[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 17.4.2008 COM(2008) 194 konč. 2008/0083 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv Sveta 68/151/EGS in 89/666/EGS glede obveznosti objave in prevodov za nekatere oblike družb (predložila Komisija) {SEC(2008) 466}{SEC(2008) 467} OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. UVOD 1.1. Ozadje Nepotrebni in nesorazmerni upravni stroški resno ovirajo gospodarsko dejavnost. Zato je leta 2005 Komisija uvedla program za merjenje upravnih stroškov in zmanjšanje upravnih obremenitev, da bi izboljšala poslovno okolje za družbe EU in okrepila gospodarstva EU, da se lahko soočijo z izzivi bolj konkurenčnega svetovnega poslovnega okolja, v katerem morajo delovati. Komisija je predstavila način, kako to storiti, s tem, ko je 14. novembra 2006 sprejela posodobljen program poenostavitve[1] in glavne elemente za merjenje upravnih stroškov in zmanjšanje upravnih obremenitev[2]. Oba programa sta poudarila potrebo po ustvarjanju konkretnih gospodarskih koristi. Dopolnjena sta bila z akcijskim programom, ki je bil sprejet 24. januarja 2007[3] in ki je določil cilj zmanjšanja upravnih obremenitev podjetij v EU za 25 % do leta 2012[4]. Akcijski program je bil odobren marca 2007 na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta[5]. Evropski svet je poudaril, da je zmanjšanje upravnih obremenitev pomembno za spodbujanje gospodarstva Evrope, zlasti zaradi možnih pozitivnih učinkov za mala in srednje velika podjetja (MSP). Poudaril je, da je za zmanjšanje upravnih obremenitev v EU potrebno močno skupno prizadevanje Evropske unije in držav članic. Komisija je marca 2007 sprejela številne predloge po hitrem postopku, da bi z majhnimi spremembami pravnega reda EU dosegla hitro zmanjšanje upravnih obremenitev. Evropski svet je na zasedanju 13. in 14. marca 2008 pozval Komisijo, naj za zmanjšanje upravne obremenitve opredeli nove zakonodajne predloge, ki se sprejmejo po hitrem postopku[6]. Na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja je Komisija 10. julija 2007 sprejela sporočilo, v katerem je določila zamisli za poenostavitev teh področij[7]. Medtem ko sta za nekatere ukrepe, predvidene v navedenem sporočilu, potrebna temeljit pregled in razprava, je bilo za druge že iz sporočila razvidno, da bi lahko s „hitrim“ postopkom hitro dosegli izboljšave za evropska podjetja. Ti ukrepi, ki zadevajo prvo in enajsto direktivo o pravu družb, so predstavljeni v tem predlogu. 1.2. Obrazložitev in cilji sedanje pobude Cilj pobude je prispevati k hitremu izboljšanju konkurenčnosti družb EU z zmanjšanjem upravnih obremenitev, kjer je to mogoče doseči brez občutnega negativnega vpliva na druge zainteresirane strani. Zato se je treba usmeriti k obveznostim obveščanja na področju prava družb, ki uporabnikom informacij ne zagotavljajo znatne dodane vrednosti. V skladu s prvo direktivo o pravu družb morajo družbe v nacionalnih uradnih listih objaviti nekatere informacije, ki jih je treba vnesti v trgovinski register držav članic. Gre predvsem za informacije o ustanovitvi družbe, poznejših spremembah teh informacij in letnih računovodskih izkazih, ki morajo biti objavljeni vsako leto. Objava v nacionalnih uradnih listih za družbe večinoma pomeni dodatne stroške in hkrati ne zagotavlja prave dodane vrednosti, kadar registri družb objavijo svoje informacije na spletu. Zato je cilj odpraviti vse dodatne zahteve o objavi v nacionalni zakonodaji, ki družbam povzročajo dodatne stroške. V skladu z enajsto direktivo o pravu družb predlog zadeva obveznosti v nacionalni zakonodaji glede prevodov dokumentov, ki jih je treba evidentirati v registru podružnice. Pri registraciji podružnice morajo družbe nekatere informacije iz svoje dokumentacije evidentirati tudi v registru podružnice. To za družbe pogosto pomeni dvojni strošek, ker morajo zagotoviti prevod nekaterih dokumentov v jezik države članice, v kateri je podružnica, in poleg tega izpolniti včasih pretirane zahteve glede overjanja in/ali notarskega overjanja navedenega prevoda. Cilj je čim bolj zmanjšati stroške prevodov in overjanja. 