[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.6.2008

COM(2008) 353 konč.

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Ta predlog se nanaša na uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 z dne 21. decembra 2005 („osnovna uredba“), v postopku, ki obravnava uvoz amonijevega nitrata (AN) s poreklom iz Rusije. |

Splošno ozadje Ta predlog je podan v okviru uporabe osnovne uredbe in je posledica dveh preiskav, izpeljanih v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami, ki so opredeljene v osnovni uredbi. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se predlog nanaša Svet je z Uredbo (ES) št. 2022/95[1] uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, ki spada pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. Na podlagi nadaljnje preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da je bila dajatev odpravljena, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo (ES) št. 663/98[2]. Svet je po zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in za vmesni pregled v skladu s členom 11(2) in 11(3) osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 658/2002[3] uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata v višini 47,07 EUR na tono, ki spada pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 in s poreklom iz Rusije. Nazadnje je bil opravljen vmesni pregled obsega izdelka, z Uredbo (ES) št. 945/2005[4] pa je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev med 29,26 EUR na tono in 47,07 EUR na tono na uvoz gnojil s poreklom iz Rusije z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % („AN“) in spada pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91. Svet je 19. aprila 2007 z Uredbo (ES) št. 442/2007[5] uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz AN s poreklom iz Ukrajine. |

Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami |

Zainteresirane stranke, na katere se nanaša postopek, so imele v skladu z določbami osnovne uredbe možnost zagovarjati svoje interese med preiskavo. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

Ocena učinka Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne predvideva splošne ocene učinka, temveč vsebuje izčrpen seznam okoliščin, ki jih je treba oceniti. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

Povzetek predlaganih ukrepov a) Delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz AN proizvajalca Open Joint Stock Company (OJSC) „Mineral and Chemical Company EuroChem“ (Eurochem) v Rusiji Komisija je leta 2005 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („vmesni pregled“). Zahtevek, omejen na področje dampinga, je vložil Eurochem, proizvajalec izvoznik AN v Rusiji. Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek vmesnega pregleda, sprožila ta postopek dne 30. 11. 2005[6]. b) Pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz AN s poreklom iz Rusije. Po objavi obvestila o bližnjem izteku[7] je Komisija 17. januarja 2007 prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) („pregled zaradi izteka ukrepa“) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik del, v tem primeru več kot 50 odstotkov celotne proizvodnje AN v Skupnosti. Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, sprožila ta postopek dne 14. 4. 07[8]. Priložen predlog Komisije za uredbo Sveta vsebuje končne sklepne ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga in škode ter glede interesa Skupnosti. Posvetovanja z državami članicami o vmesnem pregledu so bila opravljena 16. septembra 2006 v okviru protidampinškega odbora. 16 držav članic se je izreklo za predlagan potek ukrepov, 4 so se vzdržale in 5 se jih ni odzvalo. Posvetovanja z državami članicami o pregledu zaradi izteka ukrepa so bila opravljena 27. maja 2007 v okviru protidampinškega odbora. X držav članic se je izreklo za predlagan potek ukrepov, X proti, X se jih je vzdržalo in X se jih ni odzvalo. Predlaga se, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe, ki ga je treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije najpozneje 13. julija 2008. |

Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 2117/2005 z dne 21. decembra 2005. |

Načelo subsidiarnosti Predlog sodi v izključno pristojnost Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov: |

Način ukrepanja je opisan v zgoraj navedeni osnovni uredbi in ne daje možnosti za nacionalno odločanje. |

Navedba, kako zmanjšana je finančna in administrativna obremenitev Skupnosti, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih oblasti gospodarskih subjektov in državljanov ter kako sorazmerna je s ciljem predloga, se ne uporablja. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrumenti: uredba. |

Druga sredstva ne bi bila primerna zaradi naslednjih razlogov: Zgoraj omenjena osnovna uredba ne predvideva drugih možnosti. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti. |

Predlog

UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[9] („osnovna uredba“) in zlasti člena 11(2) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Veljavni ukrepi

(1) Svet je z Uredbo (ES) št. 2022/95[10] uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije, ki sodi pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90. Na podlagi nadaljnje preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da je bila dajatev odpravljena, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo (ES) št. 663/98[11]. Svet je po zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa in za vmesni pregled v skladu s členom 11(2) in 11(3) osnovne uredbe z Uredbo (ES) št. 658/2002[12] uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz amonijevega nitrata v višini 47,07 EUR na tono, ki spada pod oznaki KN 3102 30 90 in 3102 40 90 in s poreklom iz Rusije. Nazadnje je bil opravljen vmesni pregled obsega izdelka, z Uredbo (ES) št. 945/2005[13] pa je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev med 41,42 EUR na tono in 47,07 EUR na tono na uvoz gnojil s poreklom iz Rusije z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % („AN“) in spada pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91.

(2) Svet je 19. aprila 2007 z Uredbo (ES) št. 442/2007[14] uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz AN s poreklom iz Ukrajine.

2. Zahtevki za pregled

2.1 Delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz AN s poreklom iz Rusije in jih proizvaja Open Joint Stock Company (OJSC) Mineral and Chemical Company („Eurochem“), član skupine družb Eurochem.

(3) Komisija je dne 30. avgusta 2005 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („vmesni pregled“). Zahtevek, omejen na področje dampinga, je vložil Eurochem, proizvajalec izvoznik AN v Rusiji.

(4) Eurochem je navedel in preskrbel zadostne prima facie dokaze, da so se razmere spremenile in zlasti, da bi primerjava normalne vrednosti, ki temelji na lastnih podatkih, z izvoznimi cenami zadevnega proizvoda pri prodaji za izvoz v Skupnost vodila v zmanjšanje dampinga znatno pod raven trenutnih ukrepov. Zato nadaljnje izvajanje ukrepov za preprečevanje dampinga na obstoječi ravni, ki je temeljila na predhodno določeni stopnji škode, ne bi bilo več potrebno.

(5) Po posvetovanju s svetovalnim odborom, da obstajajo zadostni dokazi za začetek vmesnega pregleda, je Komisija 30. novembra 2005 začela s pregledom.[15]

2.2. Pregled zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz AN s poreklom iz Rusije.

(6) Po objavi obvestila o bližnjem izteku[16]je Komisija dne 17. januarja 2007 prejela zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa.

(7) Zahtevek je vložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA, vložnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik del, v tem primeru več kot 50 odstotkov celotne proizvodnje AN v Skupnosti.

(8) Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovila. Ena stranka je trdila, da bi morala Komisija po uradni dolžnosti uvesti vzporedni vmesni pregled, ki zadeva damping in škodo, da bi se upoštevale spremembe razmer, ki jih je povzročila širitev Evropske unije v letih 2004 in 2007. Komisija je s posameznimi obvestili[17], objavljenimi v Uradnem listu Evropske unije, povabila zainteresirane stranke, da zahtevajo začetek vmesnih pregledov, če predložijo dokaze, da bi bili ukrepi bistveno drugačni, če bi temeljili na podatkih, ki vključujejo nove države članice. Komisiji niso bile predložene nobeni taki zahtevki in utemeljeni dokazi. V zvezi s tem je treba poudariti, da širitev sama po sebi ni zadostna podlaga za začetek pregleda, če takšnih dokazov ni. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti.

(9) Po posvetovanju s svetovalnim odborom, da obstajajo zadostni dokazi za začetek vmesnega pregleda, je Komisija 30. novembra 2005 začela s pregledom14. aprila 2005[18].

3. Stranke, ki jih preiskava zadeva

(10) Preiskava v zvezi z vmesnim pregledom je omejena na preučitev vprašanja dampinga, kar zadeva Eurochem. Komisija je o začetku delnega vmesnega pregleda uradno obvestila proizvajalca izvoznika, predstavnike države izvoznice in proizvajalce Skupnosti.

(11) Glede preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je Komisija o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila proizvajalce izvoznike, predstavnike države izvoznice, uvoznike, proizvajalce Skupnosti, uporabnike in vložnika (EFMA).

3.1 Vzorčenje za proizvajalce Skupnosti

(12) Glede na veliko število proizvajalcev Skupnosti (23) in uvoznikov v Skupnost se je štelo za primerno, da se v pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 17 osnovne uredbe preveri, ali naj se uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili proizvajalci Skupnosti ter uvozniki v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe naprošeni, naj se javijo v roku 15 dni od začetka preiskave in Komisiji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(13) Po preučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju, da je 14 proizvajalcev Skupnosti izrazilo svojo pripravljenost za sodelovanje, je bilo odločeno, da je potrebno vzorčenje v zvezi s proizvajalci Skupnosti.

3.2 Vzorčenje za uvoznike Skupnosti

(14) Na obvestilo o začetku se je odzval samo en uvoznik, ki je najprej izrazil svojo pripravljenost za sodelovanje. Vendar ta uvoznik na koncu ni zagotovil nobene izmed zahtevanih informacij, saj je leta 2005 prenehal uvažati amonijev nitrat iz Rusije.

4. Vprašalniki in preverjanje

(15) Vprašalnik za vmesni pregled je bil poslan Eurochemu, ki je sodeloval tako, da ga je izpolnil.

(16) Za pregled zaradi izteka ukrepa so bili vprašalniki poslani vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah, povezanim uvoznikom, proizvajalcem Skupnosti v vzorcu, uporabnikom in vložniku.

(17) Izpolnjene vprašalnike za pregled zaradi izteka ukrepa so predložili

(18) Trije proizvajalci izvozniki/ruski distributerji. Te družbe so bile: Open Joint Stock Company (OJSC) Mineral and Chemical company Eurochem („Eurochem“), Acron („Acron“) in JSC Minudiobreniya („Minudiobreniya“).

(19) Štirje vzorčeni proizvajalci Skupnosti:

- Grande Paroisse Société Anonyme (Pariz, Francija),

- Terra Nitrogen Limited (Stockton-on-Tees, Združeno kraljestvo),

- Yara (Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska in Združeno kraljestvo),

- Zaklady Azotowe Pulawy (Poljska).

(20) Od 55 naslovljenih potencialnih uvoznikov amonijevega nitrata v Skupnost so odgovorile 3 družbe, ki so navedla, da med obravnavanim obdobjem niso uvažala zadevnega izdelka.

(21) Pisne pripombe so poslali Odbor profesionalnih kmetijskih organizacij v EU (COPA)/Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v EU (COGECA), Nacionalna kmečka zveza Anglije in Walesa ter Zveza švedskih kmetov.

(22) Zainteresiranim strankam je bila v obeh preiskavah dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča ter zahtevajo zaslišanje v roku, določenem v zadevnih obvestilih o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(23) Komisija je poiskala in preverila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za analizo, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(a) Proizvajalci izvozniki v Rusiji

(24) „Eurochem“ in njegovi dve povezani družbi[19]:

- PJSC Azot („NAK Azot“), Novomoskovsk, Rusija in

- PJSC Nevinnomyssky Azot („Nevinka Azot“), Nevinnomyssk, Rusija;

(25) Acron in njegove tri povezane družbe:

- Open Joint Stock Company (OJSC) Dorogobuzh

- JSC Kubanagranova

- ZAO Rostagranova

(26) Minudiobreniya

(b) Vzorčeni proizvajalci Skupnosti

- Grande Paroisse Société Anonyme (Pariz, Francija),

- Terra Nitrogen Limited (Stockton-on-Tees, Združeno kraljestvo),

- Yara Société Anonyme (poslovalnice, obiskane v Bruslju, Belgija; v Parizu, Francija in v Sluiskilu, Nizozemska),

- Zaklady Azotowe Pulawy (Poljska).

(c) Povezani uvoznik

(27) Eurochem GmbH – Zug (Švica)

(d) Nepovezani uvozniki v Skupnosti

(28) Noben preveritveni obisk ni bil opravljen, saj na vprašalnik ni odgovoril noben uvoznik AN iz zadevne države.

5. Ustrezna obdobja, zajeta v preiskavah v zvezi s pregledom

(29) Obdobje preiskave za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, ki se nanaša na uvoz iz Eurochema, je zajemalo obdobje od 1. julija 2004 do 30. junija 2005 („obdobje preiskave v zvezi z vmesnim pregledom“ ali „IRIP“).

(30) Obdobje preiskave za pregled zaradi izteka ukrepa je zajemalo obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa“ ali „OPP“). Proučevanje trendov, ki so pomembni za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2003 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

6. Razkritje in možnost predložitve pripomb

(31) Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti sprememba protidampinških ukrepov, ki so bili uvedeni za družbo Eurochem, ter ohraniti dokončna protidampinška dajatev na AN s poreklom iz Rusije. Po teh obvestilih jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.. Njihove pripombe so bile preučene in upoštevane, kjer je bilo to primerno.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(32) Zadevni izdelek v teh pregledih je enak kot izdelek, določen v Uredbi Sveta (ES) št. 945/2005, to so trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in ki spadajo pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 in s poreklom iz Rusije.

