[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 11.6.2008

COM(2008) 370 konč.

2005/0237 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede

skupnega stališča Sveta o sprejetju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij

(Besedilo velja za EGP)

2005/0237 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu z drugim pododstavkom člena 251(2) Pogodbe ES glede

skupnega stališča Sveta o sprejetju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav in Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij

(Besedilo velja za EGP)

OZADJE

Datum predložitve predloga EP in Svetu (dokument COM(2005) 587 konč. – 2005/0278COD): | 30. januar 2006 |

Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora: | 13. september 2006 |

Datum mnenja Odbora regij: | 15. junij 2006 |

Datum mnenja Evropskega parlamenta, prva obravnava: | 25. april 2007 |

Datum sprejetja skupnega stališča: | 6. junij 2008 |

CILJ PREDLOGA KOMISIJE

Cilj predloga je preoblikovanje sedanjega sistema odobritve organizacij, ki jih morajo države članice pooblastiti za inšpekcijske preglede in potrjevanje varnosti ladij v skladu z mednarodnimi konvencijami (klasifikacijski zavodi), s strani Skupnosti, ki je bil vzpostavljen z Direktivo 94/57/ES (UL L 319, 12.12.1994, str. 20). Za to četrto spremembo Direktive se uporablja tehnika prenovitve.

Cilj predloga prenovitve je predvsem:

1. krepiti sisteme spremljanja priznanih organizacij z uvedbo organa za potrjevanje njihovih sistemov upravljanja kakovosti, ki je skupen navedenim organizacijam, vendar neodvisen;

2. poenotiti sedanji dvojni sistem običajne in omejene odobritve. Odobritev se bo odslej podeljevala samo glede na kakovost storitve in dobro izvajanje s strani zadevnih organizacij ter posledično brez razlikovanja glede na njihovo velikost;

3. poenostaviti in bolje strukturirati merila Skupnosti za odobritev, da bodo zahtevnejša;

4. preoblikovati sistem sankcij, ki sedaj določa samo začasni odvzem ali umik odobritve. Cilj predloga je uvesti sistem postopnih in učinkovitejših finančnih sankcij z ohranitvijo možnosti umika v najresnejših primerih;

5. uvesti vzajemno priznavanje klasifikacijskih spričeval med priznanimi organizacijami (potrdila o skladnosti s tehničnimi predpisi teh organov), zlasti na področju pomorske opreme, če se izdajo na podlagi enakovrednih tehničnih standardov;

6. razjasniti področje uporabe Direktive in poenostaviti uporabo nekaterih njenih določb.

PRIPOMBE NA SKUPNO STALIŠČE

O delitvi predloga na osnutek direktive in osnutek uredbe

Namen delitve predloga Sveta na osnutek direktive in osnutek uredbe je zagotoviti pravno trdnost sistema, zlasti ker sistem vključuje uvedbo obveznosti priznanih organizacij, vključno z vzpostavitvijo sistema finančnih sankcij.

Komisija ugotavlja, da je osnutek direktive namenjen odnosom med državami članicami in priznanimi organizacijami, ki jih države članice pooblaščajo za izvajanje nalog inšpekcijskih pregledov in potrjevanja v skladu z mednarodnimi konvencijami, medtem ko se osnutek uredbe ukvarja s celotnim sistemom odobritev (vključno z dodeljevanjem, merili za odobritev, obveznostmi informiranja in sodelovanja priznanih organizacij, rednim ocenjevanjem priznanih organizacij, odpravo pomanjkljivosti in umikom).

Komisija sprejema to delitev, če a) poleg nujnih sprememb besedila ostaja uradni postopek, ki v celoti ohranja vsebino predloga, in b) prispeva k večji pravni varnosti za zadevne organizacije.

O osnutku direktive

Komisija meni, da je sprememba uvodnih izjav s strani Sveta skladna s spremembami zakonodajnega dela besedila.