2. PRAVNA PODLAGA Pravna podlaga za predlog je člen 44(2)(g) Pogodbe. Obe direktivi, ki ju spreminja predlog, temeljita na tej določbi (prejšnji člen 54(3)(g)). 3. SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST Za odpravo teh težav so potrebni ukrepi na ravni EU, ker v primeru prve direktive obveznosti, ki vključujejo upravne obremenitve, izhajajo iz pravil EU. V primeru enajste direktive pa direktiva državam članicam izrecno dovoli, da določijo takšne obremenitve za družbe. Pod temi pogoji se lahko učinkovito zmanjšanje upravne obremenitve doseže le s spremembo zadevnih pravil EU. Zato so ukrepi na ravni EU upravičeni. Predlagane spremembe so omejene na to, kar je potrebno za odpravo nepotrebnih upravnih obremenitev na zadevnih področjih, in so sorazmerne s tem ciljem. 4. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI Predlog in spremljajoča ocena učinka temeljita na obsežnem posvetovalnem postopku, ki je potekal po tem, ko je Komisija sprejela sporočilo z dne 10. julija 2007. Svet za konkurenčnost je 22. novembra 2007 sprejel sklepe, ki pozdravljajo pobudo za poenostavitev[8], v Evropskem parlamentu pa je Odbor za pravne zadeve 27. marca 2008 sprejel poročilo. Poročilo izraža široko podporo pobudi za poenostavitev evropskega prava družb in zmanjšanje upravnih obremenitev. Pričakuje se, da bo končno poročilo Evropskega parlamenta sprejeto maja 2008. Poleg tega se je osemnajst vlad držav članic, vlada ene države EGP in 110 zainteresiranih strani odzvalo pozivu iz sporočila, naj predložijo pisne pripombe glede predlogov do sredine oktobra 2007. Ti prispevki vlad in zainteresiranih strani so iz skupno 23 držav, med njimi 22 držav članic. Številne prispevke so predložili tudi evropski organi in združenja. Poročilo o odzivih držav članic in zainteresiranih strani med julijem in decembrom 2007 je na voljo na spletni strani Generalnega direktorata za notranji trg in storitve (GD MARKT) na naslovu http://ec.europa.eu/internal_market/company/simplification/index_en.htm. Zamisel o hitrem postopku obravnave predlogov glede prve in enajste direktive o pravu družb je bila predložena skupini nacionalnih strokovnjakov za oblikovanje predpisov na visoki ravni, ki so jo imenovale države članice in v kateri je večina predstavnikov, ki so predložili pripombe, podprla ta pristop. O tem je potekalo tudi posvetovanje s skupino neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni, ki je v svojem mnenju, sprejetem 26. februarja 2008, pozdravila vse predloge. 5. OCENA UčINKA Ocena učinka k temu predlogu kaže, da obstaja velika možnost prihranka za družbe na zgoraj omenjenih področjih. 5.1. Zahteve glede objave za družbe z omejeno odgovornostjo V oceni učinka je skupni najmanjši strošek veljavnega pravila o objavi v nacionalnih uradnih listih ocenjen na okoli 410 milijonov EUR na leto v zvezi z objavo letnih računovodskih izkazov in približno 200 milijonov EUR na leto za objave sprememb v registrih. Tem stroškom je treba dodati notranje stroške družb za pripravo informacij za objavo in v nekaterih državah članicah tudi stroške dodatne objave informacij v časopisih. Vendar o teh slednjih elementih na tej stopnji še ni zanesljivih številk. V oceni učinka je priznano, da obveznost objave zagotavlja pomembno dodano vrednost za uporabnike, ker jim omogoča, da spremembam v registru sledijo v kronološkem zaporedju. Vendar primerjava različnih sistemov v državah članicah kaže, da za doseganje tega cilja niso potrebni dodatni stroški za družbe. Ker ocene kažejo, da danes internet uporablja več kot 50 % vseh Evropejcev[9], je kronološka elektronska objava, tj. na spletni strani registra, zadostna za doseganje tega cilja. Kot kaže primer v številnih državah članicah (npr. na Danskem in Finskem), za takšno objavo družbam ni treba zaračunati dodatnih pristojbin. Zato se v oceni učinka priporoča, da se družbam za objave v prihodnje ne zaračunavajo dodatne pristojbine. 