[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.4.2008

COM(2008) 179 konč.

2008/0069 (COD)

Predlog

PRIPOROČILO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja [SEC(2008) 440 SEC(2008) 441]

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) VSEBINA PREDLOGA

Razlogi in cilji predloga

Cilj predlaganega priporočila je vzpostavitev evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti (v nadaljevanju „Okvir“) kot referenčnega instrumenta za pomoč državam članicam pri spodbujanju in spremljanju stalnega izboljševanja njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi skupnih evropskih priporočil. Ta okvir mora prispevati k izboljšanju kakovosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja in k vzpostavitvi medsebojnega zaupanja v nacionalne sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja v resnično brezmejnem prostoru vseživljenjskega učenja.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje je pomemben element prizadevanja EU, da postane bolj konkurenčna in družbeno povezana, kakor je opredeljeno v lizbonski strategiji. Oblikovanje družbe znanja, ki podpira to strategijo, mora temeljiti na vlaganju v kakovost človeških virov in njeno izboljšanje. Bolj učinkovita izraba virov in oblikovanje v prihodnost usmerjenega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki vključuje nove pristope k učenju, tako v šoli kot na delovnem mestu, sta pri tem bistvenega pomena.

Obseg tega namena se odraža v načinu organiziranja poklicnega izobraževanja in usposabljanja v celotni EU – nacionalni in regionalni programi odgovarjajo različnim standardom in vodijo do številnih različnih kvalifikacij. Ta raznolikost pomeni, da obstaja veliko možnosti za vzajemno učenje in za razmislek celotne EU o prihodnji organizaciji. Prav tako to pomeni, da Evropa potrebuje skupne referenčne točke za zagotovitev preglednosti, doslednosti in prenosljivosti med številnimi razvojnimi tokovi po vsej Evropi. Vse to pa je potrebno izvesti brez poseganja v avtonomijo držav članic pri upravljanju sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

S ciljem, ki ga je Evropski svet postavil v Barceloni leta 2002, v skladu s katerim bi evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja do leta 2010 postali svetovna referenca kakovosti, je bilo v ospredje programa politike izobraževanja in usposabljanja uvrščeno vprašanje, kako oblikovati in zagotoviti kakovost sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Resolucija Sveta[1] in Izjava[2] evropskih ministrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje o spodbujanju boljšega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s katero se je začel Kopenhagenski proces, zagotavlja pomembne kazalce v smeri barcelonskega cilja.

Kasnejše evropsko sodelovanje je omogočilo izmenjavo izkušenj, vzajemno učenje in doseganje soglasja. To je prispevalo k oblikovanju skupnih načel, smernic in orodij za kakovosten razvoj, ki je privedlo do vzpostavitve skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti (Common Quality Assurance Framework – CQAF) na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v letu 2003. Takšen pristop je potrdil Svet[3], ki je povabil države članice in Komisijo, da spodbujajo uporabo tega pristopa s praktičnimi pobudami, ki vključujejo ustrezne interesne skupine na prostovoljni osnovi.

Skupni okvir za zagotavljanje kakovosti je združljiv z večino obstoječih sistemov in kot tak je opredelil skupna načela in bil referenčna točka ter omogočil spodbujanje številnih pobud na evropski in nacionalni ravni[4]. Vendar merila kakovosti, okvirni deskriptorji in kazalniki, ki podpirajo izvajanje skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti, niso dovolj jasni, zato je instrument težko posplošiti.

Številne države so poudarile potrebo po okrepitvi statusa skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti. Potreba po nadaljnjem razvoju skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti priznana že ob njegovi potrditvi s strani Sveta leta 2004. Nenazadnje je Helsinško sporočilo iz leta 2006, ki je pregledalo prednostne naloge Kopenhagenskega procesa, poudarilo potrebo po napredovanju od skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti h kulturi izboljšanja kakovosti.

Predlagano priporočilo temelji na izkušnjah, pridobljenih v času uporabe skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti, in se ustrezno odziva na zahteve držav članic.

Sistemi za izobraževanje in usposabljanje morajo biti dovolj prilagodljivi, da se ustrezno odzovejo na številne potrebe in pri tem ohranjajo splošno skladnost med različnimi stopnjami izvajanja. Učinkovitost in uspešnost zagotavljanja usposabljanja pri izpolnjevanju takšnih potreb je treba na podlagi dokazov redno ocenjevati, spremljati in izboljševati.

Zagotavljanje kakovosti[5] je sredstvo, s katerim lahko to dosežemo. Razumeti ga je treba kot instrument za stalno izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki temelji na kakovostnem ciklu, ki vzpostavlja razmerje med načrtovanjem, izvajanjem, ocenjevanjem/vrednotenjem in pregledovanjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Zagotavljanje kakovosti pomeni sistematični pristop h kakovosti, z izrecnim poudarkom na vlogi akterjev na različnih ravneh in njihovi medsebojni povezanosti. Med drugim mora vključevati tudi načine za spremljanje izvajanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja in uporabo ukrepov za podporo pregledovanja in izboljšanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja na ravneh sistema in izvajalcev.

Ta pristop k zagotavljanju kakovosti se odraža v splošnih načelih za zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju iz Priloge 3 k Priporočilu o vzpostavitvi evropskega okvira kvalifikacij (EQF).

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Resolucija Sveta in Izjava iz leta 2002 („Kopenhagenski proces“), ki so jima sledili Sklepi Sveta maja 2004 in Helsinško sporočilo iz leta 2006, so ustvarili nov zagon. Poleg poudarjanja potrebe po nadgradnji skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti je sporočilo pozvalo k širšemu sodelovanju v Evropski mreži za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ENQAVET)[6]. Evropska mreža za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju je bila ustanovljena, da omogoči izmenjavo izkušenj, medsebojno učenje in doseganje soglasja ter podpira, preskuša in nadalje razvija skupen okvir za zagotavljanje kakovosti. V številnih državah Evropsko mrežo za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju podpirajo nacionalne referenčne točke za zagotavljanje kakovosti (QANRPs)[7] .