V zvezi s slednjim:

- so spremembe v členih 6 in 7 skladne z uvedbo regulativnega postopka odbora s pregledom v skladu s Sklepom Sveta 2006/512/ES[1];

- je Svet črtal zaščitno klavzulo iz člena 8(1), v zvezi s katerim Komisija ni predložila predloga. Vendar Komisija meni, da je to tehnična zadeva, ki vključuje odpravo mehanizma, prenesenega iz prvotnih različic direktive, ki se ne uporablja več. Navedeni mehanizem je dejansko nezdružljiv s pooblastili za ocenjevanje in izvajanje sankcij, ki so bila Komisiji podeljena z zaporednimi spremembami. Zato Komisija lahko podpre to spremembo, ki ne vpliva na njeno pravico do pobude;

- je Komisija ponovno izrazila svoje stališče glede oblikovanja preglednic skladnosti med ukrepi za prenos, ki so jih sprejele države članice, in določbami direktive s strani držav članic, v korist državljanov, „ boljše zakonodaje “ in preglednosti. Kljub črtanju te obveznosti iz člena 14 Komisija zaradi zaključitve medinstitucionalnega postopka ni nasprotovala sporazumu Sveta. Pričakuje pa, da bodo institucije to horizontalno zadevo obravnavale skupaj.

Tako spremenjeno besedilo povzema spremembe 3, 5, 7, 9, 13, 29, 34, 35 do 37 in 51 Evropskega parlamenta, ki jih je Komisija sprejela. Spremembe 1, 4 in 8, ki so oblikovne narave in jih je Komisija sprejela načeloma, niso povzete; vendar je načelo prvih dveh sprememb povzeto v merilu B(6)(l) priloge k osnutku uredbe, kar Komisija šteje za pravilno.

Komisija ostale spremembe zakonodajnega dela besedila, ki jih je predlagal Svet, šteje za manjše spremembe in/ali spremembe oblikovne ali tehnične narave ter jih zato sprejema.

O osnutku uredbe

Komisija meni, da je sprememba uvodnih izjav s strani Sveta skladna s spremembami zakonodajnega dela besedila, z izjemo uvodnih izjav 1a in 28a. V zvezi s slednjima:

- se Komisija ne strinja z novo uvodno izjavo 1a, po kateri je treba uredbo razlagati v skladu z mednarodnim pravom. Komisija dejansko meni, da a) je osnutek uredbe v celoti skladen z mednarodnim pravom in b) je razlaga prava Skupnosti izključno v pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti, kateremu zakonodajalec ne more določati omejitev;

- Komisija lahko sprejme novo uvodno izjavo 28a, saj odraža potrebo po določitvi obveznosti, v skladu s katero morajo priznane organizacije imeti izčrpen niz tehničnih predpisov in morajo slednje uskladiti; vendar bo pri svojem ocenjevanju priznanih organizacij in organizacij, ki so vložile zahtevek za odobritev, še naprej zahtevala popolno upoštevanje teh dveh obveznosti.

V zvezi z zakonodajnim delom besedila:

- novi odstavek 1a člena 4 poudarja to, kar je bilo poudarjeno že v predlogu Komisije, tj. da se odobritev lahko dodeli samo organizacijam, ki izpolnjujejo merila za odobritev;

- sprememba odstavka 4 istega člena omogoča prožnejši pristop k omejitvi odobritve, vendar vsaka taka omejitev ostaja popolnoma kvalitativna. Hkrati obveznost Komisije, da navede razloge za omejitev in pogoje za njeno morebitno umaknitev, krepi varstvo pravic in interesov zadevne organizacije;

- v členu 5 vključitev rokov za korektivni ukrep povečuje pritisk na zadevno priznano organizacijo, ko se ugotovijo pomanjkljivosti;