5.2. Obveznosti glede prevodov za podružnice družb z omejeno odgovornostjo Na podlagi razpoložljivih informacij so v oceni učinka zunanji stroški sedanje ureditve obveznosti glede prevodov za podružnice ocenjeni na 3,36 milijona EUR za prevajanje statuta in potrdila o obstoju družbe ter 16,8 milijona EUR za letne računovodske izkaze. Samo stroški za overitev znašajo po ocenah okoli 300 000 EUR ali 1,5 milijona EUR na leto. Tem zunanjim stroškom je treba dodati še notranje stroške za zagotavljanje prejema prevoda/overitve. Na tej stopnji informacije o višini teh stroškov še niso na voljo. Sklep ocene učinka je, da bi morali biti prevodi, overjeni v drugi državi članici, zadostni, čeprav bi morale države članice v interesu tretjih oseb ohraniti možnost zahtevati overjene prevode. Ob upoštevanju zlasti tega, da nekatere države članice v svojih nacionalnih zakonodajah niso (v celoti) izkoristile možnosti, da zahtevajo overjene prevode, se zdi nesorazmerno sprejeti, da druge države članice terjajo več overitev, včasih celo overitev notarja. Lahko se predvideva, da je stopnja zanesljivosti zadostna, če prevod overi prevajalec, ki je uradno imenovan in zaprisežen v drugi državi članici, ali vsaka druga oseba, ki je v tej državi članici pooblaščena za overjanje prevodov v zadevni jezik. 6. RAZLAGA POSAMEZNIH čLENOV Člen 1: sprememba prve direktive o pravu družb Člen 1 določa novo minimalno zahtevo glede objave na podlagi nadomestnih načinov objave, ki so zdaj vključeni v členu 3(4) prve direktive o pravu družb. Ta minimalna zahteva upošteva dejstvo, da je uporaba elektronskih sredstev vedno pogostejša na vseh področjih. Dejstvo, da določba opredeljuje le minimalno zahtevo, pomeni, da morajo države članice zagotoviti dostop do elektronskih informacij po kronološkem zaporedju, hkrati pa lahko še naprej svobodno predpišejo uporabo dodatnih sredstev objave (npr. nacionalni uradni list v tiskani obliki, nacionalni ali regionalni časopisi). Vendar novi drugi pododstavek člena 3(4) pojasnjuje, da morajo države članice zagotoviti, da objava v nobenem primeru ne povzroči zaračunavanja posebnih pristojbin družbam. Člen 2: sprememba enajste direktive o pravu družb Odstavek 1 ohranja sedanjo možnost, da države članice zahtevajo prevod in overitev navedenega prevoda za nekatere dokumente, ki zadevajo družbo. Poleg tega pojasnjuje, da se lahko v skladu s členom 2(2)(c) zahteva tudi potrdilo v jeziku države članice, v kateri je podružnica, kar danes v praksi večina držav članic že počne. Vendar drugi stavek nato določa, da vsaka takšna zahteva velja za izpolnjeno, če se predloži prevod, ki ga je overila oseba, pooblaščena za izdajo takšne overitve v skladu s pravili overitve, ki veljajo v drugi državi članici. Odstavek 2 določa, da mora register v navedeni državi sprejeti potrdila, izdana v jeziku, ki ga zahteva država članica podružnice. Odstavek 3 pojasnjuje, da države članice ne morejo določiti nobenih drugih uradnih zahtev, razen formalnosti, ki so opisane v odstavkih 1 in 2. Ta določba zajema zlasti vse zahteve po notarskem overjanju že overjenih dokumentov ali njihovi legalizaciji, na primer s potrditvijo v skladu s Haaško konvencijo z dne 5. oktobra 1961 o odpravi legalizacije tujih javnih listin. Vendar ta določba ne posega v nobeno pravilo, ki zahteva potrditev potrdila o obstoju družbe. 