Zagotavljanje kakovosti se je razvilo tudi na drugih področjih, ki vplivajo na poklicno izobraževanje in usposabljanje. Na področju visokega šolstva sta ministrsko srečanje v Bergenu iz leta 2005 in Priporočilo o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu[8] določila standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti. Priporočilo o Evropski listini o kakovosti za mobilnost[9] je koncepte zagotavljanja kakovosti uvedlo v pripravo in izvajanje dejavnosti v podporo mobilnosti.

Tako se je v preteklih letih povečala stopnja pozornosti, namenjena spodbujanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju na evropski in nacionalni ravni. Okvir mora biti sredstvo za podajanje novih spodbud k stalnemu izboljševanju postopkov upravljanja kakovosti in navsezadnje sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Okvir v celoti spoštuje pristojnosti držav članic. Namen Okvira je spodbujati:

- oblikovanje bolj razvitega in doslednega zagotavljanja kakovosti in izboljšanje sistemov v vseh državah;

- večjo preglednost pri zagotavljanju kakovosti ter izboljšanje sistemov in pristopov v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi izboljšali medsebojno zaupanje in pospešili mobilnost;

- sodelovanje in vzajemno učenje, da bi okrepili vključenost interesnih skupin v kulturo izboljšanja kakovosti in odgovornost na vseh ravneh.

Okvir je del vrste ukrepov, ki so namenjeni podpori stalnemu izboljševanju v kakovosti in upravljanju sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ti vključujejo evropski okvir kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EQF)[10], evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET)[11], in skupna evropska načela za opredelitev in potrditev neformalnega in priložnostnega učenja [12].

Uporaba Okvira bo prostovoljna. Njegovi glavni uporabniki bodo javni organi in organi, zadolženi za zagotavljanje in izboljševanje kakovosti.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Okvir bo prispeval k doseganju cilja evropske zaposlitvene strategije za učinkovitejšo vlaganje v človeški kapital. Ta okvir bo prispeval k izboljšanju kakovosti in učinkovitosti vlaganj v človeški kapital predvsem z boljšo izobrazbo, spretnostmi in znanjem v skladu s smernicami zaposlitvene politike (2005–2008)[13] in zlasti Smernice št. 24.

Na podoben način Sporočilo o kohezijski politiki[14] opozarja na pomen krepitve vlaganja v človeški kapital z boljšo izobrazbo, spretnostmi in znanjem ter reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki uporabljajo skupna evropska priporočila in načela. Države članice poziva k uporabi virov v okviru konvergenčnega cilja, da bi med drugim izboljšali kakovost in učinkovitost zagotavljanja izobraževanja in usposabljanja.

2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Metode posvetovanja, glavna ciljna področja in splošni profil udeležencev

Predlog je rezultat opravljenega dela v sodelovanju s številnimi organi s posebnimi pristojnostmi na področju razvoja kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. To sodelovanje je potekalo v okviru evropskega foruma o kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (2001–2002), tehnične delovne skupine o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (2003–2004) in od leta 2005 v okviru evropske mreže za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

Evropska mreža za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju združuje vrsto ustanov 25 držav, ki sodelujejo v delovnem programu „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ in evropske socialne partnerje. Razen tega vključuje stališča še širše skupine zainteresiranih organov, ki sodelujejo v določenih dejavnostih delovnega programa evropske mreže za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, in nacionalnih referenčnih točk za zagotavljanje kakovosti, ki združujejo številne interesne skupine na nacionalni ravni. Komisija se je posvetovala tudi z generalnim direktorjem za poklicno izobraževanje in usposabljanje in Svetovalnim odborom za poklicno usposabljanje, ki vključuje predstavnike vlad, sindikatov in delodajalskih organizacij iz vsake države članice. Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje je na zasedanju dne 14. in 15. junija 2007 dal pozitivno mnenje o osnutku predloga Komisije.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Posvetovanje je potrdilo široko podporo predlaganemu Okviru.

Poseben poudarek je bil namenjen načinu izvajanja in potrebi po tem, da so referenčna merila in deskriptorji čim bolj preprosti. Prav tako je bila izražena podpora kazalnikom kakovosti in pozivu evropske mreže za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da nadaljuje s svojim delom, v sodelovanju s stalno skupino za kazalnike in merila.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna strokovna področja in izvedenska mnenja

Cedefop[15] je zagotovil veliko tehnično in znanstveno podporo, medtem ko se je ETF[16] povezal zlasti z državami kandidatkami.

Uporabljena metodologija

Okvir temelji na skupnem okviru za zagotavljanje kakovosti, ki je bil razvit na podlagi soglasja, upoštevajoč različne nacionalne pristope k izboljševanju kakovosti, in zlasti na podlagi določenih primerov dobre prakse. Zlasti se je izkazalo, da je mogoče opredeliti skupna vprašanja, ki podpirajo zagotavljanje kakovosti v večini držav, in razviti referenčni nabor kazalnikov kakovosti.

Opredeljenih in analiziranih je bilo več kot 200 kazalnikov. Seznam se je zožil z dajanjem prednosti tistim kazalnikom, ki lahko podpirajo zagotavljanje kakovosti na ravni sistema in izvajalcev, in ki jih je možno uporabiti za primerjavo med državami in vzajemno učenje. Upoštevala se je tudi potreba, da se izboljšanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju poveže s širšimi evropskimi cilji, kot so povečanje zaposljivosti, izboljšanje usklajenosti med ponudbo usposabljanja in potrebami uporabnikov ter spodbujanje boljše dostopnosti vseživljenjskega učenja. Praktične izkušnje iz evropskih in nacionalnih projektov, zlasti vzajemnega učenja, so omogočile boljšo opredelitev kazalnikov na ravni izvajalcev in sistemov. Orodja, ki so bila nadalje razvita, lahko omogočijo lažje izvajanje Okvira. Namen evropskega vodiča za samoocenjevanje[17] je pomagati izvajalcem poklicnega izobraževanja in usposabljanja pri izboljšanju zagotavljanja kakovosti usposabljanja. V enem od projektov v okviru programa Leonardo da Vinci je bil razvil tudi evropski priročnik za medsebojno ocenjevanje za začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje[18]. Priročnik sedaj preskušajo v novem projektu v okviru programa Leonardo da Vinci[19].