- sprememba člena 6, ki jo je predlagal Svet, vključuje najprej uvedbo postopka svetovalnega odbora, če mora Komisija naložiti kazni priznani organizaciji, pri kateri so bile ugotovljene pomanjkljivosti. Komisija na splošno meni, da komitologija ni tako pomembna za to vrsto odločitev, vendar priznava, da slednje lahko vplivajo na odnose med državami članicami in zadevnimi organizacijami glede na to, da je končni cilj odobritve Skupnosti, da države članice podelijo naloge inšpekcijskih pregledov in potrjevanja v skladu z mednarodnimi konvencijami. Zato Komisija sprejema rešitev Sveta, ki kljub temu, da državam članicam omogoča izraziti njihovo stališče glede ugotovljenih kršitev in kazni, ki jih je treba naložiti, izključuje kakršno koli možnost političnih nepravilnosti pri postopku. Poleg tega je Svet menil, da je potreben izračun najvišjega zneska denarnih kazni, ki se naložijo zadevni organizaciji na podlagi njenega prometa v zadnjih treh poslovnih letih, kar se zdi pravično. Nenazadnje podelitev neomejene pristojnosti Sodišču v zvezi z denarnimi kaznimi povečuje jamstva postopka in varstvo pravic do obrambe;

- v zvezi z umikom odobritve je Svet dodal peti primer, ki je namenjen zlasti preprečevanju javnega ali zasebnega subvencioniranja kazni za priznane organizacije. Komisija v celoti podpira ta predlog, saj bi v takšnem primeru sistem izgubil odvračilni učinek;

- novo besedilo Sveta v členu 9 ne spreminja vsebine prvotnega predloga Komisije, saj je dostop do dokumentov in ladij za namene ocenjevanja priznanih organizacij še vedno zagotovljen v celoti;

- v členu 10 so bile narejene pomembne izboljšave v zvezi z vzajemnim priznavanjem klasifikacijskih spričeval, ki bo sedaj samodejno za vso opremo, ki jo zajema Direktiva 96/98/ES[2] o pomorski opremi. Svet navaja, da vzajemno priznavanje zadeva samo opremo, surovine in sestavne dele, ter tako poudarja to, kar je bilo poudarjeno že v prvotnem predlogu. Svet je uvedel dva nova mehanizma: po eni strani obveznost za priznane organizacije, da utemeljijo primere, v katerih ne bodo mogle uvesti vzajemnega priznavanja, pri čemer so v bistvu dopustni samo varnostni razlogi; po drugi strani bo zaščitna klavzula priznanim organizacijam omogočila zavrnitev namestitve posebne, neskladne opreme na krovu brez poseganja v načelo vzajemnega priznavanja. Nenazadnje je bilo obdobje, ki ga je Evropski parlament določil v spremembi 53 za to, da Komisija predloži poročilo o uvedbi vzajemnega priznavanja, razširjeno iz treh na pet let, kar Komisija glede na tehnično zapletenost procesa, ki ga mora izvesti priznana organizacija, prav tako šteje za ustrezno;

- Komisija pozdravlja dejstvo, da skupno stališče ohranja obveznost priznanih organizacij, da vzpostavijo skupni in neodvisni sistem potrjevanja njihovih sistemov upravljanja kakovosti . Tako člen 11 povzema bistvo prvotnega predloga Komisije v zvezi s tem, saj vzpostavitev sistema v celoti prepušča priznanim organizacijam, tj. ne da bi na to vplivale države članice in Komisija. Parlament je pri tem želel sodelovanje držav članic, kar je Komisija sprejela načeloma; vendar je treba to zamisel opustiti, da bi se oblikoval mednarodni kodeks za priznane organizacije, ki bo vključeval trden mehanizem za neodvisno priznavanje (glej spodaj);

- v zvezi s komitologijo je Svet uvedel možnost, da Komisija sprejme podrobna pravila za razlago in uporabo meril iz priloge. To lahko v končni fazi prispeva k njihovi učinkoviti uvedbi in zagotovi večjo pravno varnost vseh zadevnih strani glede na občasno zelo splošen značaj nekaterih meril, npr. virov, ki jih morajo imeti priznane organizacije.

