SPE v državi članici gostiteljici.

Odstranitev iz registra se izvede takoj, ko je bilo prejeto uradno obvestilo, vendar ne pred prejemom tega obvestila.

7. Registracije v državi članici gostiteljici in odstranitve iz registra v matični državi članici se objavijo.

Člen 38 Ureditve glede soodločanja zaposlenih

1. Za SPE se od dne registracije uporabljajo veljavna pravila v državi članici gostiteljici, če takšna pravila obstajajo, v zvezi z ureditvami glede soodločanja zaposlenih.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, če zaposleni v SPE v matični državi članici predstavljajo vsaj eno tretjino skupnega števila zaposlenih v SPE, vključno s hčerinskimi družbami ali podružnicami SPE v kateri koli državi članici, in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

80. zakonodaja v državi članici gostiteljici ne zagotavlja vsaj enake ravni udeležbe, kot se uporablja v SPE v matični državi članici pred njeno registracijo v državi članici gostiteljici. Raven soodločanja zaposlenih se meri z deležem predstavnikov zaposlenih med člani upravnega ali nadzornega organa ali njunih odborov ali med člani poslovodne skupino, ki zajema profitne enote SPE, če v njej obstaja soodločanje zaposlenih;

81. zakonodaja države članice gostiteljice ne podeljuje zaposlenim v poslovalnicah SPE, ki se nahajajo v drugih državah članicah, enake pravice za izvrševanje pravic soodločanja, kot so jih ti zaposleni imeli pred prenosom.

3. Če je izpolnjen eden od pogojev iz točk a) ali b) odstavka 2, poslovodni organ SPE čim prej po objavi predloga za prenos sprejme potrebne ukrepe za začetek pogajanj s predstavniki zaposlenih v SPE, da bi bil dosežen sporazum o ureditvah glede soodločanja zaposlenih.

4. V sporazumu med poslovodnim organom SPE in predstavniki zaposlenih je določeno:

82. obseg uporabe sporazuma;

83. če stranke med pogajanji sklenejo, da vzpostavijo ureditve glede soodločanja zaposlenih v SPE po prenosu, vsebino takšnih ureditve, vključno, če je to ustrezno, s številom članov v upravnem ali nadzornem organu družbe, ki jih zaposleni lahko izvolijo, imenujejo, predlagajo ali zavrnejo, postopke glede načina izvolitve, imenovanja, priporočitve ali zavrnitve članov s strani zaposlenih in njihove pravice;

84. datum začetka veljavnosti sporazuma in njegovo trajanje, ter kakršni koli primeri, v katerih se je treba o sporazumu znova pogajati, in postopek za ponovna pogajanja o njem.

5. Pogajanja so omejena na šest mesecev. Stranki se lahko dogovorita, da bosta podaljšali pogajanja po tem obdobju, in sicer za dodatnih šest mesecev. Drugače ureja pogajanja pravo matične države članice.

6. Če takšen dogovor ni dosežen, se še naprej uporabljajo ureditve glede soodločanja, ki že obstajajo v matični državi članici.

POGLAVJE VIII PRESTRUKTURIRANJE, PRENEHANJE IN NIčNOST

Člen 39

Prestrukturiranje

Preoblikovanje, združitev ali delitev SPE ureja veljavno nacionalno pravo.

Člen 40

Prenehanje

1. SPE se razpusti v naslednjih primerih:

85. ob prenehanju obdobja, za katerega je bila ustanovljena;

86. z odločitvijo družbenikov;

87. v primerih, ki jih določa veljavno nacionalno pravo.

2. Prenehanje ureja veljavno nacionalno pravo.

3. Likvidacijo, plačilno nesposobnost, ustavitev plačil ter podobne postopke urejata veljavno nacionalno pravo in Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000[29].