2. Podoben izdelek

(33) Kot v predhodnih preiskavah je bilo ugotovljeno, da ima AN, proizveden in prodan na domačem trgu v Rusiji, enake osnovne fizične in tehnične lastnosti in enako uporabnost kot AN, izvožen iz Rusije v Skupnost. Zato sta ta dva izdelka za namene sedanjih preiskav podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(34) Amonijev nitrat, ki ga proizvede industrija Skupnosti, je podoben izdelek amonijevemu nitratu, izvoženemu v Skupnost iz Rusije, kar zadeva fizične in tehnične lastnosti.

C. DELNI VMESNI PREGLED: DAMPING

1. Splošno

(35) Ker je vse izdelke, ki jih je Eurochem prodal Skupnosti med IRIP, proizvedel izključno en povezan proizvajalec, NAK Azot, je bila analiza v zvezi z normalno vrednostjo in izvozno ceno izvedena samo v zvezi s tem proizvajalcem. Ugotovljena stopnja dampinga in morebitna dajatev, uporabljena za uvoz, ki ga proizvaja NAK Azot, se uporablja tudi za povezano družbo, Nevinka Azot.

2. Normalna vrednost

(36) Samo en tip izdelka je bil izvožen v Skupnost, zato je bila normalna vrednost določena v zvezi s tem tipom izdelka. Preučilo se je, ali je bila v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe med običajnim potekom trgovine prodana zadostna količina. Domače prodajne cene vsake transakcije so se primerjale s celotnimi proizvodnimi stroški.

(37) V zvezi s tem je treba opozoriti, da stroški energije, kot sta elektrika in plin, predstavljajo večji delež proizvodnih stroškov in znatni delež celotnih proizvodnih stroškov. Za namene preverjanja vprašanja, ali so bili posli opravljeni v običajnem poteku trgovine, je bilo tudi preverjeno, ali so stroški, ki so povezani s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, v evidencah zadevnih strank ustrezno izraženi.

(38) Preiskava ni pokazala nobenih znakov, da elektrika ne bi bila ustrezno izražena v evidencah. V tem smislu je inter alia ugotovljeno, da so bile cene električne energije, ki jih je Eurochem plačeval med IRIP, v skladu z mednarodnimi tržnimi cenami v primerjavi z drugimi državami, kot sta Kanada in Norveška. Vendar to ne velja za cene plina.

(39) V zvezi z oskrbo plina je bilo na podlagi podatkov, ki so jih objavili mednarodno priznani viri, specializirani za energetske trge, dejansko ugotovljeno, da je cena, ki jo je plačeval Eurochem, znašala približno eno petino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. Poleg tega vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so bile domače cene plina v Rusiji nadzorovane cene, ki so bistveno nižje od tržnih cen, ki se plačujejo za zemeljski plin na primer v ZDA, Kanadi, na Japonskem in v EU. Ti štirje trgi zavzemajo skupaj 46 % svetovne porabe plina in veljavne ravni domačih cen na teh štirih trgih ustrezno odražajo stroške. Zato se ti trgi s plinom štejejo kot reprezentativni v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Razpoložljive informacije tudi kažejo, da domače prodajne cene ruskega plina ne pokrivajo niti stroškov dobavitelja plina, Gazprom.

(40) V skladu z zgoraj navedenim se sklene, da se cene plina, ki jih je med obdobjem preiskave plačevala družba NAK Azot, ne morejo uporabiti za določanje proizvodnih stroškov zadevnega izdelka v skladu s prvim stavkom člena 2(5) osnovne uredbe. Zato je bilo treba stroške družbe NAK Azot, t.j. v tem primeru za oskrbo s plinom, kot je predvideno v členu 2(5) osnovne uredbe, prilagoditi, da so odražali stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka med IRIP. Glede na to, da je bil sedanji pregled omejen na preiskavo stopnje dampinga Eurochema, ni bilo mogoče izvesti prilagoditve na podlagi neizkrivljenih cen, ki jih plačujejo drugi proizvajalci ali izvozniki v Rusiji, saj takšni podatki niso bili na voljo. V teh okoliščinah se je štelo za primerno, da se prilagoditev v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe utemelji na informacijah iz drugih reprezentativnih trgov. V tem primeru je prilagojena cena temeljila na povprečni ceni ruskega plina, ki se proda za izvoz na nemško/češki meji, brez prevoznih stroškov („prilagojena Waidhaus cena“).

(41) Proizvodni stroški, ki jih je zagotovila družba NAK Azot, so bili zato ponovno izračunani, da bi se upoštevale prilagojene cene plina. Na podlagi teh ponovno izračunanih proizvodnih stroškov je bilo ugotovljeno, da je bila celotna prodaja domačega izdelka, ki je neposredno primerljiva z edinim tipom izdelka, ki ga je izvažala družba, nedonosna, torej ni bila opravljena v običajnem poteku trgovine. Zato je bilo treba normalno vrednost konstruirati. To je bilo narejeno na podlagi proizvodnih stroškov tipa izdelka, izvoženega v Skupnost, po prilagoditvi za zgoraj omenjene stroške plina v skladu s členom 2(3) in 2(6) osnovne uredbe, s prištetim primernim zneskom za prodajne, splošne in upravne stroke („PS&U stroški“) ter za dobiček.

(42) PS&U stroškov in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi uvodnega stavka člena 2(6) osnovne uredbe, ker NAK Azot ni imel reprezentativne domače prodaje zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Člena 2(6)(a) osnovne uredbe ni bilo mogoče uporabiti, saj je v preiskavo zajet samo še eden proizvajalec (Nevinka Azot). Člen 2(6)(b) prav tako ni bil uporaben, saj bi bilo treba zaradi zgoraj navedenih razlogov v zvezi s stroški plina prilagoditi tudi proizvodne stroške NAK Azot za izdelke, ki spadajo v isto splošno kategorijo blaga. Zato so bili PS&U stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe.

(43) V skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe so PS&U stroški temeljili na razumni metodi. Severnoameriški trg je pokazal znaten obseg domače prodaje ter precejšnjo stopnjo konkurence tako domačih kot tujih družb. V tem smislu so bile obravnavane javno dostopne informacije, ki se nanašajo na večje družbe, ki poslujejo v poslovnem sektorju gnojil. Ugotovljeno je bilo, da bi bili za namene preiskave najprimernejši ustrezni podatki severnoameriških (ZDA in Kanada) proizvajalcev zaradi velike razpoložljivosti zanesljivih in popolnih javnih finančnih informacij javnih družb v tej regiji sveta. Zato so bili PS&U stroški ter dobiček določeni na podlagi tehtanega povprečja PS&U stroškov in dobička treh severnoameriških proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so glede na njihovo domačo prodajo enake splošne kategorije izdelkov (dušikova gnojila) med največjimi družbami v sektorju dušikovih gnojil. Ti trije proizvajalci so se šteli kot reprezentativni za poslovanje z dušikovimi gnojili (v povprečju več kot 80 % prihodka od prodaje družbe/poslovnega sektorja), njihovi PS&U stroški in dobiček pa tako reprezentativni med tistimi, ki jih imajo običajno družbe, ki uspešno poslujejo v tem poslovnem sektorju.

(44) Odstotek za PS&U stroške je znašal 6,9 %. Izračunana povprečna stopnja dobička je znašala 9,1 %. Treba je poudariti, da znesek tako določenega dobička ni presegal dobička, ki so ga dosegli ruski proizvajalci pri prodaji izdelkov enake splošne kategorije na svojem domačem trgu.

3 Izvozna cena

(45) Ugotovljeno je bilo, da je prodaja zadevnega proizvoda, ki ga je Eurochem prodal Skupnosti med IRIP, potekala na podlagi zastopniške pogodbe preko dveh povezanih trgovcev, enega v Švici, Eurochem Trading, in drugega na Britanskih Deviških otokih, Cumberland. Slednji je prenehal delovati v začetku leta 2005.

(46) Izvozna cena je bila določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, dejansko plačanih ali plačljivih za izdelek, ko je bil izvožen iz države izvoznice v Skupnost.

4 Primerjava

(47) Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cen franko tovarna na ravni NAK Azot. Izvedli so se ustrezni popravki v obliki prilagoditev, ki so vplivale na ceno in na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem in kjer je bilo to potrebno ter podprto s preverjenimi dokazi, so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, kreditov ter provizij. Ker je bilo ugotovljeno, da prodaja poteka preko zgoraj navedenih povezanih trgovcev in imajo ti povezani trgovci podobne naloge kot zastopnik, ki dela za provizijo, je bila prilagoditev izvozne cene za vsakega od teh trgovcev izvedena v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Zaradi nesodelovanja uvoznikov Skupnosti, je bila ta prilagoditev določena na 1,5 %, saj ta stopnja odraža provizije, plačane neodvisnim zastopnikom, vključenim v trgovino z zadevnim izdelkom v prvotni preiskavi.

5 Stopnja dampinga

(48) Stopnja dampinga je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti in tehtanega povprečja izvozne cene.

(49) Stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, znaša 28,3 %.

6 Trajna narava spremenjenih okoliščin

(50) V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bila izvedena analiza, da se ugotovi, ali se sprememba okoliščin glede dampinga lahko utemeljeno šteje za trajno.

(51) V zvezi s tem je treba poudariti, da je bila normalna vrednost v prvotni preiskavi določena na podlagi dobičkonosnih prodajnih cen na domačem trgu ZDA, ker Rusija v tistem času ni bila država s tržnim gospodarstvom. V okviru sedanje preiskave v zvezi s pregledom se šteje, da je Rusija država s tržnim gospodarstvom, zato je bila normalna vrednost določena na podlagi proizvodnih stroškov Eurochema ter po potrebi prilagojena. Iz nobene ugotovitve ni razvidno, da normalna vrednost, določena med sedanjim pregledom, ne bi bila trajne narave.

(52) S primerjanjem normalnih vrednosti in izvoznih cen, ugotovljenih med predhodno in sedanjo preiskavo, je bilo ob upoštevanju primerljivih vrst izdelkov ugotovljeno, da se je normalna vrednost znatno povečala, medtem ko se je povprečna izvozna cena bistveno zmanjšala, zaradi česar je stopnja dampinga nižja. Kar zadeva izvozne cene na ostale trge, je bilo ugotovljeno, da so v splošnem enake kot cene za izvoz v Skupnost. Dokazano je bilo, da bodo izvozne cene še naprej dampinške cene, vendar po nižji stopnji kot v prvotni preiskavi.

(53) Na podlagi tega se sklene, da se spremenjene okoliščine glede na prvotno preiskavo v zvezi z dampingom (zdaj na podlagi primerjave lastne normalne vrednosti in izvoznih cen Eurochema) upravičeno lahko štejejo za trajne.

(54) V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe znesek protidampinške dajatve ne sme presegati določene stopnje dampinga, ampak mora biti nižji od navedene stopnje, če bi taka nižja dajatev zadoščala za odpravo škode v industriji Skupnosti. Ker so bile obstoječe dajatve za Rusijo izračunane na podlagi stopnje škode in ker je nova stopnja dampinga, določena med to preiskavo, nižja od predhodno izračunane stopnje škode, se mora dajatev prilagoditi na stopnjo dampinga, ugotovljenega v tej preiskavi, in sicer 28,3 %.

7 Sklep

(55) Glede na ugotovitve v zvezi z dampingom in trajno naravo spremenjenih okoliščin je treba posamezne protidampinške dajatve na uvoz zadevnega izdelka v zvezi z družbo Eurochem spremeniti, da bodo odražale novo ugotovljeno stopnjo dampinga.

(56) Ker je ugotovljena raven dampinga nižja od stopnje škode, ugotovljene v prejšnji preiskavi, je treba stopnjo dajatve določiti na ugotovljeni ravni dampinga.

(57) Ker je bila v prvotni preiskavi dajatev uvedena v obliki določenega zneska na tono, mora imeti enako obliko tudi v sedanji preiskavi. Dajatev tako znaša 32, 82 EUR/tono. Dajatev se v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 uporablja sorazmerno z vsebnostjo AN ter drugimi nepomembnimi snovmi in hranili, v primeru sestavljenih AN gnojil z vsebnostjo dušika, ki presega 28 mas. %.

(58) Čeprav je ta dajatev temeljila na podatkih družbe NAK Azot, kot je navedeno zgoraj, se bo uporabljala za vso prodajo Eurochema, ne glede na to, katera povezana družba je proizvedla izdelek.

D. PREGLED ZARADI IZTEKA UKREPA

D.1. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVADAMPINGA

(59) Zaradi skladnosti je bilo najprej preučeno, ali damping trenutno obstaja in ali se bo zaradi izteka veljavnosti ukrepov nadaljeval.