Tako spremenjeno besedilo v celoti ali delno povzema spremembe 6, 12, 15, 17, 18, 25, 38 do 44, 50, 52 do 56, 59 do 61, 66 in 68, ki jih je Komisija sprejela. Spremembe 14, 18, 26 in 69, ki jih je Komisija sprejela delno ali načeloma, so povzete v skupnem stališču v obliki, ki jo Komisija šteje za zadovoljivo. Spremembe 16, 62, 64, 65 in 71 o imenu organa za potrjevanje sistemov kakovosti priznanih organizacij je Komisija sprejela le načeloma, saj bi uporaba izraza „odbor“ lahko povzročila zamenjevanje s komitologijo; Komisija meni, da izraz Sveta, tj. „sistem za ocenjevanje in potrjevanje kakovosti“, predstavlja popolnoma zadovoljiv kompromis.

Razen zgoraj navedenih sprememb Komisija ostale spremembe zakonodajnega dela besedila, ki jih je predlagal Svet, šteje za manjše spremembe in/ali spremembe oblikovne ali tehnične narave ter jih zato sprejema.

Skupna izjava Sveta in Komisije o oblikovanju kodeksa za priznane organizacije s strani Mednarodne pomorske organizacije (IMO)

Komisija in Svet sta mnenja, da bi sistem, ki ga Skupnost razvija, v končni fazi lahko služil kot model na mednarodni ravni, kar je v skladu s pomisleki Evropskega parlamenta v zvezi s potrebo po uskladitvi mednarodnih sistemov in sistemov Skupnosti. Komisija in države članice so tako pripravljene pozvati IMO k oblikovanju kodeksa, ki bo na svetovni ravni zagotovil visoko stopnjo kakovosti delovanja klasifikacijskih zavodov. Svet in Komisija sta zato v zvezi s tem podpisala skupno izjavo, ki je navedena v prilogi.

4. SKLEPI

Skupno stališče Sveta v celoti odraža pomisleke, zaradi katerih je Komisija predložila predlog prenovitve Direktive 94/57/ES, in ohranja ključne elemente ukrepov, ki jih je priporočila Komisija in ki so po delitvi akta na osnutek direktive in osnutek uredbe večinoma povzeti v slednjem. Poleg tega skupno stališče povzema skoraj vse spremembe Evropskega parlamenta, ki jih je Komisija v celoti ali delno sprejela.

Komisija je zato mnenja, da soglasno sprejeto skupno stališče predstavlja dobro podlago za dosego sporazuma z Evropskim parlamentom v drugi obravnavi, in ga sprejema ob upoštevanju zgoraj navedenih pripomb in pridržkov.

PRILOGA

IZJAVA SVETA IN KOMISIJE

„Svet in Komisija menita, da bi bilo treba cilje te direktive, tj. krepitev varnosti ladij in preprečevanje onesnaževanja morja, dosegati tudi na mednarodni ravni. Zato bi morale države članice in Komisija, po možnosti v sodelovanju z drugimi članicami IMO, predlagati tej organizaciji, naj oblikuje mednarodni kodeks za priznane organizacije.

Na podlagi načel te direktive bi moral ta kodeks po možnosti zajemati:

a) obvezne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati priznane organizacije glede predpisanih dejavnosti. To med drugim zajema: splošne zahteve, kot so neodvisnost, nepristranskost, integriteta, pristojnost in odgovornost; zahteve glede organizacije, upravljanja in virov; zahteve glede postopka potrjevanja; zahteve glede upravljanja kakovosti

in

b) okvir in postopke za shemo obveznih pregledov za potrditev, da priznana organizacija izpolnjuje zahteve iz točke (a).

[1] UL L 200, 22.7.2006, str. 11.

[2] UL L 46, 17.2.1997, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES (UL L 324, 29.11.2002, str. 53).