Načela in merila skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti so bila ohranjena na relativno splošni ravni, da bi se lahko razvila in izpopolnila za posamezne okvire. Številne evropske države so že razvile nacionalni okvir za zagotavljanje kakovosti na osnovi skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti. Nekaj študij in praktičnih projektov je pomagalo pri nadaljnjem razvoju skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti. Ti so navedeni v spletni virtualni skupnosti Cedefop (http://communities.trainingvillage.gr)

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja; povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov; sredstva, uporabljena za javno objavo nasvetov strokovnjakov

Glej zgoraj (metode posvetovanja …)

Ocena učinka

Cilj ocene učinka je analizirati različne načine zagotavljanja uporabe Okvira in najprimernejšo možnost glede izbire ustreznih pravnih instrumentov. Poročilo ocene učinka je bilo poslano odboru za oceno učinka in upošteva priporočila tega odbora glede različnih pravnih možnostih.

Obstaja soglasje v prid posodobitvi in izboljšanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki je razvidno iz številnih Sklepov Sveta in iz Kopenhagenskega procesa. Nadaljnje izmenjave od leta 2003 so poudarile vrednost razvoja zagotavljanja kakovosti za poklicno izobraževanje in usposabljanje v celotni EU. V skladu z načelom subsidiarnosti mora kateri koli instrument EU spodbujati, omogočati in podpirati dejavnosti na ravni držav članic. Prvo vprašanje za oceno učinka se nanaša na izbiro instrumenta, ki to omogoča. Upoštevano je bilo pet možnosti.

1. Odsotnost instrumenta na evropski ravni bi pomenila nadaljevanje na osnovi trenutno obstoječih načel skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti. Vendar pa dosedanje izkušnje kažejo, da sedanji okvir le omejeno spodbuja države članice k širitvi njegove uporabe. Trenutni položaj Okvira sodelujočim državam otežuje dosledno uporabo sistema in izkoriščanje ugodnosti medsebojnega ocenjevanja in vzajemnega učenja. Številne države so že opozorile na potrebo po močnejšem instrumentu za podporo uporabe priporočil evropskega okvira kvalifikacij v skupnem okviru za zagotavljanja kakovosti.

2. Sporočilo Komisije , ki bi opredelilo njene zamisli o zagotavljanju kakovosti. Vendar pa niti države članice niti Evropski parlament ne bi bili vključeni v njegovo sprejetje in kot tako ne bi privedlo do politične zaveze, ki je potrebna za verodostojnost Okvira in zagotovitev njegove uporabe na nacionalni ravni.

3. Priporočilo Komisije bi bila izjava o stališčih Komisije, vendar niti države članice niti Evropski parlament ne bi bili vključeni v njegovo oblikovanje in kot tako ne bi privedlo do politične zaveze, ki je potrebna za zagotovitev uporabe na nacionalni ravni in ključnega pomena za uspešno evropsko sodelovanje na tem področju. Uporaba priporočila Komisije bi pomenila tveganje, da bi ga razumeli kot razvoj, ki pa je v nasprotju z načelom subsidiarnosti.

4. Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta, skladno s členoma 149 in 150 Pogodbe bi pomenilo močan političen signal o nameri institucij po nadgraditvi Sklepov Sveta iz leta 2004, da bi razvili sisteme in ponudbo poklicnega izobraževanja in usposabljanja in ter tako olajšali mobilnost po vsej Evropi. Zdi se, da ta možnost ustreza pričakovanjem držav članic, socialnih partnerjev in ostalih interesnih skupin, da bi z evropskim sodelovanjem okrepili izboljšanje kakovosti sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja in hkrati ohranili prostovoljno naravo tega instrumenta. Razen tega bi bila uporaba priporočila na tem področju skladna z ostalimi podobnimi pobudami, kot je na primer evropski okvir kvalifikacij.

5. Sklep Evropskega parlamenta in Sveta, skladno s členoma 149 in 150 Pogodbe bi zahteval sprejetje načel in obveznosti, po katerih države članice povežejo svoje sisteme kakovosti z Okvirjem. To bi zahtevalo tudi sprejetje usklajenih meril in standardov kakovosti na evropski ravni in dejanske obveznosti držav članic, da te standarde uporabljajo. Med zainteresiranimi stranmi pa obstaja veliko soglasje o tem, da mora biti uporaba Okvira povsem prostovoljna.

3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Predlagano priporočilo vzpostavlja okvir za pomoč državam članicam pri spodbujanju in spremljanju izboljševanja kakovosti sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Njegova uporaba je prostovoljna.

Priporočilo predlaga, da države članice spodbujajo uporabo Okvira, da bi okrepili stalno izboljševanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, in da ga še naprej razvijejo. Prav tako priporoča uporabo Okvira za spodbujanje vključujočega sodelovanja in vzajemnega učenja preko evropske mreže za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, okrepitev in nadaljnji razvoj nacionalnih referenčnih točk za zagotavljanje kakovosti ter spremljanje izvajanja Okvira z namenom, da se pet let po njegovem sprejetju, če je to primerno, opravi pregled priporočila.

Namen Komisije je podpirati države članice pri izvajanju zgornjih nalog in sicer s programom vseživljenjskega učenja in s spremljanjem napredka izvajanja Okvira v sklopu delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“.