1. Dampinški uvoz med OPP

1.1 Uvodna opomba

(60) Kot navedeno zgoraj, so v preiskavi sodelovali trije proizvajalci izvozniki (Eurochem, Acron in Minudiobreniya).

1.2 Normalna vrednost

(61) Komisija je preučila, ali se lahko šteje, da je domača prodaja del običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. V ta namen so bili preučeni proizvodni stroški izdelka, ki so ga proizvedli in prodali sodelujoči proizvajalci izvozniki na domačem trgu.

(62) Plin je glavna sestavina surovin v proizvodnem postopku zadevnega izdelka in predstavlja znatni delež proizvodnih stroškov. V skladu s členom 2(5) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so stroški, ki so povezani s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, ustrezno izraženi v evidencah zadevnih strank.

(63) Na podlagi podatkov, ki so jih objavili mednarodno priznani viri, specializirani za energetske trge, je bilo ugotovljeno, da so bile cene, ki so jih plačevali ruski proizvajalci na podlagi državnih predpisov nenormalno nizke. Če ponazorimo, so znašale približno eno četrtino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije in so bile tudi znatno nižje od cene plina, ki so jo plačevali proizvajalci Skupnosti.

(64) Ker stroški plina niso bili ustrezno izraženi v evidencah sodelujočih proizvajalcev, jih je bilo treba ustrezno prilagoditi. Ker ni bilo zadostno reprezentativnih neizkrivljenih cen plina, povezanih z ruskim domačim trgom, se je štelo za primerno, da se prilagoditev v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe utemelji na informacijah drugih reprezentativnih trgov. V tem primeru je prilagojena cena temeljila na povprečni ceni ruskega plina, ki se proda za izvoz na nemško/češki meji, brez prevoznih stroškov in popravljena tako, da odraža stroške lokalne distribucije („prilagojena Waidhaus cena“). Waidhaus je glavno vozlišče ruske prodaje plina v EU in največji trg za ruski plin. Tako se lahko šteje kot reprezentativni trg.

(65) Ruski izvozniki so v zvezi s prilagojeno Waidhaus ceno predložili številne argumente.

(66) Prvič, trdili so, da bi bila vsaka prilagoditev njihove cene plina, plačane na domačem trgu, neupravičena domneva, da njihove računovodske evidence v celoti odražajo stroške, ki so povezani s proizvodno dejavnostjo in prodajo podobnega izdelka v državi porekla. Za utemeljitev te trditve je bila zagotovljena študija neodvisnega svetovalnega podjetja, ki navaja, da so cene plina, ki so jih plačevali ruski izvozniki, odražale polne proizvodne stroške ter stroške prodaje plina, ki jih ima ponudnik plina. Treba je poudariti, da, kot določa tudi sama študija, so bili tako stroški plina kot tudi stroški dostave plina ruskim proizvajalcem AN, ki so bili uporabljeni za primerjavo, ocenjeni stroški in zato ne dejanski stroški, ki so nastali med OPP. Nejasno je tudi, ali so bili tako določeni stroški polni stroški, kot je določeno v skladu z osnovno uredbo, t.j. vključno s polnimi proizvodnimi stroški in polnimi PS&U stroški, povezanimi s proizvodnjo in prodajo plina. Končno je zabeleženo tudi, da informacij, ki so na voljo glede stroškov ponudnika plina, ni bilo mogoče preveriti v okviru tega postopka, prav tako pa razpoložljive informacije ne kažejo, da so domače prodajne cene ruskega plina med OPP pokrivale stroške dobavitelja plina, Gazprom.

(67) V vsakem primeru se šteje, da po členu 2(5) osnovne uredbe samo dejstvo, da cena plina, ki jo dobavitelj zaračuna svojim strankam, pokriva stroške, kot tako ni merilo za določanje, ali proizvodni stroški podobnega proizvoda, kot so knjiženi v računovodskih evidencah družbe, ustrezno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi. Zaradi zgoraj navedenih razlogov (objave mednarodno priznanih virov, specializiranih za energetske trge, ter primerjave cen plina v Rusiji in cen izvoženega ruskega plina) se je izkazalo, da to ne drži. Drugič, ruski proizvajalci AN niso upoštevali očitne bistvene razlike med ceno plina, plačane na ruskem domačem trgu, in izvozno ceno zemeljskega plina iz Rusije na eni strani ter ceno, ki so jo plačevali proizvajalci Skupnosti, na drugi strani. Prav tako niso upoštevali dejstva, da so bile domače cene zemeljskega plina v Rusiji nadzorovane in se za njih ni moglo šteti, da ustrezno odražajo ceno, običajno plačljivo na neizkrivljenih trgih. Čeprav je cena plina, ki jo je plačeval proizvajalec AN, pokrivala stroške na enoto proizvodnje in prodaje plina, ki jih ima ponudnik plina, so zato ti argumenti nepomembni, saj tržna cena plina ni nujno neposredno povezana s stroški njegove proizvodnje in prodaje, ceno, po kateri so ruske družbe kupovale plin med OPP, pa še naprej nadzira država in je bistveno nižja od ravni cene na nenadzorovanih trgih, kot je razloženo zgoraj (cena plina v Rusiji je med OPP znašala približno eno četrtino njegove izvozne cene). Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti.

(68) Nadalje so trdili, da je bila pri prilagoditvi cene plina dejansko uporabljena metodologija določanja normalne vrednosti, ki je osnovna uredba ne predvideva. Če se domači stroški plina zamenjajo s stroški, ki temeljijo na prilagojeni Waidhaus ceni, in zaradi dejstva, da ti stroški predstavljajo velik del celotnih stroškov podobnega proizvoda in zato tudi konstruirane normalne vrednosti, bi bila zato normalna vrednost dejansko določena s podatki iz tretjega „reprezentativnega“ trga. V zvezi s tem se je dokazovalo, da za države s tržnim gospodarstvom osnovna uredba predvideva samo naslednje metodologije za določanje normalne vrednosti: (i) na podlagi domače cene podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine ali kadar prodaja ni opravljena v običajnem poteku, (ii) na podlagi proizvodnih stroškov države izvora (s prištetim primernim zneskom za PS&U stroške ter za dobiček) ali (iii) na podlagi reprezentativnih izvoznih cen podobnega izdelka ustrezni tretji državi. Ruski izvozniki so sklenili, da na tej podlagi normalna vrednost ne bi smela temeljiti na podatkih iz tretjega reprezentativnega trga.

(69) V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je bila normalna vrednost določena v skladu z metodologijami, kot so določene v členu 2(1) do (6) osnovne uredbe. Da bi ugotovili, ali je domača prodaja potekala v običajnem poteku trgovine zaradi cene, t.j. ali je bila dobičkonosna, je treba najprej ugotoviti, ali so bili stroški proizvajalca AN zanesljiva osnova v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Šele ko so stroški zanesljivo ugotovljeni, je mogoče določiti, katera metodologija se bo uporabila za ugotavljanje normalne vrednosti. Zato je napačna trditev, da je bila z določitvijo zanesljivih stroškov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe uvedena nova metodologija za določitev normalne vrednosti. Zato je bilo treba argumente ruskih proizvajalcev v zvezi s tem zavrniti.

(70) Poleg tega so trdili, da tudi v primeru prilagoditve stroškov zemeljskega plina na domačem trgu Waidhaus cena za ruski zemeljski plin ni zanesljiva osnova za tako prilagoditev, ker je ta cena določena v skladu z dolgoročnimi pogodbami za plin, po katerih je formula za plin povezana s cenami naftnih derivatov in zato ni povezana s stroški proizvodnje in dobave plina Eurochemu v Rusiji. Nadalje se je dokazovalo, da Waidhaus cena za ruski plin ni zanesljiva, ker nanjo vpliva pretirano visoko in morebiti nekonkurenčno oblikovanje domačih cen plina v Nemčiji, kar preiskujejo nemški protimonopolni organi.

(71) Prvič je treba poudariti, da je bilo eno izmed prvih meril za izbiro osnove, na kateri se določijo cene plina, da ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Nesporno je, da je ta pogoj v zvezi s cenami Waidhaus izpolnjen. Poleg tega je daleč največja količina plina iz Rusije izvožena preko vozlišča Waidhaus, ki zato predstavlja primerno osnovo za prilagoditev. Na osnovi tega se je Waidhaus štel kot reprezentativni trg in primerna osnova za določanje stroškov plina v smislu člena 2(5) osnovne uredbe. Drugič, samo po sebi je nepomembno, ali ceno oblikujejo stroški, če ta ustrezno odraža ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Kar zadeva ceno plina, uvoženega pri Waidhausu, ni dokazov o vmešavanju države v oblikovanje cene, s čimer je ta pogoj izpolnjen. Nazadnje, kar zadeva trditev o nekonkurenčnem domačem oblikovanju cen plina v Nemčiji, je treba poudariti, da je preiskava Bundeskartellamta še vedno v teku in še niso bile sprejete nobene odločitve. Poleg tega se ta preiskava nanaša na cene, po katerih glavni nemški distributerji plina prodajajo plin na nemškem domačem trgu, in ne na ceno, po kateri kupujejo plin, uvožen iz Rusije. Ti dve ceni v nasprotju s trditvijo nista nujno povezani, saj je gospodarski interes distributerjev plina in njihovih strank ravno nasproten. Tako se lahko domneva, da si distributerji prizadevajo obdržati cene pri nadaljnji prodaji na najvišji možni ravni, hkrati pa je v njihovem gospodarskem interesu, da obdržijo nakupno ceno na najnižji možni ravni in s tem čim bolj povečajo stopnjo dobička. Argument, da nemški lastniki nimajo spodbude za pogajanja o nizkih cenah za uvožen ruski plin pri Waidhausu, je zgolj domneva brez vsakega dejanskega ozadja. Zato so bili ti argumenti zavrnjeni.

(72) Nadalje se je trdilo, da mora prilagoditev njegovih stroškov za zemeljski plin na domačem trgu, če do nje pride, temeljiti na nenadzorovanih cenah plina v Rusiji. Prvič, zaradi dejstva, da bi Komisija lahko izbrala drugo osnovo, izbira Waidhausa ni nerazumna izbira. Osnovno merilo za izbiro osnove, na kateri se določi cena plina, je, da ta ustrezno odraža ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Nesporno je, da je ta pogoj v zvezi s cenami Waidhaus izpolnjen. Drugič, dejstvo, da je bila količina plina, prodanega po nenadzorovanih cenah na domačem trgu, majhna samo med OPP (manj kot 2 %) in da so bile te cene dosti bolj podobne nadzorovanim domačim cenam kot pa prosto določeni izvozni ceni, pa pomeni, da so prevladujoče nadzorovane cene izkrivljale te nenadzorovane cene. Zato ni bilo mogoče uporabiti nenadzorovanih domačih cen.

(73) Poleg tega se je trdilo, da domače cene zemeljskega plina v Rusiji, ki jih nadzira država, neprestano rastejo. Zato cene na domačem trgu ni mogoče obravnavati kot nekonkurenčne ali nerazumljivo nizke. V zvezi s tem je bilo navedeno, da je ruska vlada sprejela uredbo[20], ki uvaja državni progam, ki bo vodil v večkratno povečanje ruskih cen plina za industrijske porabnike v letih do 2011.

(74) Ta argument je neutemeljen, saj pravilni standard za izbiranje reprezentativnega trga ni, ali so cene kot take dobičkonosne oziroma ali rastejo, temveč ali cene ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. To ne velja za cene, ki jih nadzira država, tudi če neprestano rastejo. Zato je bilo treba te argumente zavrniti.

(75) Nadalje se je predlagalo, da bi se kot alternativna osnova za prilagoditev uporabila ruska izvozna cena za sosednje trge, vendar brez predložitve nobenih dodatnih informacij ali dokazov o takih trgih. Prav tako se je štelo, da ruske izvozne cene plina za baltske države, kjer je bilo na voljo nekaj podatkov o cenah, niso bile dovolj reprezentativne, in sicer zaradi relativno majhnih izvoznih količin v te države. Poleg tega potrebni podatki v zvezi s stroški prevoza in distribucije niso bili na voljo, zato zanesljivih cen za baltske države v nobenem primeru ni mogoče določiti. Zato teh cen ni bilo mogoče uporabiti kot osnovo za prilagoditev.

(76) Alternativno se je trdilo, da bi morala biti v primeru uporabe cene v Waidhausu ruska izvozna dajatev, ki je plačljiva za ves izvoz, odšteta od Waidhaus cene, ker ni nastala doma .