4. Prenehanje SPE se objavi.

Člen 41 Ničnost

Ničnost SPE urejajo določbe veljavnega nacionalnega prava, ki izvajajo člen 11(1) Direktive 68/151/EGS, točke (a), (b), (c) in (e), razen sklica na cilje družbe v točki (c) člena 11(2) in člena 12 navedene direktive.

POGLAVJE IX DODATNE IN PREHODNE DOLOčBE

Člen 42

Uporaba nacionalne valute

1. Države članice, ki niso v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU), lahko zahtevajo od SPE, ki ima registriran sedež na njihovem ozemlju, naj navede svoj kapital v nacionalni valuti. SPE lahko navede svoj kapital tudi v eurih. Menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom je razmerje na zadnji dan meseca pred registracijo SPE.

2. SPE lahko pripravi in objavi letne in, kjer je ustrezno, konsolidirane računovodske izkaze v eurih v državah članicah, ki niso v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU). Vendar lahko te države članice od SPE zahtevajo tudi, naj pripravi in objavi letne in, kjer je ustrezno, konsolidirane računovodske izkaze v nacionalni valuti v skladu z veljavnim nacionalnim pravom.

POGLAVJE X KONčNE DOLOčBE

Člen 43

Učinkovita uporaba

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, da bi zagotovile učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 44

Kazni

Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najkasneje do 1. julija 2010 in takoj sporočijo morebitne poznejše spremembe, ki vplivajo na te določbe.

Člen 45

Priglasitev zasebnih družb z omejeno odgovornostjo

Države članice uradno obvestijo Komisijo o obliki zasebne družbe z omejeno odgovornostjo iz člena 4(2) najkasneje do 1. julija 2010.

Komisija objavi te podatke v Uradnem listu Evropske Unije .

Člen 46

Obveznosti organov, odgovornih za registre

1. Organi, odgovorni za register, iz člena 9(1) pred 31. marcem vsako leto uradno obvestijo Komisijo o imenu, registriranem sedežu in registracijski številki SPE, ki so bile registrirane in odstranjene iz registra v predhodnem letu ter o skupnem številu registriranih SPE.

2. Organi iz odstavka 1 med sabo sodelujejo, da bi zagotovili dostopnost dokumentov in podrobnih podatkov o SPE, ki so navedeni v členu 10(2), prek registrov vseh drugih držav članic.

Člen 47

Pregled

Komisija najkasneje do 30. junija 2015 preveri uporabo te uredbe.

Člen 48

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. julija 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PRILOGA I

Statut SPE določa vsaj:

Poglavje II – Ustanovitev

- ime SPE,

- imena in naslove ustanovnih družbenikov SPE ter nominalno ali računovodsko vrednost deležev, ki jih imajo v lasti,

- začetni kapital SPE,

Poglavje III – Deleži

- ali so dovoljene podrazdelitev, konsolidacija ali nova denominacija deležev, ter vse veljavne zahteve,

- finančne in nefinančne pravice in obveznosti, vezane na deleže (razredi deležev), zlasti

- (a) udeležba pri sredstvih in dobičkih družbe, če obstajajo,

- (b) glasovalne pravice, vezane na deleže, če obstajajo,

- postopki za dogovarjanje o kakršnih koli pravicah in obveznostih, vezanih na deleže (razredi deležev), in v skladu s členom 14(3) zahtevana večina glasovalnih pravic,

- kakršne koli predkupne pravice pri izdaji ali prenosu deležev, če obstajajo, in vse veljavne zahteve,

- če je prenos deležev omejen ali prepovedan, podrobnosti omejitve ali prepovedi, zlasti oblika, časovna omejitev, veljavni postopek ter pravila, ki se uporabljajo v primeru smrti ali prenehanja družbenika,

- če je za prenos deležev potrebno dovoljenje SPE ali družbenikov in ali če imajo družbeniki ali SPE druge pravice glede prenosa deležev (npr. pravico prve zavrnitve), rok, do katerega mora biti prenosnik obveščen o odločitvi,

- ali imajo družbeniki poleg člena 17 kakršne koli pravice zahtevati od drugih družbenikov, da prodajo svoje deleže, in vse veljavne zahteve,

- ali imajo družbeniki poleg člena 18 pravico prodati svoje deleže drugim družbenikom ali SPE, ki morajo kupiti te deleže, ter veljavne zahteve.