Pravna podlaga

Člen 149, ki določa, da „Skupnost prispeva k razvoju kakovosti izobraževanja“ in člen 150, ki izrecno določa, da je „namen dejavnosti Skupnosti (…) izboljšanje začetnega in nadaljevalnega poklicnega usposabljanja (…)“.

Načelo subsidiarnosti

Predlog je skladen z načelom subsidiarnosti, saj ne sodi v izključno pristojnost Skupnosti.

Glavni namen Okvira je zagotoviti dogovorjena priporočila med državami, ki lahko državam članicam in zainteresiranim stranem pomagajo pri dokumentiranju, razvoju, spremljanju, ocenjevanju in izboljševanju učinkovitosti svojih določb poklicnega izobraževanja in usposabljanja in praks upravljanja kakovosti. Prav tako nudi osnovo za skupen jezik pri poročanju na nacionalni in evropski ravni. To bo povečalo preglednost in doslednost razvoja politike in praks med in po državah ter tako izboljšalo poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropski uniji. Države članice tega same ne morejo doseči.

Z ukrepanjem Skupnosti bodo cilji predloga lažje doseženi iz naslednjih razlogov:

- z izzivi, povezanimi s preglednostjo in doslednostjo politike in praktičnega razvoja glede zagotavljanja kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju po državah, se srečujejo vse države članice, zato jih ni mogoče reševati samo na nacionalni ali sektorski ravni;

- če bi se 27 držav članic pogajalo o dvostranskih sporazumih o zadevah, ki jih zajema to priporočilo, z vsemi ostalimi državami članicami posebej in na neusklajen način, bi to na evropski ravni pripeljalo do izredno zapletene in nepregledne splošne strukture;

- predlog predvideva okvir s skupnimi merili kakovosti, okvirnimi deskriptorji in kazalniki za podporo stalnemu razvoju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju med državami in lažje sodelovanje med državami. Ukrepi na nacionalni ravni tega ne morejo zagotoviti.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, ker ne nadomešča ali opredeljuje nacionalnih sistemov in/ali pristopov za zagotavljanje kakovosti in prepušča izvajanje priporočila državam članicam.

Izbira instrumenta

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta.

4) PRORAčUNSKE POSLEDICE

Države članice:

Okvir ni namenjen zamenjavi obstoječih sistemov, prav tako ne zahteva vzpostavljanja novih struktur, uporabljeni pa bodo obstoječi sistemi poročanja, kar zmanjša upravno obremenitev. Temelji na obstoječih izkušnjah in primerih dobrih praks v državah članicah in ostalih sodelujočih držav.

Proračun EU:

Predlagani Okvir ne bo imel stroškovnega učinka na proračun EU, saj program vseživljenjskega učenja – Leonardo da Vinci – vključuje posebne določbe za podporo pobud, osredotočenih na to področje. Upoštevati je treba samo stroške spremljanja.

5) DODATNE INFORMACIJE

Klavzula o ponovnem pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje klavzulo o pregledu.

Evropski gospodarski prostor

Države Evropskega gospodarskega prostora so prostovoljno sodelovale v procesu evropskega sodelovanja, ki se je začel leta 2002 v Københavnu in so bile v celoti vključene v razvoj predlaganega Okvira. Predlagano priporočilo je tako po vsej verjetnosti pomembno tudi zanje.

Podrobna obrazložitev predloga

Primarni uporabniki evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti bodo nacionalni/regionalni organi oblasti ter javni in zasebni organi, ki so odgovorni za zagotavljanje in izboljšanje kakovosti, tudi na ravni izvajalcev. Kljub temu pa je izboljšanje kakovosti zagotavljanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja ključno za zadovoljitev potreb uporabnikov: Okvir je tako posebnega pomena za končne uporabnike sistema.

Okvir zagotavlja okrepljeno sodelovanje in večje medsebojno zaupanje med nacionalnimi interesnimi skupinami in mednarodnimi sektorskimi organizacijami, ki so vključene v izobraževanje in usposabljanje. Vendar pa se morajo za uspešno izvajanje okvira nacionalne ustanove za izobraževanje in usposabljanje ter ostale javne in zasebne interesne skupine k temu zavezati na prostovoljni osnovi. Posebno pozornost je treba posvetiti razvoju gradiva za podporo in usmerjanje – s testiranjem, preskušanjem in neposrednim sodelovanjem.

Evropska mreža za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ima ključno vlogo v tem procesu, saj so njeni člani uradno imenovani s strani držav članic, držav kandidatk, držav EFTE in držav EGP ter organizacij evropskih socialnih partnerjev. Nadalje morajo Komisija in agencije, kot so Cedefop in Evropska izobraževalna fundacija, olajšati izvajanje evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti na evropski ravni.

Okvir vsebuje:

- cikel zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki zajema načrtovanje, izvajanje, presojo/oceno in pregled poklicnega izobraževanja in usposabljanja, in ga podpirajo skupna merila kakovosti (priloga 1 predloga), okvirni deskriptorji in kazalniki (priloga 2 predloga);

- postopke spremljanja, vključno s kombinacijo notranjih in zunanjih mehanizmov ocenjevanja, ki jih ustrezno določijo države članice, da se opredelijo: (i) moč sistemov, procesov in postopkov; (ii) področja za izboljšanje.

- uporaba orodij za merjenje, da se zagotovijo dokazi o učinkovitosti.

Okvir določa sistematičen pristop h kakovosti, vključno z opisom vlog akterjev na različnih ravneh in načinov, na katere se lahko spremlja učinkovitost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Zagotavlja orodje za merjenje za podporo pregledu in izboljšanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja na ravneh sistema in izvajalca. Temelji na stalnem procesu kakovosti, ki povezuje: (i) določanje ciljev politike in načrtovanje; (ii) opredelitev načel, ki podpirajo uporabo sredstev in ukrepov, načrtovanih za dosego teh ciljev; (iii) oblikovanje mehanizmov za ocenjevanje ponudbe programov glede na cilje in ocenjevanje dosežkov/rezultatov na ravni posameznika, izvajalca in sistema; (iv) pregled, ki temelji na kombinaciji izidov notranjega in zunanjega ocenjevanja, obdelavo povratnih informacij in organizacijo postopkov za spremembo.