(77) Vsekakor je tržna cena pri Waidhausu, ki se je štel kot reprezentativni trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe, cena po izvoznih dajatvah in ne cena pred temi dajatvami. Z vidika kupca je ustrezna cena tista, ki se plača pri Waidhausu, zato je nepomembno, kolikšen odstotek te cene predstavlja izvozno dajatev in kolikšen odstotek se plača dobavitelju plina. Slednji bo na drugi strani vedno poskušal čim bolj zmanjšati svojo ceno in bo zato zaračunaval najvišjo ceno, ki so jo njegove stranke pripravljene plačati. Ker je ta cena vedno precej višja od njenih proizvodnih stroškov in omogoča s tem dobavitelju plina visoke dobičke, na njegovo določanje cene v osnovi ne vpliva znesek izvozne dajatve, ampak dejstvo, kakšno ceno so njegovi kupci pripravljeni plačati. Zato je bilo sklenjeno, da je cena, ki vključuje izvozno dajatev, tista, ki je odvisna od neizkrivljenega trga, in ne cena pred dajatvijo. Zato je bilo treba argumente v zvezi s tem zavrniti.

(78) V zvezi s tem se je tudi trdilo, da se pribitek lokalnega distributerja ne bi smel dodati k izvozni ceni pri Waidhausu, s trditvijo, da so dobički distributerjev že vključeni v ceno pri Waidhausu. V zvezi s tem se je trdilo, da so lokalni distributerji v Rusiji hčerinske družbe v popolni lasti dobavitelja plina, zato lahko dodatek dobička teh distributerjev predstavlja dvojno štetje. Prav tako se je trdilo, da bi se morala upoštevati naravna primerjalna prednost Rusije. Nadalje se je trdilo, da so domače cene v Rusiji normalno nižje od cene izvoženega plina, saj je plin v Rusiji na voljo v velikih količinah , ne pa tudi v Skupnosti, kar bi se moralo upoštevati pri določanju prilagoditve cen plina, ki se plačujejo na domačem trgu. Poleg tega se je trdilo, da ena izmed strank med OPP ni uporabljala lokalnega sistema nizkotlačnega plinovoda lokalnih distributerjev za dobavo zemeljskega plina od glavnega visokotlačnega plinovoda do svojih proizvodnih mest. Zato prilagoditve cen plina ne bi smele vključevati regionalnih transportnih cen.

(79) Najprej je treba poudariti, da pribitki lokalnih distributerjev ne vključujejo samo stopnje dobička teh družb, ampak tudi njihove stroške med nakupom in nadaljnjo prodajo zemeljskega plina.

(80) Drugič, tega argumenta ni bilo več mogoče zadovoljivo preveriti. To je posledica dejstva, da dobavitelj plina v Rusiji in njihove podružnice niso bile vključene v sedanjo preiskavo in zato razpoložljive informacije o organizaciji in njeni strukturi stroškov niso bile zadovoljive. Opominja se tudi, da situacija v Rusiji v zvezi s tem, inter alia zaradi tesnih povezav med dobaviteljem plina in rusko vlado, ni zadostno pregledna, da bi dopuščala zadovoljiv dostop do potrebnih dokazov.

(81) Poleg tega ruski izvozniki niso mogli predložiti nobenih dodatnih informacij ali dokazov, ki bi pokazali, ali in do kakšne mere so bili stroški distribucije res vključeni v Waidhaus ceno. Ker pa so domače stranke kupovale plin od lokalnih dobaviteljev, se lahko domneva, da bi morale plačati stroške lokalne distribucije vsaj za storitve prodaje, ki kot taki niso vključeni v prilagojeno Waidhaus ceno.

(82) S tem v zvezi je treba opozoriti, da tudi če prilagoditve cen plina niso vključevale transportnih stroškov, bi bil vpliv na izračun stopnje dampinga znaten, vendar bi bila posledična stopnja dampinga še vedno velika in ne bi spremenila sklepnih ugotovitev, sprejetih v pregledu zaradi izteka ukrepa. Zato je bil ta argument zavrnjen. Če pa ruski proizvajalci predložijo zadostno preverljive dokaze, ki bi dopuščali znižanje stopnje dampinga, lahko Komisija v zvezi s tem razmisli o začetku preiskav v zvezi z vmesnim pregledom.

(83) Kar zadeva zahtevke glede primerjalne prednosti v zvezi z razpoložljivostjo zemeljskega plina v Rusiji, je treba poudariti, da je osnovno merilo za izbiro Waidhaus cene kot osnove za določitev cen plina, da ustrezno odražajo ceno, ki se običajno plačuje na neizkrivljenih trgih. Tržni pogoji, ki veljajo na domačem trgu, so v zvezi s tem nepomembni. Zato je bilo treba ta argument zavrniti.

(84) PS&U stroškov in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi uvodnega stavka člena 2(6) ali člena 2(6)(a) osnovne uredbe, ker nobeden izmed sodelujočih izvoznikov nima reprezentativne domače prodaje zadevnega izdelka v običajnem poteku trgovine. Prav tako ni bilo mogoče uporabiti člena 2(6)(b), saj bi bilo treba zaradi razlogov, navedenih v uvodnih izjavah (63) in (64) zgoraj, v zvezi s stroški plina prilagoditi tudi proizvodne stroške proizvajalcev izvoznikov za izdelke, ki spadajo v isto splošno kategorijo blaga. Zato so bili PS&U stroški in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. V skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe so PS&U stroški temeljili na razumni metodi. Severnoameriški trg je pokazal znaten obseg domače prodaje ter precejšnjo stopnjo konkurence tako domačih kot tujih družb. V tem smislu so bile obravnavane javno dostopne informacije, ki se nanašajo na večje družbe, ki poslujejo v poslovnem sektorju gnojil. Ugotovljeno je bilo, da bi bili za namene preiskave najprimernejši ustrezni podatki severnoameriških (ZDA in Kanada) proizvajalcev zaradi velike razpoložljivosti zanesljivih in popolnih javnih finančnih informacij javnih družb v tej regiji sveta. Zato so bili PS&U stroški ter dobiček določeni na podlagi tehtanega povprečja PS&U stroškov in dobička treh severnoameriških proizvajalcev, za katere je bilo ugotovljeno, da so glede na njihovo domačo prodajo enake splošne kategorije izdelkov (dušikova gnojila) med največjimi družbami v sektorju dušikovih gnojil. Ti trije proizvajalci so se šteli kot reprezentativni za poslovanje z dušikovimi gnojili, njihovi PS&U stroški in dobiček pa tako reprezentativni med tistimi, ki jih imajo običajno družbe, ki uspešno poslujejo v tem poslovnem sektorju. Treba je poudariti, da znesek tako določenih PS&U stroškov in dobička ni presegal nastalih PS&U stroškov ter dobička, ki so ga dosegle sodelujoče ruske družbe.

1.3 Izvozna cena

(85) V vseh primerih, kjer je bil zadevni izdelek izvožen neodvisnim strankam v Skupnost, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(86) V primerih, kjer je prodaja potekala preko povezanih uvoznikov, je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen pri nadaljnji prodaji tega povezanega uvoznika neodvisnim strankam. Prilagoditve so bile narejene za vse stroške, nastale med prevozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in upravnimi stroški ter ustrezno stopnjo dobička, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

1.4 Primerjava

(87) Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi cen franko tovarna. Za zagotavljanje poštene primerjave so se izvedli ustrezni popravki v obliki prilagoditev, ki so vplivale na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V skladu s tem in kjer je bilo to potrebno ter podprto s preverjenimi dokazi, so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevoznih, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, kreditov ter provizij.

1.5 Stopnja dampinga

(88) Stopnja dampinga je bila določena na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalne vrednosti in tehtanega povprečja izvozne ceno v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(89) Preiskava je pokazala, da je do dampinga prišlo med OPP. Pri primerjavi tehtanega povprečja dejanske izvozne cene in tehtanega povprečja normalne vrednosti je ta primerjava pokazala stopnjo dampinga nad 74 % za Eurochem, nad 54 % za Acron in nad 92 % za Minudiobreniya.

2 Razvoj uvoza ob razveljavitvi ukrepov

(90) Uvoz iz Rusije se je zmanjšal s ca. 785 000 ton v letu 2003 na ca. 155 891 ton v OPP. Njegov tržni delež (ca. 2 %) je še zmeraj velik. Na zmanjšanje je vplivala vključitev desetih novih držav članic v Skupnost leta 2004 in dveh novih držav članic leta 2007, ki so pred tem datumom iz Rusije uvažale brez protidampinških dajatev ter s trenutno veljavno stopnjo dajatve.

2.1 Preteklo ravnanje

(91) Treba je opozoriti, da so ruski izvozniki že poskušali nezakonito povečati svoj izvoz v Skupnost na dva načina. Leta 1998 so se dajatve z Uredbo (ES) št. 663/98 povečale na sedanjo stopnjo (47 EUR/tono ali ca. 40 % sedanje ruske izvozne cene), ker se je ugotovilo, da so se izvozniki ukvarjali z absorpcijo (t.j. izvozne cene so se znižale in s tem se je povečal damping).

(92) Junija 2005 so se z Uredbo (ES) št. 945/2005 dajatve razširile na druge oblike AN, izvožene iz Rusije, ki so bile v glavnem AN, čeprav označene kot sestavljena gnojila. To kaže, da poskušajo ruski izvozniki sistematično povečati svoj obseg izvoza AN v Skupnost po dampinških cenah.

(93) Prav tako je treba poudariti, da je bilo med OPP približno 50 % izvoza ruskih sodelujočih proizvajalcev v Skupnost namenjenega v Bolgarijo in Romunijo (za navedeni državi do 1. 1. 2007 niso veljale protidampinške dajatve). Dejstvo, da je bil izvoz v navedeni državi pred širitvijo dampinški, kaže na to, da bo verjetno prišlo do dampinga, če se ukrepi razveljavijo.

2.2 Vedenje ruskih izvoznikov glede cen pri prodaji v tretje države

(94) Preiskava je pokazala, da ruski izvozniki pri prodaji na trge tretjih držav izvajajo damping. Izvozne cene na take trge so v najboljšem primeru v skladu z izvoznimi cenami v Skupnost.

(95) Poleg tega za uvoz AN iz Rusije veljajo precejšnji protidampinški ukrepi v Avstraliji in ZDA. Navedeno kaže na strukturno nagnjenost k izvajanju dampinga ter na verjetnost, da bi bil izvoz v Skupnost izveden po dampinških cenah, če bi ukrepi prenehali veljati.

2.3 Neizkoriščene zmogljivosti in njihova verjetna uporaba pri izvoznikih

(96) Med OPP so bile neizkoriščene zmogljivosti znanih ruskih izvoznikov ocenjene v obsegu od 1,7 do 2,3 milijone ton. Ta količina bi ustrezala skoraj eni četrtini celotne porabe AN v Skupnosti. V preiskavi ni bilo zaznanih nobenih dejavnikov, ki bi lahko kratkoročno preprečili aktiviranje teh zmogljivosti. Analizirana je bila verjetna uporaba teh neizkoriščenih zmogljivosti.

(97) Nekaj največjih izvoznih trgov AN na svetu je zaščitenih pred ruskim uvozom. Za uvoz AN iz Rusije veljajo precejšnji protidampinški ukrepi zlasti v Avstraliji in ZDA kot tudi dokončne prepovedi na Kitajskem. Zato se je sklenilo, da takšnih neizkoriščenih zmogljivosti po vsej verjetnosti ti trgi ne bi absorbirali.

(98) Ruski izvozniki so dokazovali, da potrošnja v državah SND od leta 2005 stalno narašča in pričakuje se, da bo naraščala tudi v naslednjih letih in da bo ruska proizvodnja AN v osnovi usmerjena na te trge. Te navedbe niso bile ustrezno utemeljene s preverljivimi dokazi. Poleg tega so se zdele nepopolne v smislu, da niso upoštevale obstoja proizvodnje AN v drugih državah SND, ki lahko dobro konkurira ruski prodaji na teh trgih. V vsakem primeru bi naveden razvoj porabe v SND po statistiki združenja IFA[21] kratkoročno in srednjeročno še vedno imel velike razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti. Končno, glede na obstoječo raven cen v Skupnosti, ki je glede na podatke sodelujočih družb znatno višja kot v Rusiji in na trgih SND, bi lahko ruske družbe lažje dobila spodbudo za uporabo neizkoriščenih zmogljivosti za izvoz v Skupnost kot za prodajo na domačem trgu ali na trgih držav SND.

(99) Glede verjetnosti druge prodaje na trge drugih tretjih držav, ki bi absorbirale prej omenjene neizkoriščene zmogljivosti, ni bilo navedb. V vsakem primeru je preiskava analizirala trge drugih tretjih držav na podlagi informacij, ki so jih predložile sodelujoče stranke, in ugotovila, da na podlagi njihove porabe, virov AN ter ravni cen ni verjetno, da bi absorbirale dodatni ruski izvoz do te mere, da neizkoriščene zmogljivosti, na voljo za izvoz v Skupnost, ne bi bile več pomembne.

(100) Potrjeno je bilo, da je Skupnost najpomembnejši trg AN na svetu, da bližina Rusije zmanjša logistične težave in da imajo ruski izvozniki v tem oziru dobro uveljavljene distribucijske kanale.