Poglavje IV – Kapital

- finančno leto SPE in načini, kako se lahko spremeni,

- ali mora SPE ustvariti rezerve in, če je tako, vrsto rezerv, razmere, v katerih se ustvarijo, in ali se lahko razdelijo,

- ali mora nadomestila v naravi oceniti neodvisni strokovnjak in vse formalnosti, ki jih je treba upoštevati,

- čas plačila ali zagotovitve nadomestila in kakršni koli pogoji v zvezi s takšnim plačilom ali zagotovitvijo,

- ali lahko SPE zagotovi finančno pomoč, zlasti predujme, odobri posojila ali zagotovi varnost, ko tretja stran odkupi njene deleže,

- ali se lahko izplačajo vmesni deleži pri dobičku in vse veljavne zahteve,

- ali mora poslovodni organ pred delitvijo dobička podpisati potrdilo o plačilni sposobnosti in veljavne zahteve,

- postopek, ki ga mora uporabiti SPE, da bi popravila kakršno koli nezakonito delitev dobička,

- ali je odkup lastnih deležev dovoljen in, če je dovoljen, postopki, ki jih je treba uporabiti, vključno s pogoji, pod katerimi se lahko deleži hranijo, prenesejo ali prekličejo,

- postopek za povečanje, zmanjšanje ali drugo spremembo kapitala, razdeljenega na deleže, in vse veljavne zahteve.

Poglavje V – Organizacija SPE

- metoda za sprejemanje odločitev družbenikov,

- zahtevana večina za sprejetje odločitev družbenikov v skladu z določbami te uredbe,

- odločitve, ki je sprejmejo družbeniki, poleg tistih, ki so navedene v členu 27(1), sklepčnost in zahtevana večina glasovalnih pravic,

- v skladu s členi 21, 27 in 29 pravila o predlaganju odločitev,

- čas in način, na katerega se družbeniki obvestijo o predlogih za odločitve družbenikov in skupščine družbenikov, če so te določene v statutu,

- način, na katerega dobijo družbeniki besedilo katere koli predlagane odločitve družbenikov, in kateri koli drugi pripravljalni dokumenti v zvezi s sprejetjem odločitve,

- način, na katerega so kopije sprejetih odločitev dane na voljo družbenikom,

- če statut določa, da se nekatere ali vse odločitve sprejmejo na skupščini družbenikov, način sklicanja skupščine družbenikov, delovne metode in pravila glasovanja prek pooblaščenca,

- postopek in roki, do katerih lahko SPE odgovori na zahtevke družbenikov po informacijah, dovoli dostop do dokumentov SPE in priglasi odločitve, ki so jih sprejeli družbeniki,

- ali poslovodni organ SPE sestavlja eden ali več poslovodnih direktorjev, poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali upravni odbor (enotirni odbor),

- če obstaja upravni odbor (unitarni odbor), njegova sestava in organizacija,

- če obstaja poslovodni odbor (dvotirni odbor), njegova sestava in organizacija,

- če obstaja poslovodni odbor (dvotirni odbor) ali eden ali več poslovodnih direktorjev, ali ima SPE nadzorni organ in, če je tako, njegova sestava in organizacija ter njegov odnos z poslovodnim organom,

- vsa merila za izbor direktorjev,

- postopek za imenovanje in odstranitev direktorjev,

- ali ima SPE revizorja in če je v statutu določeno, da mora imeti SPE revizorja, postopek za njegovo imenovanje, odstranitev in odstop,