Spremljanje vsebuje kombinacijo notranjih in zunanjih mehanizmov ocenjevanja, ki jih ustrezno opredelijo države članice. Kombinacija teh dveh sklopov bo zagotovila stalne preverljive in zanesljive povratne informacije o napredku pri doseganju ciljev politike kot rezultat uvedenih ali načrtovanih dejavnosti in ukrepov. Okvir daje poseben poudarek sistematičnemu samoocenjevanju, kot procesu od spodaj navzgor za izboljšanje kakovosti zagotavljanja usposabljanja.

Merjenje mora zagotoviti dokaz o tem, ali so bile politike/dejavnosti/ukrepi doseženi ali potrebujejo nadaljnje izboljšanje. Zato prispeva k izboljšanju upravljanja sistemov

Medtem ko se pozornost osredotoča na rezultate poklicnega izobraževanja in usposabljanja in učenja ter odnos med sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vseživljenjskim učenjem, trgom delovne sile, zaposlovanjem in gospodarstvom, je nabor kazalnikov organiziran kot koherentna veriga, ki odraža cilje, vnose, procese in rezultate usposabljanja. Sestavljen je iz dveh splošnih kazalnikov, štirih kazalnikov, ki se vzajemno krepijo in zagotavljajo informacije o učinkih, ter rezultatov usposabljanja glede na prednostne naloge politike. To dopolnjujeta dva okvirna kazalnika, ki zagotavljata bistvene okvirne informacije za doseganje ocene dosežkov, in dva deskriptorja, ki zagotavljata dodatne kvalitativne informacije o dejavnikih, ki določajo kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Razen deskriptorjev vsi kazalniki temeljijo na kvantificiranih podatkih in lahko posledično podpirajo oceno dosežkov glede na opredeljene cilje.

2008/0069 (COD)

Predlog

PRIPOROČILO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 149(4) in 150(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[20],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[21],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[22],

v skladu s postopkom, določenem v členu 251 Pogodbe[23],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Prehod na gospodarstvo, ki temelji na znanju (Evropski svet v Lizboni leta 2000), zahteva posodobitev in stalno izboljševanje sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot odgovor na hitre spremembe v gospodarstvu in družbi, tako da lahko pomagajo pri povečanju zaposljivosti in družbene vključenosti ter izboljšajo dostop do vseživljenjskega učenja za vse.

(2) Evropski svet v Barceloni je leta 2000 zastavil cilj, v skladu s katerim bi evropski sistemi izobraževanja in usposabljanja do leta 2010 postali svetovna referenca kakovosti.

(3) Lizbonske integrirane smernice za rast in delovna mesta 2005–2008 pozivajo države članice, da razvijejo cenovno dostopne in razpoložljive sisteme vseživljenjskega učenja, ki se bodo odzivali na spreminjajoče se potrebe na znanju temelječega gospodarstva in družbe. Prilagoditev in izgradnja zmogljivosti sistemov za izobraževanje in usposabljanje sta potrebni za povečanje njunega pomena za trg dela. Cilji, določeni v politiki zaposlovanja in usposabljanja, morajo zato pospešeno dopolnjevati tiste iz gospodarske politike in politike trga delovne sile, da bi lahko združili družbeno kohezijo in konkurenčnost.

(4) V skladu z Resolucijo Sveta [24] o spodbujanju okrepljenega evropskega sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja („Kopenhagenski proces“), in kot rezultat posledičnega sodelovanja med Komisijo, državami članicami, socialnimi partnerji, državami EFTE in državami EGP ter državami kandidatkami pri prednostni nalogi zagotavljanja kakovosti, je bil razvit skupni okvir za zagotavljanje kakovosti (v nadaljevanju „CQAF“), pri katerem so bile upoštevane obstoječe izkušnje in „dobra praksa“‛ v različnih sodelujočih državah.

(5) V skladu s skupnim vmesnim poročilom Sveta in Komisije Evropskemu Svetu o delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010 (2004)[25], morata biti „CQAF za poklicno izobraževanje in usposabljanje“ (kot del nadaljevanja Kopenhagenskega procesa) in „razvoj dogovorjenih standardov, postopkov in smernic za zagotavljanje kakovosti“[26] (v povezavi z bolonjskim procesom in kot del delovnega programa o ciljih sistemov za izobraževanje in usposabljanje) glavni prednostni nalogi za Evropo“.

(6) Svet za izobraževanje je maja 2004[27] potrdil pristop CQAF in povabil države članice in Komisijo, da ga v okviru svojih pristojnosti spodbujajo na prostovoljni osnovi, skupaj z ustreznimi interesnimi skupinami.

(7) Vzpostavitev evropske mreže za zagotavljanje kakovosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju „ENQA-VET“)[28] zagotavlja evropsko platformo, ki omogoča ustrezno izvajanje sklepov Sveta iz leta 2004 in helsinškega sporočila, ter spodbuja trajnostno sodelovanje po državah.

(8) Leta 2006 je Helsinško sporočilo poudarilo potrebo po nadaljnjem razvoju in izvajanju skupnih evropskih orodij, namenjenih zlasti ,poklicnemu izobraževanju in usposabljanju s (…) črpanjem iz načel, ki poudarjajo CQAF, kot je bilo zapisano v sklepih Sveta maja 2004 o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju z namenom, da bi spodbujali kulturo izboljševanja kakovosti in širše udeležbe v mreži ENQA-VET.