(101) Nazadnje je bilo ugotovljeno, da bi znatno količino dodatnega uvoza v Skupnost na podlagi uporabe razpoložljivih neizkoriščenih zmogljivosti po vsej verjetnosti izvajali ruski izvozniki, če bi bili sedanji ukrepi razveljavljeni.

2.4 Spodbude za preusmeritev obsega prodaje v Skupnost

(102) Prej navedene razlike med ravnmi cen v Skupnosti in tistimi na trgih tretjih držav poudarjajo, da bi bilo za ruske izvoznike bolj dobičkonosno, če bi obseg izvoza iz tretjih držav preusmerili v Skupnost. Zato bi lahko znatne količine izvoza izvirale tudi iz tega vira.

2.5 Sklep

(103) Zato se sklene, da zaradi relativnih ravni cen, neizkoriščenih zmogljivosti in zgoraj navedenih spodbud obstaja verjetnost: (i) dampinga in (ii) znatnega povečanja izvoženih količin v Skupnost, če se veljavni protidampinški ukrepi odpravijo.

D.2. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA ŠKODE

1. Opredelitev proizvodnje Skupnosti in industrije Skupnosti

(104) V Skupnosti podoben proizvod proizvaja triindvajset proizvajalcev, katerih proizvodnja predstavlja celotno proizvodnjo Skupnosti podobnega proizvoda v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(105) V preiskavi je sodelovalo enajst proizvajalcev Skupnosti:

- Achema A.B. (Jonavos, Litva),

- Zaklady Azotowe Anwil S.A., (Wlocklawek, Poljska),

- BASF A.G. (Ludwigshafen, Nemčija),

- DSM Agro B.V. (Sittard, The Nizozemska),

- Fertiberia S.A. (Madrid, Španija),

- Grande Paroisse S.A. (Pariz, Francija),

- Kemira Growhow Oyj (sedež družbe v Helsinkih, Finska, proizvodnja v Združenem kraljestvu in Belgiji),

- Terra Nitrogen Limited (Stockton-on-Tees, Združeno kraljestvo),

- Yara S.A.(skupne poslovalnice v Bruslju, Belgija, (proizvodnja na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu in Italiji)

- Zaklady Azotowe Pulawy S.A. (Pulawy, Poljska),

- Neochim PLC, (Dimitrovgrad, Bolgarija).

(106) Ker je teh enajst proizvajalcev Skupnosti predstavljalo več kot 75 % celotne proizvodnje Skupnosti med OPP, se šteje, da predstavljajo glavni delež celotne proizvodnje podobnega proizvoda v Skupnosti. Zato se zanje šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe in bodo v nadaljnjem besedilu imenovani kot „industrija Skupnosti“.

(107) Kot je navedeno zgoraj, so izbran vzorec sestavljala štiri družb. Vsi vzorčeni proizvajalci Skupnosti so sodelovali in poslali izpolnjene vprašalnike v rokih. Poleg tega so preostali sodelujoči proizvajalci zagotovili določene osnovne podatke za analizo škode.

2. Stanje na trgu Skupnosti

2.1 Potrošnja na trgu Skupnosti

(108) Očitna potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, obsega prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti in podatkov Eurostata za ves uvoz EU. Glede na širitev Evropske unije v letih 2004 in 2007 so bili vsi kazalniki škode zaradi jasnosti in doslednosti analize določeni na podlagi trga EU-27 v obravnavanem obdobju.

(109) Med leti 2003 in 2006 se je potrošnja Skupnosti zmanjšala za 16 % in se v OPP znova nekoliko povečala. Skupaj je opaziti padajoči trend, ki se med letom 2003 in OPP odraža v skupnem zmanjšanju za 10 %.

Preglednica 1

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Skupna potrošnja ES v tonah | 8 296 644 | 7 834 089 | 7 861 796 | 6 983 467 | 7 463 863 |

Indeks skupne potrošnje ES (2003=100) | 100 | 94 | 95 | 84 | 90 |

2.2 Sprememba količin, tržnih deležev in cen uvoza iz Rusije

(110) Količine, tržni deleži in povprečne cene uvoza iz Rusije so se spreminjale, kot je navedeno spodaj. Naslednji trendi količin in cen temeljijo na Eurostatu.

Preglednica 2

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Obseg uvoza (v tonah) | 785 045 | 616 394 | 328 972 | 217 540 | 155 891 |

Tržni delež | 9,5 % | 7,9 % | 4,2 % | 3,1 % | 2,1 % |

Cene uvoza (EUR/ tono) | 73 | 99 | 122 | 123 | 124 |

Indeks (cene) (2003=100) | 100 | 136 | 167 | 168 | 170 |

(111) Obseg uvoza iz Rusije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal. Tudi njegov tržni delež je padel z 9,5 % v letu 2003 na 2,1 % v OPP. Cene so med obravnavanim obdobjem narasle s 73 na 124 EUR/tono. Ta sprememba odraža opažen splošni naraščajoči trend na svetovnem trgu – ne pa povišanja cen glavne surovine: plina.

(112) Primerjava je pokazala, da je uvoz iz Rusije nelojalno zniževal cene industrije Skupnosti za več kot 30 % ali najmanj 60 EUR/tono, brez upoštevanja veljavne protidampinške dajatve. Tudi če se protidampinška dajatev na ruske izvozne cene doda, še vedno obstaja nelojalno znižanje za več kot 7 % ali najmanj 13 EUR/tono.

2.3. Količine in tržni deleži uvoza iz drugih držav

(113) Obseg uvoza iz drugih tretjih držav med obravnavanim obdobjem je prikazan v spodnji preglednici. Naslednji trendi količin in cen prav tako temeljijo na Eurostatu.

Preglednica 3

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Obseg uvoza iz Ukrajine (v tonah) | 132 091 | 65 201 | 76 867 | 43 270 | 32 421 |

Tržni delež | 1,6 % | 0,8 % | 1,0 % | 0,6 % | 0,4 % |

Cene uvoza iz Ukrajine (v EUR/tono) | 83 | 114 | 123 | 139 | 136 |

Obseg uvoza iz Gruzije (v tonah) | 100 025 | 132 457 | 153 844 | 85 870 | 121 590 |

Tržni delež | 1,2 % | 1,7 % | 2,0 % | 1,2 % | 1,6 % |

Cene uvoza iz Gruzije (v EUR/tono) | 113 | 137 | 164 | 177 | 176 |

Obseg uvoza iz vseh drugih držav (v tonah) | 262 909 | 74 654 | 65 965 | 124 451 | 158 524 |

Tržni delež | 3,2 % | 1,0 % | 0,8 % | 1,8 % | 2,1 % |

Cene uvoza iz vseh drugih držav (v EUR/tono) | 133 | 152 | 190 | 169 | 164 |

(114) Med tem ko je Gruzija svoj obseg izvoza od leta 2003 do OPP povečala, se je obseg izvoza iz Ukrajine in drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju zmanjšal. Treba je omeniti, da za uvoz iz Ukrajine velja protidampinška dajatev med 29,26 EUR na tono in 33,25 EUR na tono, ki je bila razširjena z Uredbo Sveta (ES) št. 442/2007[22]. V zvezi s tem je treba tudi poudariti, da so bile uvozne cene vseh tretjih držav skozi celotno obravnavano obdobje stalno višje od cen iz Rusije.

3. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

(115) V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse ustrezne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na položaj industrije Skupnosti.

3.1 Uvodne opombe

(116) Za nekatere sodelujoče proizvajalce industrije Skupnosti se je ugotovilo, da uporabljajo podoben izdelek za nadaljnjo predelavo. Tako nastali izdelki ne konkurirajo s podobnim izdelkom na trgu.

(117) Takšni interni transferji proizvodnje amonijevega nitrata ne vstopajo na odprti trg in zato niso v neposredni konkurenci z uvozom zadevnega izdelka. Zato se je preučilo, ali in do kakšne mere je v analizi treba upoštevati posledično uporabo podobnega proizvoda v proizvodnji industrije Skupnosti. Preiskava je pokazala, da lastna uporaba ne predstavlja nepomembnega dela proizvodnje industrije Skupnosti, t.j. do 25 % celotne proizvodnje med obravnavanim obdobjem. Zadevne količine se niso upoštevale oziroma so se zaradi analiziranja zadevnih kazalcev škode upoštevale ločeno, kjer je bilo primerno in kot je navedeno spodaj.

(118) Kadar se v skladu z uveljavljeno prakso uporablja vzorčenje, se določeni kazalci škode (proizvodnja, proizvodna zmogljivost, prodaja, tržni delež, rast, zaposlovanje in produktivnost) analizirajo za industrijo Skupnosti kot celoto („I.S.“ v priloženih preglednicah), medtem ko se tisti kazalci škode, ki se nanašajo na storilnost posameznih družb, t.j. cene, zaloge, proizvodni stroški, dobičkonosnost, plače, naložbe, donos naložb, denarni pretok ter zmožnost povečanja kapitala, preučijo na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti („P.S.“ v priloženih preglednicah).

3.2 Podatki, ki se nanašajo na industrijo Skupnosti kot celoto

(a) Proizvodnja

(119) Celotna proizvodnja industrije skupnosti, vključno z internimi transferji, je med leti 2003 in 2005 ostala relativno stabilna na ravni okrog 8,4 milijone ton. Leta 2006 je padla na približno 7,7 milijonov ton in se povečala v OPP, ko je dosegla svojo prejšnjo raven iz leta 2003. Kar zadeva proizvodnjo, uporabljeno za interne transferje, se je med leti 2003 in 2006 zmanjšala ter v OPP povečala. Povečanje v OPP je v glavnem posledica dejstva, da se je eden izmed izvajalcev v tem obdobju prestrukturiral zaradi razvoja lastne notranje porabe. Kar zadeva proizvodnjo, namenjeno za prodajo, je med leti 2003 in OPP upadla za 5 %.

Preglednica 4

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Proizvodnja I.S. (v tonah, vključno z internimi transferji) | 8 395 678 | 8 228 283 | 8 407 904 | 7 648 770 | 8 444 436 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 98 | 100 | 91 | 101 |

od tega proizvodnja I.S., uporabljena za interne transferje | 1 758 139 | 1 686 280 | 1 638 705 | 1 526 039 | 2 122 099 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 96 | 93 | 87 | 121 |

od tega proizvodnja I.S., uporabljena za prodajo | 6 637 539 | 6 542 003 | 6 769 200 | 6 122 731 | 6 322 337 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 99 | 102 | 92 | 95 |

Vir: Informacije pritožnikov, vzorčeni izpolnjeni vprašalniki in preverjeni izpolnjeni vprašalniki

(b) Zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

(120) Proizvodna zmogljivost se je med leti 2003 in 2006 zniževala. V OPP se je povečala, ko je eden izmed proizvajalcev Skupnosti prestrukturiral svoje objekte za lastno uporabo. Kot je že bilo navedeno v prvotni preiskavi, lahko na izkoriščenost zmogljivosti za ta tip proizvodnje in industrije vpliva proizvodnja drugih izdelkov, ki se lahko proizvedejo na isti vrsti proizvodne opreme, in je zato manj pomembna kot kazalec škode.

Preglednica 5

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Proizvodna zmogljivost I.S. (v tonah) | 12 624 286 | 12 460 988 | 12 459 886 | 12 366 776 | 12 826 621 |

Izkoriščenost zmogljivosti I.S. | 67 % | 66 % | 67 % | 62 % | 66 % |

(c) Obseg prodaje

(121) Obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2003 in OPP zmanjšal za 8 %. Ta sprememba je skladna s splošnim trendom padajoče potrošnje na trgu Skupnosti.

Preglednica 6

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Obseg prodaje I.S. v ES (v tonah) | 5 752 934 | 5 566 383 | 5 708 591 | 4 917 321 | 5 300 075 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 97 | 99 | 85 | 92 |

(d) Tržni delež

(122) Tržni delež, ki ga ima industrija Skupnosti, se je med leti 2003 in 2005 povečal za 3,3 odstotne točke in nato med OPP zmanjšal za 1,6 odstotne točke. Tržni delež se je skupno povečal za 1,7 odstotne točke.

Preglednica 7

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Tržni delež industrije Skupnosti | 69,3 % | 71,1 % | 72,6 % | 70,4 % | 71,0 % |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 102 | 105 | 102 | 102 |

(e) Rast

(123) Ker je bilo zmanjšanje prodaje nekoliko nižje kot zmanjšanje potrošnje, je industrija Skupnosti pridobila nekaj tržnega deleža.

(f) Zaposlenost

(124) Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti se je med letom 2003 in OPP zmanjšala za 8 %, kar je več kot proizvodnja. To kaže na skrb industrije, da nenehno povečuje svojo produktivnost in konkurenčnost.