- kakršne koli posebne dolžnosti direktorjev, razen tistih, ki so navedene v tej uredbi,

- ali se odobrijo situacije, ki vključujejo dejansko ali potencialno navzkrižje interesov direktorja in, če je tako, navedbo, kdo lahko odobri takšno navzkrižje, ter veljavne zahteve in postopke za odobritev takšnega navzkrižja,

- ali je treba odobriti posle s povezanimi strankami iz člena 31 in veljavne zahteve,

- pravila glede zastopanja SPE s strani poslovodnega organa, zlasti če imajo direktorji pravico zastopati SPE skupaj ali ločeno in kakršen koli prenos te pravice,

- pravila o prenosu kakršnih koli poslovodnih pooblastil na drugo osebo.

PRILOGA II

OBRAZEC ZA PRIGLASITEV V ZVEZI Z REGISTRACIJO PRENOSA REGISTRIRANEGA SEDEŽA SPE

URADNO OBVESTILO

v zvezi z registracijo prenosa registriranega sedeža evropske zasebne družbe (SPE)

[ime in naslov novega registra/pristojnega organa]

obvešča,

[ime in naslov prejšnjega registra/pristojnega organa]

da je bil evidentiran naslednji prenos registriranega sedeža SPE

[ime SPE]

[novi registrirani sedež SPE]

[nova številka vnosa v register]

[datum registracije prenosa]

V skladu z Uredbo … o statutu evropske zasebne družbe se ob prejemu tega uradnega obvestila iz prejšnjega registra odstrani naslednja SPE:

[ime SPE]

[prejšnji registrirani sedež SPE]

[prejšnja številka vnosa v register]

V …, […]

[podpis]

[1] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“, COM(2007) 724, 20.11.2007.

[2] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: „Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2008“, COM(2007) 640.

[3] Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, 22.9.1990, p. 6).

[4] Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L 225, 20.8.1990, str. 1).

[5] Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26.6.2003, str. 49).

[6] Mnenje Ekonomsko-socialnega odbora o „Statutu evropske družbe za MSP“ (UL C 125, 27.5.2002, str. 19).

[7] COM(2003) 284.

[8] http://ec.europa.eu/internal_market/company/consultation/index_en.htm

[9] Poročilo Evropskega parlamenta s priporočili za Komisijo o statutu evropske zasebne družbe (2006/2013(INI)), A6-0434/2006 konč.

[10] Resolucija Evropskega parlamenta o 14. direktivi o pravu družb in evropski zasebni družbi (B6-0399/07).

[11] Posvetovanje: http://ec.europa.eu/internal_market/company/epc/index_en.htmEBTP: http://ec.europa.eu/yourvoice/ebtp/consultations/2007_en.htm

[12] http://ec.europa.eu/internal_market/company/advisory/index_en.htm

[13] Raziskava Observatorija za evropska MSP (Flash EB št. 196), ki jo je izvedla organizacija Gallup iz Madžarske na zahtevo GD za podjetništvo in industrijo, raziskava je bila predstavljena na akcijskem dnevu BusinessEurope, namenjenemu MSP, 21. novembra 2007.http://www.businesseurope.eu/Content/Default.asp?PageId=496

[14] C-212/97.

[15] UL C […], […], str. […].

[16] UL C […], […], str. […].

[17] UL C […], […], str. […].

[18] UL L 294, 10.11.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

[19] UL L 65, 14.3.1968, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/99/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 137).

[20] UL L 254, 30.9.1994, str. 64. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/109/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 416).

[21] UL L 225, 12.8.1998, str. 16.

[22] UL L 82, 22.3.2001, str. 16.

[23] UL L 80, 23.3.2002, str. 29.

[24] UL L 65, 14.3.1968, str. 8.

[25] UL L 395, 30.12.1989, str. 36.

[26] UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

[27] UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

[28] UL L 310, 25.11.2005, str. 1.

[29] UL L 160, 30.6.2000, str. 1.