(9) To priporočilo ustanavlja evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti (v nadaljevanju „Okvir“) kot referenčni instrument za pomoč državam članicam pri spodbujanju in spremljanju stalnega izboljševanja njihovih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja na podlagi skupnih evropskih priporočil, kar gradijo in nadalje razvijajo CQAF. Okvir mora prispevati k izboljševanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in povečani preglednosti in doslednosti razvoja politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja med državami članicami, ter s tem spodbujati vzajemno zaupanje, mobilnost delavcev in učencev, in vseživljenjsko učenje.

(10) Okvir mora zajemati cikel zagotavljanja in izboljševanja kakovosti pri načrtovanju, izvajanju, oceni/presoji in pregledu poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki ga podpirajo skupna merila kakovosti, okvirni deskriptorji in kazalniki. Procesi spremljanja, vključno s kombinacijo notranjih in zunanjih mehanizmov ocenjevanja, morajo ustrezno opredeliti države članice, da bi se opredelili moč sistemov, procesov in postopkov ter področja za izboljšanje. Okvir mora vključevati uporabo orodij za merjenje, s katerimi se dokaže učinkovitost.

(11) Okvir je treba uporabiti tako na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja kot na ravneh izvajalcev. Zagotavlja sistemski pristop h kakovosti, saj pokriva in medsebojno povezuje pomembne ravni in akterje, moral pa bi dati tudi močan poudarek na spremljanje in izboljševanje kakovosti z združevanjem notranjega in zunanjega ocenjevanja, pregleda in postopkov za izboljševanje, ki jih podpirajo meritve. Okvir mora biti osnova za nadaljnji razvoj s sodelovanjem na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(12) Z zagotavljanjem dejanskih instrumentov za podporo razvoja kulture izboljševanja kakovosti in ocenjevanja na vseh ravneh to priporočilo prispeva k uporabi politike in prakse, ki temeljita na dokazih, s čimer se ustvari podlaga za učinkovitejše in pravičnejše politike, v skladu s sklepi Sveta o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006[29].

(13) To priporočilo mora upoštevati skupna „načela za zagotavljanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja“, ki so vključena v Prilogo 3 Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega okvira kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (v nadaljevanju EQF)[30]. Okvir mora zato podpirati izvajanje EQF. Prav tako bi moral podpirati izvajanje drugih evropskih instrumentov, kot so evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (v nadaljevanju ECVET)[31], in skupna evropska načela za opredelitev in potrditev neformalnega in priložnostnega učenja[32].

(14) To priporočilo je skladno z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe, saj je njegov cilj podpirati in dopolnjevati ukrepe držav članic, tako da omogoča nadaljnje sodelovanje med njimi z namenom povečanja preglednosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter spodbujanja mobilnosti in vseživljenjskega učenja.

(15) To priporočilo je v skladu z načelom sorazmernosti iz zgoraj navedenega člena, saj ne nadomešča ali opredeljuje nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti. Okvir ne predpisuje določenega sistema ali pristopa h kakovosti, ampak zagotavlja skupna načela, merila kakovosti, okvirne deskriptorje in kazalnike, ki bodo morda lahko pomagali pri ocenjevanju in izboljšanju obstoječih sistemov in izvajanja –

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČATA:

1. da uporabljajo in še naprej razvijajo evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti, merila kakovosti, okvirne deskriptorje in referenčne kazalnike, kakor so določeni v Prilogah 1 in 2, še naprej izboljšujejo, prenavljajo in razvijajo svoje sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpirajo strategije vseživljenjskega učenja in izvajanje EQF ter spodbujajo kulturo izboljševanja kakovosti na vseh ravneh;

6. da razvijejo nacionalni pristop izvajanja evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti najkasneje do leta 2010, ter vključijo socialne partnerje in vse druge ustrezne zainteresirane strani v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. To mora vključevati tudi opredelitev števila skupnih kazalnikov za oceno in spremljanje napredka in podporo pregleda;

7. da aktivno sodelujejo v ENQA-VET, ki je osnova za nadaljnji razvoj skupnih načel, referenčnih meril in kazalnikov, smernic in orodij za izboljševanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh, kot je ustrezno;

8. da določijo nacionalno referenčno točko za zagotavljanje kakovosti (v nadaljevanju QANRP), ki bo združevala obstoječe pristojne organe in vključevala socialne partnerje ter vse zadevne interesne skupine na nacionalni in regionalni ravni ter zagotovila spremljanje pobud in učinkovito razširjanje informacij. Referenčna točka mora:

- različne interesne skupine obveščati o dejavnostih evropske mreže;

- zagotavljati aktivno podporo pri izvajanju delovnega programa evropske mreže;

- oblikovati dejanske pobude za spodbujanje nadaljnjega razvoja evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti v nacionalnem okviru.

9. da vsake tri leta izvedejo pregled postopka izvajanja. Nacionalni pregledi bodo prispevali k evropskemu pregledu, ki ga bo organizirala Komisija.

PODPIRATA NAMERO KOMISIJE, DA:

1. podpira države članice pri izvajanju zgoraj navedenih nalog, zlasti s spodbujanjem sodelovanja in vzajemnega učenja, preizkušanjem in razvijanjem smernic ter zagotavljanjem informacij o razvoju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju po državah EU;

10. razvija vlogo ENQAVET pri s prispevanjem k razvoju politike na tem področju s pomočjo dejanskih predlogov in pobud;

11. spremlja ukrepe držav članic kot odgovor na to priporočilo in tri leta po njegovem sprejetju Evropskemu parlamentu in Komisiji poroča o pridobljenih izkušnjah in posledicah za prihodnost, pri čemer po potrebi vključi pregled tega priporočila.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA 1

EVROPSKI REFERENČNI OKVIR ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI: MERILA KAKOVOSTI IN OKVIRNI DESKRIPTORJI[33]

Ta priloga določa skupna merila kakovosti in okvirne deskriptorje za podporo držav članic, če je to potrebno, pri izvajanju Okvira[34].