Preglednica 8

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Zaposlitev I.S. v zvezi z zadevnim izdelkom | 2 449 | 2 403 | 2 369 | 2 256 | 2 262 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 98 | 97 | 92 | 92 |

(g) Produktivnost

(125) Proizvodnja na zaposlenega v industriji Skupnosti na leto se je med letom 2003 in OPP povečala za 9 %, kar kaže na skupen pozitivni učinek zmanjšanja zaposlitve in povečanja proizvodnje v industriji Skupnosti.

Preglednica 9

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Produktivnost I.S. (v tonah na zaposlenega) | 3 428 | 3 425 | 3 549 | 3 391 | 3 734 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 100 | 104 | 99 | 109 |

(h) Višina stopnje dampinga

(126) Uvoz iz Rusije je potekal po znatnih dampinških cenah. Količine so znašale do približno 2 % tržnega deleža, kar lahko ima pri tipiziranih izdelkih, kot je AN, velik učinek na industrijo Skupnosti kot celoto. Vendar se zdi, da so ukrepi v obravnavanem obdobju nevtralizirali večino tega učinka.

3.3 Podatki, ki se nanašajo na vzorčene proizvajalce Skupnosti

(a) Prodajne cene in dejavniki, ki vplivajo na domače cene

(127) Povprečne neto prodajne cene vzorčenih proizvajalcev industrije Skupnosti so se med letom 2003 in OPP znatno povečale in odražajo obstoječe ugodne mednarodne tržne pogoje AN med istim obdobjem pa tudi nujnost povišanja prodajnih cen zaradi višjih stroškov pri nabavi surovin (zlasti plina).

Preglednica 10

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Cena na enoto P.S. trga ES (v EUR/tono) | 125 | 139 | 160 | 177 | 178 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 111 | 129 | 142 | 143 |

Obseg prodaje P.S. v tretje države (v tonah) | 287 696 | 338 001 | 314 876 | 324 795 | 385 287 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 117 | 109 | 113 | 134 |

(b) Zaloge

(128) Stopnja končnih zalog vzorčenih proizvajalcev se je med letom 2003 in OPP več kot podvojila. To lahko odraža vedno večje težave pri prodaji zaradi padajoče potrošnje.

Preglednica 11

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Končne zaloge P.S. (v tonah) | 136 769 | 105 162 | 174 197 | 281 922 | 281 656 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 77 | 127 | 206 | 206 |

(c) Plače

(129) Povprečna plača na zaposlenega se je med letom 2003 in OPP povečala za 13 %, kot prikazuje spodnja tabela. Z vidika stopnje inflacije in celotnega zmanjšanja zaposlenosti se to povišanje plač šteje kot zmerno.

Preglednica 12

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Letni stroški dela P.S. na zaposlenega (v 000 EUR) | 49,9 | 50,3 | 53,3 | 56,6 | 56,6 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 101 | 107 | 113 | 113 |

(d) Naložbe

(130) Letne naložbe v podoben proizvod, ki so jih izvedli štirje vzorčeni proizvajalci, so med obravnavanim obdobjem narasle za 121 %, čeprav so kazale nekaj nihanj. Te naložbe so bile v glavnem usmerjene v modernizacijo strojev. To kaže na prizadevanja industrije Skupnosti, da nenehno izboljšuje svojo produktivnost in konkurenčnost.

Preglednica 13

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Neto naložbe P.S. (v 000 EUR) | 20 016 | 23 142 | 44 719 | 38 258 | 44 305 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 116 | 223 | 191 | 221 |

(e) Dobičkonosnost prodaje in donos naložbenega kapitala

(131) V splošnem je bila dobičkonosnost v obsegu 8 %. Ta obseg je opredeljen kot raven, ki jo je treba doseči brez škodljivega dampinga. To kaže, da so imeli ukrepi pozitiven učinek. Vendar pa sta leto 2006 in OPP pokazala manj ugodne rezultate, ki poudarjajo, da v zvezi s tem obstaja določena osnovna šibkost. Donos naložbenega kapitala (DNK), izražen kot dobiček v odstotkih neto knjižene vrednosti sredstev (po amortizaciji), je v veliki meri sledil trendu v celotnem obravnavanem obdobju.

Preglednica 14

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Dobičkonosnost prodaje P.S. nepovezanim kupcem (% neto prodajne cene) | 5,8 % | 8,9 % | 9,6 % | 5,0 % | 7,2 % |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 152 | 163 | 86 | 123 |

DNK P.S. (dobiček v % neto knjižne vrednosti naložbe) | 11,5 % | 21,5 % | 25,8 % | 13,0 % | 19,5 % |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 187 | 224 | 113 | 169 |

(f) Denarni pretok in zmožnost povečanja kapitala

(132) Denarni pretok se je med obravnavanim obdobjem rahlo zmanjšal za 6 %, potem ko je nekoliko nihal in leta 2006 dosegel posebej nizko raven. Poudarja se, da je tudi dobičkonosnost neto prodaje dosegla najnižjo raven leta 2006 in v OPP ponovno narasla.

Preglednica 15

2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ERIP |

Denarni pretok P.S. (v 000 EUR) | 65 390 | 77 896 | 77 326 | 26 434 | 61 528 |

Indeks (2003 = 100) | 100 | 119 | 118 | 40 | 94 |

(133) Preiskava ni razkrila nobenih težav, s katerimi se srečujejo vzorčeni proizvajalci Skupnosti pri povečanju kapitala. V zvezi s tem je treba poudariti, da nekatere družbe financirajo svoje delovanje znotraj skupine, h kateri spadajo, bodisi preko shem gotovinskega združevanja ali preko posojil znotraj skupine, ki jih zagotovijo matične družbe, saj je nekaj izmed teh družb del velikih skupin.

3.4 Sklep glede položaja industrije Skupnosti

(134) Med letom 2003 in OPP so kazalci škode pokazali izboljšanje, čeprav z nekaterimi razlikami. Tržni delež se je povečal, čeprav ne znatno in ne zaradi prodaje (ki se je zmanjšala), ampak bolj zaradi nesorazmernega znižanja potrošnje. Prodajne cene na enoto so se povečale, vendar v veliki meri zaradi povečanja stroškov pri nabavi surovin in manj, kot bi bilo pričakovati, v splošnem okviru visokih cen gnojil. Proizvodnja se ni zmanjšala, čeprav je potrošnja upadla – zdi se, da ne zaradi boljšega položaja industrije Skupnosti na trgu, temveč zaradi povečanja internih transferjev, kar navidez odraža obrambno reakcijo na zmanjšano povpraševanje. Tudi dobičkonosnost se je na splošno izboljšala, vendar je leta 2006 in v OPP kazala določeno šibkost.

(135) Pretok denarja je do neke mere odražal trende, opažene pri dobičku. Plače so se spreminjale zmerno in industrija Skupnosti je nadaljevala z naložbami. Produktivnost se je povečala in je odražala prizadevanja industrije Skupnosti, da racionalizira svoje poslovanje in ga izboljša z naložbami.

(136) Vložnik je nadalje navajal, da v primeru industrije gnojil donosnost prodaje ni primeren kazalec škode v zvezi z dobički in da sta donosnost naložbenega kapitala in/ali donosnost naložb za takšno ocenjevanje kvalitativno primernejša. Poleg tega se je trdilo, da je na podlagi slednjih kazalcev industrija Skupnosti utrpela škodo.

(137) Glede na posebne značilnosti industrije gnojil (med drugim njene kapitalske intenzivnosti) in naravo trga gnojil (spremenljivost lastnih cen surovin in cen končnega izdelka) je dogovorjeno, da donosnost prodaje sama po sebi ni nujno najbolj zgovoren kazalec dobičkonosnosti in da se mora dopolniti s kazalci, kot so donosnost naložbenega kapitala in donosnost naložb. Vendar vložnik ni predložil nobenih dokazov, da bi brez dampinškega uvoza industrija Skupnosti bila sposobna obdržati donosnost na zahtevani ravni. Vložnik tudi ni pokazal, kakšno stopnjo dobička bi industrija Skupnosti dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza, kar bi bilo treba storiti po ugotovitvi sodišča prve stopnje v njegovi sodbi v zadevi T-210/95[23]. V odstavku 60 zadeve je bilo potrjeno, da „… mora biti stopnja dobička, ki jo mora uporabiti Svet pri izračunu cilje cene za odpravo zadevne škode, omejena na stopnjo dobička, ki bi jo lahko dosegla industrija Skupnosti pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, če ne bi bilo dampinškega uvoza“. Zato je bilo treba ta zahtevek zavrniti. Opažen obseg odprave škode med obdobjem je v veliki meri posledica obstoja ukrepov. S povišanjem cen pri nadaljnji prodaji v Skupnosti so ukrepi preprečili povečanje obsega izvoza pri zelo nizkih cenah in na ta način dopustili industriji Skupnosti, da je dosegla prej omenjeno izboljšanje.

4. Verjetnost nadaljevanja/ponovnega pojava škode

4.1 Splošno

(138) V zvezi s tem sta bila analizirana dva glavna dejavnika: (i) možen obseg izvoza in cene zadevne države in (ii) možen učinek tega predvidenega obsega in cen iz zadevne države na industrijo Skupnosti.

4.2 Možen obseg izvoza in cene zadevne države

(139) Znana neizkoriščena zmogljivost ruskih proizvajalcev znaša okrog 2 milijona ton in predstavlja približno četrtino trga Skupnosti. Ta neposredno razpoložljiva presežna zmogljivost kaže, da imajo ruski proizvajalci možnost kratkoročno povečati svojo trenutno proizvodnjo in na ta način tudi svoj izvoz AN.

(140) Ker je poleg tega povpraševanje na ruskem trgu veliko let stagniralo na relativno nizki ravni, so ruski proizvajalci močno odvisni od izvoza v tretje države. Kot je pojasnjeno zgoraj, je ta izvoz potekal po cenah, ki so bistveno nižje od izvoza v Skupnost.

(141) V zvezi z zgoraj navedenim se zdi, da je trg Skupnosti privlačen za ruske proizvajalce izvoznike v smislu cen v primerjavi z vsemi drugimi izvoznimi trgi. Na tej podlagi se smiselno pričakuje, da je zelo verjetno, da bi se znaten del obsega izvoza v tretje države preusmeril na trg Skupnosti, če bi ukrepi prenehali veljati. Relativna bližina trga Skupnosti v primerjavi z drugimi izvoznimi trgi razen držav SND bi prav tako napravila trg Skupnosti privlačnejši in bi zato vodila v preusmeritev trenutnega izvoza ruskih proizvajalcev iz tretjih držav v Skupnost.

(142) Ena izmed strank je trdila, da je trg Skupnosti do neke mere izgubil svojo privlačnost za ruske proizvajalce. Trdila je, da proizvajalci Skupnosti po širitvi v letih 2004 in 2007 oskrbujejo trg Skupnosti v večji meri kot prej. Po mnenju te stranke so poleg tega nekatere države članice uvedle omejitve za uporabo AN. Te argumente je bilo treba zavrniti. Učinek kakršne koli bolj omejene uporabe bi enako vplival tako na Skupnost kot tudi na ruske proizvajalce. Samooskrba trga Skupnosti se je lahko povečala po širitvi v letih 2004 in 2007 tudi zato, ker so nove države članice začele koristiti vzpostavljeno protidampinško dajatev. Res so se je uvoz iz Rusije med letom 2005 in OPP zmanjšal, vendar so se kljub vsaki navedeni samooskrbi cene v Skupnosti med istim obdobjem povišale. Cene v Skupnosti so se bistveno povišale, ker so se stroški pri nabavi surovin (plin) drastično povečali. Industrija Skupnosti je bila sposobna prenesti te povečane stroške samo zato, ker so uvedeni protidampinški ukrepi pokazali učinek. Zaradi obstoječe visoke ravni cen bi moral biti trg Skupnosti izredno privlačen za ruske proizvajalce, ki prinašajo bistveno nižje cene tako na domačem kot na izvoznih trgih tretjih držav.

(143) Trdilo se je, da so bili proizvajalci Skupnosti bistveno manj izpostavljeni navedeni razliki v ceni plina. Trdilo se je tudi, da so proizvajalci Skupnosti v obravnavanem obdobju uvozili večje količine poceni amonija in so bili zato manj odvisni od plina. V nekaterih primerih se je tudi trdilo, da so proizvajalci Skupnosti lahko kupovali zemeljski plin pod pogoji, ki so ugodnejši od pogojev Waidhaus. Te trditve so bile neutemeljene. Čeprav se je uvoz amonija povečeval, preiskava ni odkrila znatno večje uporabe za proizvodnjo AN. Glavni delež uvoza amonija se je očitno uporabljal za druge uporabe. Preiskava prav tako ni odkrila nobenih bistvenih pogojev, ki bi bili ugodnejši od pogojev Waidhaus. Razlike v ceni plina, kot so opisane zgoraj, so bile še naprej zelo visoke, z velikim učinkom na zgoraj omenjene stroške (in s tem ravni cen). To privede do tega, da bodo ravni cen v Skupnosti v bližnji prihodnosti strukturno privlačnejše za ruske izvoznike.