2008/0083 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv Sveta 68/151/EGS in 89/666/EGS glede obveznosti objave in prevodov za nekatere oblike družb (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44(2)(g) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[10], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11], v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[12], ob upoštevanju naslednjega: 1. Evropski svet se je na zasedanju 8. in 9. marca 2007 strinjal, da je treba upravne obremenitve družb zmanjšati za 25 % do leta 2012, da bi se izboljšala konkurenčnost družb v Skupnosti. 2. Pravo družb je bilo določeno kot področje, ki vsebuje veliko število obveznosti obveščanja za družbe, od katerih so nekatere zastarele ali pretirane. 3. Te obveznosti obveščanja je treba pregledati, da bi se čim bolj zmanjšale obremenitve družb v Skupnosti, kar je nujno za zagotavljanje zaščite interesov drugih zainteresiranih strani. 4. V skladu s Prvo direktivo Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti[13], morajo družbe z omejeno odgovornostjo z objavo razkriti nekatere informacije, ki morajo biti vnesene v centralni register, trgovinski register ali register družb države članice. V številnih državah članicah se mora ta objava izvesti z uporabo nacionalnega uradnega lista, včasih pa z uporabo nacionalnih ali regionalnih časopisov. 5. Obveznosti objave za družbe večinoma pomenijo dodatne stroške in ne zagotavljajo prave dodane vrednosti glede na to, da registri družb objavijo svoje informacije na spletu. Pobude za zagotavljanje lažjega dostopa do takšnih registrov v vsej Skupnosti še bolj zmanjšajo potrebo po objavi teh informacij v nacionalnem uradnem listu ali v drugih tiskanih medijih. 6. Da bi se omogočila stroškovno učinkovita objava, ki uporabnikom zagotavlja preprost dostop do informacij, morajo države članice uvesti obvezno uporabo osrednje elektronske platforme. Poleg tega morajo zagotoviti, da ta objava in vse dodatne pristojbine za objavo, ki jih lahko v zvezi s tem zaračunajo družbam, ne pomenijo dodatnih stroškov poleg stroškov, ki se lahko zaračunajo za vnos v register. 7. V skladu z enajsto direktivo Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države[14], je treba nekatere informacije o družbi razkriti. Država članica, v kateri je podružnica, v nadaljevanju „država članica gostiteljica“, zaenkrat lahko v zvezi s tem zahteva, da mora biti omejeno število dokumentov prevedeno v drug uradni jezik Skupnosti. 8. Navedeno možnost in možnost, da v nekaterih omejenih primerih država članica gostiteljica zahteva, da je prevod overjen, ker je zaradi interesa tretje stranke pomembno, da se z overitvijo zagotovi zadostna raven zanesljivosti prevoda, je treba ohraniti. 9. Vendar prevod lahko velja za zadostno zanesljivega, če ga je overil prevajalec, ki je uradno imenovan in zaprisežen v drugi državi članici, ali vsaka druga oseba, ki je v tej državi članici pooblaščena za overjanje prevodov v zadevni jezik. V tem primeru država članica gostiteljica ne sme imeti možnosti, da v skladu s svojimi pravili zahteva dodatno overitev. 10. Enako velja, kadar lahko dokument, ki je potreben za registracijo podružnice, zagotovi register, v katerem so dokumenti družbe, v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga zahteva država članica gostiteljica. Dodatna overitev tudi v tem primeru ni upravičena. 11. Poleg tega države članice ne smejo imeti možnosti, da določijo formalnosti, ki so povezane z jezikom dokumenta in presegajo overitev. Zlasti zahteve po notarski overitvi že potrjenega prevoda presegajo to, kar je potrebno za zagotavljanje zadostne stopnje zanesljivosti. 