Merila kakovosti | Okvirni deskriptorji na ravni sistema | Okvirni deskriptorji na ravni izvajalca |

Načrtovanje odraža strateško vizijo, ki jo imajo ustrezne interesne skupine in vključuje jasne cilje, ukrepe in kazalnike. | Cilji poklicnega izobraževanja in usposabljanja so opisani za srednje- in dolgoročno obdobje ter povezani z evropskimi cilji. Ustrezne interesne skupine sodelujejo pri določanju ciljev poklicnega izobraževanja in usposabljanja na različnih ravneh. Cilji so določeni in se spremljajo preko posebnih kazalnikov (merilo uspešnosti). Vzpostavljeni so mehanizmi in postopki za prepoznavanje potreb usposabljanja. Oblikovana je politika obveščanja, ki bo zagotovila optimalno posredovanje rezultatov/izidov glede kakovosti, ob upoštevanju zahtev za varstvo nacionalnih/regionalnih podatkov. Opredeljeni so standardi in smernice za priznavanje, potrjevanje in certificiranje sposobnosti posameznikov. | Evropski, nacionalni in regionalni cilji politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja se odražajo v lokalnih ciljih, ki so jih določili izvajalci. Določeni so in jasni cilji, ki se tudi spremljajo. Da bi opredelili specifične lokalne potrebe in potrebe posameznikov, potekajo stalna posvetovanja z ustreznimi interesnimi skupinami. Pristojnosti v upravljanju in razvoju kakovosti so jasno dodeljene. Obstaja zgodnje sodelovanje zaposlenih pri načrtovanju, vključno glede razvoja kakovosti. Izvajalci načrtujejo skupne pobude z ostalimi izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ustrezne interesne skupine sodelujejo pri analiziranju lokalnih potreb. Izvajalci imajo jasno in pregledno listino za učenje in urejen sistem kakovosti |

Izvedbeni načrti so oblikovani v posvetovanju z interesnimi skupinami in vključujejo jasna načela. | Izvedbeni načrti so oblikovani v sodelovanju s socialnimi partnerji, izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja in ostalimi ustreznimi interesnimi skupinami na različnih ravneh. Izvedbeni načrti vključujejo analizo o zahtevanih virih, zmogljivosti uporabnikov in orodjih ter smernicah, potrebnih za podporo. Smernice in standardi so bili oblikovani za izvajanje na različnih ravneh. Izvedbeni načrti vključujejo posebno podporo pri usposabljanju učiteljev in inštruktorjev. Dolžnosti izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja v postopku izvajanja so natančno opisani in pregledni. Oblikovan je nacionalni in/ali regionalni okvir za zagotavljanje kakovosti je oblikovan in vključuje smernice in merila kakovosti na ravni izvajalca z namenom spodbujanja stalnega izboljševanja in samoregulacije. | Viri so ustrezno notranje usklajeni/določeni z namenom doseganja ciljev, ki so zastavljeni v izvedbenih načrtih. Ustrezna in skupna partnerstva so jasno podprta z namenom izvajanja načrtovanih ukrepov. Strateški načrt za razvoj usposobljenosti osebja opredeljuje potrebo po usposabljanju učiteljev in inštruktorjev. Osebje se redno usposablja in razvija sodelovanje z ustreznimi interesnimi skupinami za podporo krepitvi zmogljivosti in izboljševanje kakovosti ter povečanje učinkovitosti. |

Ocenjevanje izidov in postopkov se izvaja redno in je podprto z meritvami. | Oblikovana je metodologija za ocenjevanje, ki zajema notranje in zunanje ocenjevanje. Sodelovanje interesnih skupin v procesu spremljanja in ocenjevanja je dogovorjeno in natančno določeno. Nacionalni/regionalni standardi in procesi za izboljševanje in zagotavljanje kakovosti so prilagojeni in sorazmerni s potrebami sektorja. Sistemi določajo samoocenjevanje in zunanjo presojo. Uporabljajo se sistemi zgodnjega opozarjanja. Uporabljajo se kazalniki uspešnosti. Da bi izmerili uspeh in opredelili področja za izboljšanje, poteka zbiranje ustreznih, rednih in preglednih podatkov. Oblikuje se primerna metodologija zbiranja podatkov, npr. vprašalniki in kazalniki/meritve. | Samoocenjevanje/samovrednotenje se izvaja periodično v skladu z nacionalnimi in regionalnimi predpisi/okviri ali na pobudo izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Ocena in pregled zajema postopke in rezultate/izide izobraževanja, vključno z oceno zadovoljstva stranke kot tudi učinkovitost osebja. Ocena in pregled vključujeta ustrezne in učinkovite mehanizme za vključevanje notranjih in zunanjih interesnih skupin kot so upravitelji, učitelji, študenti, starši, delodajalci, socialni partnerji in lokalne oblasti. Za vzajemno učenje in izboljševanje učinkovitosti se uporabljajo primerjalne analize in primerjalni kazalniki. |

Pregled | Postopki, mehanizmi in instrumenti za izvajanje pregledov so opredeljeni na vseh ravneh. Postopki se redno pregledujejo, oblikujejo pa se tudi akcijski načrti za spremembe. Sistemi se stalno razvijajo. Primerjalna analiza za podporo vzajemnemu učenju med izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja se spodbuja in podpira. Podatki o izidih ocenjevanja so javno dostopni. | Zbira se odziv učencev na njihovo učno okolje in izkušnje, ki se uporablja za izboljšanje nadaljnjih ukrepov. Podatki o izidih pregleda so v veliki meri javno dostopni. Postopki o odzivu in pregledu so del strateškega učnega procesa v organizaciji. O rezultatih/izidih postopka ocenjevanja se razpravlja z ustreznimi interesnimi skupinami, pripravijo pa se tudi primerni akcijski načrti. |

PRILOGA 2

REFERENČNI NABOR KAZALNIKOV ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

Ta priloga vsebuje celovit nabor kazalnikov za podporo ocenjevanja, spremljanja in izboljševanja kakovosti sistemov in/ali izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Nabor kazalnikov se bo nadalje razvil s pomočjo evropskega sodelovanja na dvostranski in/ali večstranski osnovi na podlagi evropskih podatkov in nacionalnih registrov.