(144) Da bi povečali tržni delež tega tipiziranega izdelka, pri čemer so cenovni pogoji ključni dejavnik, bi ruski izvozniki verjetno konkurirali v smislu cene. Kot je navedeno zgoraj, veliko dejstev kaže na verjetnost izredno nizkih izvoznih cen pri ruskih izvoznikih. Ker celo z uvedenimi ukrepi obstaja določena stopnja nelojalnega nižanja, bi se takšno nelojalno nižanje glede na verjeten padec cen samo še povečalo.

(145) Poleg tega je treba poudariti, da lahko ruski proizvajalci (če se okoristijo z razliko v ceni plina, ki se vzpostavi z dvojnimi cenami) zelo dobro izvažajo AN po izredno nizkih, dampinških cenah v Skupnost in s tem dampinškim izvozom kljub temu pridobijo velike dobičke. Ta dejavnik prav tako povečuje privlačnost trga Skupnosti za ruske proizvajalce - tudi pri zelo nizkih izvoznih cenah.

(146) Zato bi bilo na podlagi zgoraj navedenega verjetno, da bi bile pomembne dodatne količine AN, proizvedene v Rusiji, izvožene v Skupnost (zaradi uporabe razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti in/ali zaradi preusmeritve obstoječih izvozov) po dampinških cenah, ki bi znatno nelojalno znižale cene industrije Skupnosti, če bi dopustili iztek ukrepov.

4.3. Verjeten vpliv predvidenega obsega izvoza in cen na industrijo Skupnosti v primeru razveljavitve ukrepov

(147) Glede na zgoraj ugotovljeno verjetnost znatnega povečanja obsega izvoza iz Rusije na trg Skupnosti po dampinških in nelojalno nizkih cenah bi morala industrija Skupnosti po vsej verjetnosti znižati svoje prodajne cene, da bi obdržala svoje stranke. To še zlasti velja, ker je AN začasen proizvod in na njegovo ceno lahko bistveno vpliva obseg uvoza po dampinških cenah, ki nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti. Posledično bi se dobički močno znižali.

(148) V zvezi z ugodnimi tržnimi pogoji, ki so jih pokazali kazalci med letom 2006 in OPP, je treba poudariti, da so imeli ti poleg veljavnih protidampinških ukrepov pomembno vlogo pri ohranjanju cen na visoki ravni. Med tem obdobjem je tesno globalno ravnotežje ponudbe/povpraševanja v povezavi s povišanimi stroški pri nabavi surovin (plina) povzročilo visoke cene za vsa dušikova gnojila. AN je kot druga dušikova gnojila proizvod, čigar oblikovanje cen je odvisno od številnih dejavnikov, od nestanovitne cene plina, ki ima kot najpomembnejši stroškovni element precejšen učinek na dobavo, do vremenskih razmer, pridelkov in zalog žita, ki povzročajo zmanjšano ali povečano povpraševanje. Kar zadeva trg Skupnosti, se pričakuje, da se bo povpraševanje po AN v naslednjih letih nekoliko zmanjšalo. Dejansko je celotna poraba v obravnavanem obdobju že pokazala padajoči trend. Ker so cene, ki so jih računali Rusi, bistveno nelojalno zniževale cene industrije Skupnosti, bo verjetno povečanje obsega uvoza iz Rusije prisililo industrijo Skupnosti, da bodisi znatno zniža svoje cene in s tem svoje dobičke ali izgubi bistven tržni delež in s tem prihodek ali oboje. Uspešen postopek prestrukturiranja industrije Skupnosti bi verjetno lahko le delno izravnal tak možen padec cen in celotno okrevanje bi bilo ogroženo. Zato lahko zaradi razveljavitve ukrepov verjetno pride do poslabšanja celotne uspešnosti industrije Skupnosti.

4.4. Sklep o verjetnosti ponovnega pojava škode

(149) Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče skleniti, da bi izvoz iz zadevne države zelo verjetno potekal v velikem obsegu in po dampinških cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, če se ukrepom izteče veljavnost. To bi po vsej verjetnosti imelo za posledico uvajanje pritiska na cene na trgu s pričakovanim negativnim učinkom na gospodarski položaj industrije Skupnosti. To bi še zlasti oviralo finančno okrevanje, ki se je delno doseglo v obravnavanem obdobju, in bi vodilo v verjetnost ponovnega nastanka škode.

E. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvodne opombe

(150) V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je preučilo, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vključenih interesov.

(151) Treba je opozoriti, da se v prvotni preiskavi za sprejetje ukrepov ni štelo, da nasprotuje interesu Skupnosti. Ker je sedanja preiskava obenem pregled in analiza razmer, v katerih so se protidampinški ukrepi že uporabljali, je mogoča ocena morebitnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo sedanji protidampinški ukrepi na zadevne stranke.

(152) Na podlagi tega je bilo preučeno, ali so kljub sklepom o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga obstajali utemeljeni razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti.

2. Interes industrije Skupnosti

(153) Industrija Skupnosti dokazuje, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil relativno pozitiven razvoj njenega gospodarskega položaja v obravnavanem obdobju. Industrija Skupnosti je zlasti ohranila vitalne stopnje dobička glede na naraščajoče stroške pri nabavi surovin (zlasti plina) in je bila v obravnavanem obdobju sposobna povečati svoj tržni delež.

(154) Upravičeno se lahko torej pričakuje, da bo imela industrija Skupnosti imela koristi od trenutno veljavnih ukrepov tudi v prihodnosti in bo z ohranitvijo in stabilizacijo svoje dobičkonosnosti še naprej okrevala. V primeru razveljavitve ukrepov je verjetno, da se bo uvoz po dampinških cenah iz zadevne države povečal in s tem industriji Skupnosti povzročil škodo z izvajanjem pritiska na nižanje prodajnih cen, kar bo ogrozilo njeno trenutno pozitivno finančno stanje.

3. Interes uvoznikov

(155) Kot je navedeno v uvodni izjavi (22), v sedanji preiskavi ni sodeloval noben nepovezan uvoznik iz zadevne države.

(156) Opozoriti je treba, da je bilo v prvotnih preiskavah ugotovljeno, da bo vpliv uvedbe ukrepov do določene mere neučinkovit, saj uvozniki ne trgujejo le z AN, ampak v veliki meri tudi z drugimi gnojili. Odprava protidampinških ukrepov na druga gnojila lahko samo okrepi prej omenjeno. V tem smislu so se avgusta 2007 in marca 2008 odpravili protidampinški ukrepi na uvoz sečnine s poreklom iz Rusije, Belorusije, Hrvaške, Libije in Ukrajine.[24] Glede na negativni trend uvoza iz zadevne države v obravnavanem obdobju je mogoče sklepati, da je uvedba ukrepov na nekatere uvoznike resnično vplivala negativno. Ker pa uvozniki niso sodelovali in torej ni bilo prepričljivih dokazov, ki bi omogočili oceno znatnega negativnega vpliva, je bilo sklenjeno, da proti ohranitvi trenutnih protidampinških ukrepov ni nujnih razlogov.

(157) Ni zanesljivih informacij, ki bi pokazale, da bo ohranitev ukrepov znatno negativno vplivala na uvoznike ali trgovce.

4. Interes uporabnikov

(158) Uporabniki AN so kmetje v Skupnosti. Nekatera združenja kmetov so predložila pripombe, ki navajajo, da so bili prihodki kmetov pod pritiskom, ker so se cene gnojil v zadnjih letih povišale, nekateri njihovi proizvodni izdelki so se soočili z upadom cen, okoljski predpisi pa so povečali stroške. Vendar te pripombe niso bile utemeljene.

(159) EFMA je predložila utemeljene agronomske in ekonomske dokaze, ki so pokazali, da AN za kmete predstavlja majhen del celotnih proizvodnih stroškov. Zato je bilo ugotovljeno, da trenutno veljavni ukrepi niso znatno negativno vplivali na njihov gospodarski položaj in da nadaljevanje ukrepov ne bi negativno vplivalo na finančni interes kmetov.

5. Zaključek v zvezi z interesom Skupnosti

(160) Glede na zgoraj navedeno se sklene, da ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

F. ZAVEZE

(161) Komisija je 19. decembra 2006[25] začela delni vmesni pregled na podlagi zahtevka, ki sta jo vložili družbi OJSC Acron in OJSC Dorogobuzh, članici družbe „Acron“ Holding Company. Rezultati tega delnega vmesnega pregleda so navedeni v Uredbi Sveta (ES) št. 236/2008 z dne 10. marca 2008.[26] Med vmesnim pregledom je Acron izrazil interes, da bi ponudil cenovno zavezo, vendar ustrezno utemeljene ponudbe ni predložil v roku, kot je določen v členu 8(2) osnovne uredbe. Kakor je navedeno v uvodnih izjavah (61) in (62) zgoraj navedene uredbe Sveta, je Svet menil, da se Acronu izjemoma dopusti, da dopolni svojo ponudbo zaveze v 10 koledarskih dneh od začetka veljavnosti te Uredbe zaradi zapletenosti nekaterih vprašanj, in sicer (1) nestanovitnost cene zadevnega izdelka, ki bi zahtevala določeno indeksacijo minimalnih cen, pri čemer pa ključno gonilo stroškov ne pojasnjuje zadostno nestanovitnosti, in (2) posebne razmere na trgu za zadevni izdelek. Po objavi Uredbe Sveta (ES) št. 236/2008 in v roku, kot ga določa navedena uredba, je Acron predložil ustrezno cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(162) Med potekom delnega vmesnega pregleda, ki se je začel 30. novembra 2005[27], je Eurochem ponudil ustrezno cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(163) Komisija je z Odločbo [VSTAVITI][28] sprejela cenovne zaveze. Sklep podrobneje določa razloge za sprejetje teh zavez. Svet priznava, da te cenovne zaveze odpravljajo škodljive učinke dampinga in do zadovoljive stopnje omejujejo tveganje izogibanja predpisom.

(164) Da bi lahko Komisija in carinski organi učinkovito nadzorovali, ali družbe spoštujejo zaveze, bo oprostitev protidampinške dajatve, kadar je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od (i) predložitve računa na podlagi zaveze, ki bo vseboval vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi; (ii) uvoženo blago omenjene družbe izdelajo, odpremijo in fakturirajo neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; in (iii) dejstva, da blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze. Če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, začne v času sprejetja izjave o sprostitvi v prosti promet veljati protidampinška dajatev.

(165) Če Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe zaradi kršitev umakne sprejem zaveze in se pri tem sklicuje na konkretne transakcije ter razglasi ustrezne račune na podlagi zaveze za neveljavne, nastane v času sprejema izjave o sprostitvi v prosti promet teh transakcij carinski dolg.

(166) Uvozniki se morajo zavedati, da lahko v času sprejema izjave o sprostitvi v prosti promet carinski dolg nastane kot del običajnega poslovnega tveganja,, kot je opisano v uvodnih izjavah (163) in (164), čeprav je Komisija zavezo, ki jo je ponudil proizvajalec, od katerega so neposredno ali posredno kupovali, sprejela.

(167) V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi vedno, kadar so odkrite kršitve zavez, o tem takoj obvestiti Komisijo.

(168) Zaradi zgoraj navedenih razlogov je Komisija sprejela zaveze, ki sta jih ponudila Eurochem in Acron, obe družbi pa sta bili obveščeni o bistvenih dejstvih, premislekih in odgovornostih, na katerih temelji sprejetje.

(169) V primeru kršitve ali umika zaveze ali v primeru umika sprejetja zaveze s strani Komisije, se v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe samodejno uporabi protidampinška dajatev, ki jo je uvedel Svet v skladu s členom 9(4).

G. KONČNE DOLOČBE

(170) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog, da se obstoječi ukrepi za uvoz iz Rusije ohranijo in da se stopnja ukrepov spremeni, kjer je to upravičeno. Odobreno jim je bilo tudi obdobje za predložitev pripomb in zahtevkov po razkritju. Prispela ni nobena pripomba, ki bi upravičila spremembo zgoraj navedenih sklepnih ugotovitev.

1. Vmesni pregled, omejen na Eurochem

(171) V skladu s sklepnimi ugotovitvami, ugotovljenimi glede dampinga in trajne narave spremenjenih okoliščin, je treba prilagoditi posamezno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka v zvezi z družbo Eurochem, da se upošteva nova ugotovljena stopnja dampinga.

(172) Ker je ugotovljena raven dampinga nižja od stopnje škode, ugotovljene v prejšnji preiskavi, je treba stopnjo dajatve določiti pri ugotovljeni ravni dampinga.