12. Ker države članice ciljev te direktive, in sicer zmanjšanja upravnih obremenitev v zvezi z obveznostmi objave in prevodov za nekatere oblike družb v Skupnosti, ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zato zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego navedenih ciljev. 13. Direktivi 68/151/EGS in 89/666/EGS je treba zato ustrezno spremeniti – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Sprememba Direktive 68/151/EGS Člen 3(4) Direktive 68/151/EGS se nadomesti z: „4. Dokumenti in podatki iz člena 2 se objavijo prek osrednje elektronske platforme, ki omogoča dostop do objavljenih informacij v kronološkem zaporedju. Države članice zagotovijo, da se družbam ne zaračunavajo posebne pristojbine v zvezi z obveznostjo objave prek osrednje elektronske platforme ali kakršno koli dodatno obveznostjo objave, ki jo v zvezi z navedenimi dokumenti in podatki določi država članica.“ Člen 2 Sprememba Direktive 89/666/EGS Člen 4 Direktive 89/666/EGS se nadomesti z naslednjim: „Člen 4 1. Država članica, v kateri je odprta podružnica, lahko določi, da morajo biti listine iz točk (b) in (c) člena 2(2) in člena 3 objavljene v uradnem jeziku Skupnosti, ki ni uradni jezik registra iz točke (c) člena 2(1), in da morajo biti prevodi teh listin overjeni. Prevod velja za overjenega, če je bil overjen v postopku, ki so ga sprejeli upravni ali pravosodni organi katere koli druge države članice . 2. Države članice sprejmejo potrdilo iz točke (c) člena 2(2) v jeziku, v katerem je objavljeno, v skladu z odstavkom 1 tega člena. 3. Države članice ne določijo nobenih uradnih zahtev, povezanih s prevodom dokumentov iz odstavka 1 razen zahtev, ki so določene v odstavkih 1 in 2.“ Člen 3 Prenos 1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 30. aprila 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 4 Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Člen 5Naslovniki Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za Svet Predsednik Predsednik [1] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Strateški pregled boljše pravne ureditve v Evropski uniji“ COM(2006) 689, UL C 78, 11.4.2007, str. 9. [2] Delovni dokument Komisije z dne 14. novembra 2006 – „Merjenje administrativnih stroškov in zmanjšanje administrativnih obremenitev v Evropski uniji“ COM(2006) 691. [3] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Akcijski program za zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji“, COM(2007) 23, ni še objavljeno v Uradnem listu. [4] COM(2007) 23. [5] Sklepi predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Bruslju – dok. 7224/07, sklep 1. [6] Sklepi predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Bruslju – dok. 7652/08, sklep 1. [7] Sporočilo Komisije o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja COM(2007) 394, ni objavljeno v Uradnem listu. [8] Dokument Sveta 15222/07 DRS 48. [9] Vir: Internetworldstats, www.internetworldstats.com/stats9.htm#eu.„Poročilo o primerjalni analizi o informacijski družbi“ iz leta 2005 (na voljo na naslovu http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/docs/benchmarking/051222_final_benchmarking_report.pdf) ugotavlja: „Število internetnih povezav se stalno povečuje in raziskava o gospodinjstvih Skupnosti iz leta 2004 je pokazala, da ima v Evropski uniji internetno povezavo 43 % gospodinjstev. Malo manjši delež, 38 % prebivalstva med 16 in 74 letom, je rednih uporabnikov, ki internet uporabljajo vsaj enkrat na teden“. [10] UL C , , str. . [11] UL C , , str. . [12] UL C , , str. . [13] UL L 65, 14.3.1968, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/99/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 137). [14] UL L 395, 30.12.1989, str. 36.