(173) Ker je bila v prvotni preiskavi dajatev uvedena v obliki določenega zneska na tono, mora imeti enako obliko tudi v sedanji preiskavi. Dajatev tako znaša 32,82 EUR/tono. Dajatev se v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 945/2005 uporablja sorazmerno z vsebnostjo AN ter drugih nepomembnih snovi in hranil, v primeru sestavljenih AN gnojil z vsebnostjo dušika, ki presega 28 mas. %.

(174) Čeprav je ta dajatev temeljila na podatkih družbe NAK Azot, kot je navedeno v zgornji uvodni izjavi (35), se bo uporabljala za vso prodajo Eurochema, ne glede na to, katera povezana družba je izdelek proizvedlo.

2. Pregled zaradi izteka ukrepa

(175) Veljavni protidampinški ukrepi za uvoz AN s poreklom iz Rusije se ohranijo v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

3. Zaključni premisleki

(176) Ker je bila dvema izvoznikoma v okviru delnih vmesnih pregledov dana možnost, da ponudita zaveze, se bo, če je to primerno, posebej obravnaval začetek vmesnih pregledov v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, da se preučijo vse nadaljnje ponudbe zavez, če bo Komisija prejela zadovoljive dokaze, da so taki pregledi upravičeni.

H. DAJATVE

(177) Glede na ugotovitve v zvezi z nadaljevanjem dampinga, verjetnostjo ponovnega pojava škode ter interesom Skupnosti se morajo protidampinški ukrepi na uvoz AN s poreklom iz Rusije ohraniti, da se prepreči ponovni pojav škode, ki ga industriji Skupnosti povzroča dampinški uvoz–

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz trdnih gnojil z vsebnostjo amonijevega nitrata z več kot 80 mas. %, ki spadajo pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 in s poreklom iz Rusije, ki jih proizvaja Open Joint Stock Company (OJSC) „Mineral and Chemical Company EuroChem“, je s tem zaključen, člen 1(2) Uredbe (ES) št. 658/2002, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 945/2005, pa se nadomesti z:

Stopnja dokončne protidampinške dajatve je določen znesek, kot je opredeljeno spodaj:

(a) Za Open Joint Stock Company (OJSC) Mineral and Chemical Company ‘Eurochem’, člana skupine družb Eurochem, Moskva, Rusija, za blago, ki ga proizvaja njegova povezana družba JSC NAK Azot, Novomoskovsk, Rusija ali njegova povezana družba JSC Nevinka Azot, Nevinnomyssk, Rusija in ki ga prodaja Eurochem Trading GmbH, Zug, Švica, prvi neodvisni stranki v Skupnosti (dodatna oznaka TARIC A522):

Opis izdelka | Oznaka KN | Oznaka TARIC | Določen znesek dajatve (euro na tono) |

- Amonijev nitrat razen v vodni raztopini - Mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi negnojilnimi anorganskimi snovmi z vsebnostjo dušika, ki presega 28 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % brez vsebnosti fosforja in kalija - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 10,40 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 10,40 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 as % | 3102 30 90 3102 40 90 3102 29 00 3102 60 00 3102 90 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 20 10 3105 20 10 3105 20 10 3105 20 10 3105 51 00 3105 51 00 3105 51 00 3105 51 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 90 91 3105 90 91 3105 90 91 3105 90 91 | -- -- 10 10 10 10 20 30 40 50 30 40 50 60 10 20 30 40 10 20 30 40 30 40 50 60 | 32,82 32,82 32,82 32,82 32,82 32,82 31,84 30,85 29,87 28,88 31,84 30,85 29,87 28,88 31,84 30,85 29,87 29,41 31,84 30,85 29,87 29,41 31,84 30,85 29,87 28,88 |

(b) Za vse druge družbe (dodatna oznaka TARIC A999):

Opis izdelka | Oznaka KN | Oznaka TARIC | Določen znesek dajatve (euro na tono) |

- Amonijev nitrat razen v vodni raztopini - Mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi negnojilnimi anorganskimi snovmi z vsebnostjo dušika, ki presega 28 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % brez vsebnosti fosforja in kalija - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 10,40 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 10,40 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 as % | 3102 30 90 3102 40 90 3102 29 00 3102 60 00 3102 90 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 20 10 3105 20 10 3105 20 10 3105 20 10 3105 51 00 3105 51 00 3105 51 00 3105 51 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 90 91 3105 90 91 3105 90 91 3105 90 91 | -- -- 10 10 10 10 20 30 40 50 30 40 50 60 10 20 30 40 10 20 30 40 30 40 50 60 | 47,07 47,07 47,07 47,07 47,07 47,07 45,66 44,25 42,83 41,42 45,66 44,25 42,83 41,42 45,66 44,25 42,83 42,17 45,66 44,25 42,83 42,17 45,66 44,25 42,83 41,42 |

Člen 2

1. Dokončna protidampinška dajatev se s tem uvede za uvoz trdnih gnojil z vsebnostjo amonijevega nitrata z več kot 80 mas. %, ki spada pod oznake KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex3105 51 00, ex3105 59 00 in ex3105 90 91 in s poreklom iz Rusije.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve je stalni znesek, kot je opredeljeno spodaj:

(a) Za Open Joint Stock Company (OJSC) Mineral and Chemical Company ‘Eurochem’, člana skupine družb Eurochem, Moskva, Rusija, za blago, ki ga proizvaja njegova povezana družba JSC NAK Azot, Novomoskovsk, Rusija ali njegova povezana družba JSC Nevinka Azot, Nevinnomyssk, Rusija in ki ga prodaja Eurochem Trading GmbH, Zug, Švica, prvi neodvisni stranki v Skupnosti (dodatna oznaka TARIC A522):

Opis izdelka | Oznaka KN | Oznaka TARIC | Določen znesek dajatve (euro na tono) |

- Amonijev nitrat razen v vodni raztopini - Mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi negnojilnimi anorganskimi snovmi z vsebnostjo dušika, ki presega 28 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % brez vsebnosti fosforja in kalija - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 10,40 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 10,40 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 as % | 3102 30 90 3102 40 90 3102 29 00 3102 60 00 3102 90 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 20 10 3105 20 10 3105 20 10 3105 20 10 3105 51 00 3105 51 00 3105 51 00 3105 51 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 90 91 3105 90 91 3105 90 91 3105 90 91 | -- -- 10 10 10 10 20 30 40 50 30 40 50 60 10 20 30 40 10 20 30 40 30 40 50 60 | 32,82 32,82 32,82 32,82 32,82 32,82 31,84 30,85 29,87 28,88 31,84 30,85 29,87 28,88 31,84 30,85 29,87 29,41 31,84 30,85 29,87 29,41 31,84 30,85 29,87 28,88 |

(b) Za vse druge družbe (dodatna oznaka TARIC A999):

Opis izdelka | Oznaka KN | Oznaka TARIC | Določen znesek dajatve (euro na tono) |

- Amonijev nitrat razen v vodni raztopini - Mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi negnojilnimi anorganskimi snovmi z vsebnostjo dušika, ki presega 28 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % brez vsebnosti fosforja in kalija - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in/ali vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5, in vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 10,40 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in vsebnostjo fosforja, izraženega kot P2O5 z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 10,40 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z manj kot 3 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 3 mas. % ali več, vendar manj kot 6 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. % in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O s 6 mas. % ali več, vendar manj kot 9 mas. % - Trdna gnojila z vsebnostjo amonijevega nitrata, ki presega 80 mas. %, in z vsebnostjo kalija, izraženega kot K2O z 9 mas. % ali več, vendar ne presegajo 12 as % | 3102 30 90 3102 40 90 3102 29 00 3102 60 00 3102 90 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 10 00 3105 20 10 3105 20 10 3105 20 10 3105 20 10 3105 51 00 3105 51 00 3105 51 00 3105 51 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 59 00 3105 90 91 3105 90 91 3105 90 91 3105 90 91 | -- -- 10 10 10 10 20 30 40 50 30 40 50 60 10 20 30 40 10 20 30 40 30 40 50 60 | 47,07 47,07 47,07 47,07 47,07 47,07 45,66 44,25 42,83 41,42 45,66 44,25 42,83 41,42 45,66 44,25 42,83 42,17 45,66 44,25 42,83 42,17 45,66 44,25 42,83 41,42 |

3. V primerih, ko se blago poškoduje še pred vstopom v prosti promet in se zato cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, pri določanju carinske vrednosti porazdeli skladno s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93(12), se znesek protidampinške dajatve, naveden v odstavku 2, zniža za odstotek, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.

4. Ne glede na prvi odstavek se dokončna protidampinška dajatev ne uporablja za uvoz, sproščen v prosti promet v skladu s členom 3.

5. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe, ki se nanašajo na carine.

Člen 3

1. Uvoz, deklariran za sprostitev v prosti promet in fakturiran v družbah, katerih zveze je Komisija sprejela in katerih imena so navedena v občasno spremenjenem Sklepu Komisije [2008/…./ES], se oprosti protidampinških dajatev, uvedenih na podlagi člena 2, pod pogojem, da:

- omenjene družbe to blago izdelajo, odpravijo in fakturirajo neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; in

- je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi te uredbe; in

- blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

2. Carinski dolg nastane v trenutku sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet:

- če se ugotovi, da glede uvoza, opisanega v odstavku 1, eden ali več pogojev, navedenih v tem odstavku, ni izpolnjenih; ali

- če Komisija prekliče v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe sprejem zaveze umakne z uredbo ali sklepom, ki se nanaša na konkretne transakcije, ter ustrezne račune na podlagi zaveze razglasi za neveljavne.

Člen 4

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik […]

PRILOGA

Trgovinski račun za prodajo blaga v Skupnost, za katero velja zaveza, vsebuje naslednje podatke:

1. Naslov „TRGOVSKA FAKTURA, KI SPREMLJA BLAGO, KI JE PREDMET ZAVEZE“.

2. Ime družbe, ki je izdala trgovinski račun.

3. Številka trgovinskega računa.

4. Datum izdaje trgovinskega računa.

5. Dodatna oznaka TARIC, po kateri je blago na fakturi carinjeno na meji Skupnosti.

6. Natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

- številčno oznako izdelka (PCN), ki se uporablja za potrebe zaveze,

- enostaven opis blaga , ki ustreza zadevni kodi PCN,

- številčno oznako izdelka družbe (CPC),

- oznako Taric,

- količino (navedeno v tonah).

7. Prodajni pogoji, ki zajemajo:

- ceno na tono,

- veljavne plačilne pogoje,

- veljavne dobavne pogoje,

- skupne popuste in rabate.

8. Ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Skupnost in kateremu družba neposredno izda trgovinski račun, ki spremlja blago, za katero velja zaveza.

9. Ime uradnika družbe, ki izdaja trgovinski račun, in naslednjo podpisano izjavo:

„Spodaj podpisani potrjujem, da je prodaja blaga, navedenega na tem računu, namenjena za neposredni izvoz v Evropsko skupnost, v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudila [DRUŽBA], Evropska komisija pa jo je sprejela s [Sklepom 2008/XXXX/ES]. Izjavljam, da so podatki v tej trgovinski fakturi popolni in resnični.“

[1] UL L 198, 23.8.1995, str. 1.

[2] UL L 93,. 26.3.1998, str. 1.

[3] UL L102, 18.4.2002, str. 1.

[4] UL L 160, 23.6.2005, str. 1.

[5] UL L 106, 24.4.2007, str. 1.

[6] UL C 300 , 30.11.2005, str. 8.

[7] UL C 167 , 19.7.2006, str. 17.

[8] UL C 81 , 14.4.2007, str. 2.

[9] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

[10] UL L 198, 23.8.1995, str. 1.

[11] UL L 93,. 26.3.1998, str. 1.

[12] UL L102, 18.4.2002, str. 1.

[13] UL L 160, 23.6.2005, str. 1.

[14] UL L 106, 24.4.2007, str. 1.

[15] UL C 300, 30.11.2005, str. 8.

[16] UL C 167, 19.7.2006, str. 17.

[17] UL C 91, 15.4.2004, str. 2 in C 297 z dne 7.12.2006, str. 12.

[18] UL C 81, 14.4.2007, str.2.

[19] Samo v zvezi z vmesnim pregledom.

[20] Uredba ruske vlade z dne 28. maja 2007 št. 333.

[21] Mednarodno združenje proizvajalcev umetnih gnojil.

[22] UL L 106, 24.4.2007, str. 1.

[23] Poročila Sodišča Evropskih skupnosti 1999, stran II-03291.

[24] UL L 198, 31.7.2007, str. 4 in UL L 75, 18.3.2008, str. 33.

[25] UL C 311, 19.12.2006., str. 55.

[26] Ul L 75, 18.3.2008., str. 1.

[27] UL C 300, 30.11.2005, str. 8.

[28] UL L [VSTAVITI ŠTEVILKO, DATUM IN STRAN].