Kazalnik | Vrsta kazalnika | Namen | Velja za |

Glavni kazalniki za zagotavljanje kakovosti |

Št. 1 Ustreznost sistemov zagotavljanja kakovosti za izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja: a) delež izvajalcev, ki uporabljajo notranje sisteme zagotavljanja kakovosti, določenih z zakonodajo/na lastno pobudo; b) delež pooblaščenih izvajalcev poklicnega izobraževanja in usposabljanja. | Kazalnik stanja/vnosa | Spodbujati kulturo izboljševanja kakovosti na ravni izvajalca poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Povečati preglednost kakovosti usposabljanja. Izboljšati vzajemno zaupanje v izvajanje usposabljanja. | ZPU[35] NPU[36] |

Št. 2 Vlaganje v usposabljanje učiteljev in inštruktorjev: a) delež učiteljev in inštruktorjev, ki sodelujejo v nadaljnjem usposabljanju; b) znesek vloženih sredstev. | Kazalnik vnosa/procesa | Spodbujati učitelje in inštruktorje, da proces razvijanja kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja vzamejo za svojega. Izboljšati odzivnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja na razvijajoče se povpraševanje na trgu dela. Povečati krepitev zmogljivosti posameznega izobraževanja. Izboljšati dosežke učencev. | ZPU NPU |

Kazalnik | Vrsta kazalnika | Namen | Velja za |

Kazalniki, ki podpirajo cilje kakovosti za politike poklicnega izobraževanja in usposabljanja |

Št. 3 Stopnja udeleženosti v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja Število udeležencev v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja glede na vrsto programa in posamezna merila.[37] | Kazalnik vnosa/procesa/učinka | Pridobiti osnovne podatke o privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na ravni sistema in izvajalcev. Usmeriti podporo povečanju dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno za družbeno prikrajšane skupine. | ZPU[38] NPU VŽU (vseživljenjsko učenje): odstotek prebivalstva, sprejet v formalne programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja |

Št. 4 Stopnja dokončanosti programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja: Število uspešno izvedenih/opuščenih programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja glede na vrsto programa in posamezna merila. | Kazalnik procesa/učinka/rezultata | Pridobiti osnovne podatke o dosežkih na področju izobraževanja in kakovosti postopkov usposabljanja. Izračunati osip med šolanjem glede na stopnjo udeleženosti. Podpirati uspešen zaključek kot enega glavnih ciljev za kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Podpirati prilagojeno zagotavljanje usposabljanja, tudi za družbeno prikrajšane skupine. | ZPU NPU (po potrebi) |

Kazalnik | Vrsta kazalnika | Politične utemeljitve | Velja za |

Št. 5 Stopnja zaposljivosti v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja a) zaposlitveni položaj učencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja v 6-12-36 mesecih po končanem usposabljanju, v skladu z vrsto programa in posameznimi merili; b) delež zaposlenih učencev v 6-12-36 mesecih po končanem usposabljanju, v skladu z vrsto programa in posameznimi merili; | Kazalnik rezultata | Podpirati zaposljivost. Izboljšati odzivnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja na spreminjajoče se zahteve na trgu dela. Podpirati prilagojeno zagotavljanje usposabljanja, vključno z družbeno prikrajšanimi skupinami. | ZPU (vključno s podatki o zaposlitvenem statusu oseb, ki niso dokončale šolanja) NPU |

Št. 6 Uporaba pridobljenih spretnosti na delovnem mestu: a) informacije o zaposlitvi posameznikov po zaključenem usposabljanju glede na vrsto usposabljanja in individualna merila; b) stopnja zadovoljstva posameznikov in delodajalcev s pridobljenimi veščinami in sposobnostmi. | Kazalnik rezultatov (mešanica kvalitativnih in kvantitativnih podatkov) | Povečati zaposljivost. Izboljšati odzivnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja na spreminjajoče se zahteve na trgu dela. Podpirati prilagojeno zagotavljanje usposabljanja, vključno z družbeno prikrajšanimi skupinami. | ZPU NPU |

Kazalnik | Vrsta kazalnika | Namen | Velja za |

Informacije o stanju |

Št. 7 Stopnja brezposelnosti[39] glede na posamezna merila | Kazalnik stanja | Osnovne informacije za odločanje o politikah na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja. | ZPU NPU |

Št. 8 Razširjenost ranljivih skupin: a) odstotek udeležencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki so opredeljeni kot prikrajšane skupine (na določenem območju ali prispevnih površinah) glede na starost in spol; b) stopnja uspešnosti prikrajšanih skupin glede na starost in spol. | Kazalnik stanja | Osnovne informacije za odločanje o politikah na ravni sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Podpirati dostop do storitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja za družbeno prikrajšane skupine. Podpirati zagotavljanje usposabljanja, prilagojenega družbeno prikrajšanim skupinam. | ZPU NPU |

Kazalnik | Vrsta kazalnika | Namen | Velja za |

Št. 9 Mehanizmi prepoznavanja potreb po usposabljanju na trgu dela: a) informacije o mehanizmih, namenjenih prepoznavanju spreminjajočih se zahtev na različnih ravneh; b) dokaz o njihovi uporabnosti. | Kazalnik stanja/vnosa (kvalitativne informacije) | Izboljšanje odzivnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na spreminjajoče se zahteve na trgu dela. Podpiranje zaposljivosti. | ZPU NPU |

Št. 10 Programi spodbujanja boljšega dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja: a) informacije o obstoječih programih na različnih ravneh; b) dokaz o njihovi uporabnosti. | Kazalnik procesa (kvalitativne informacije) | Podpiranje dostopa do storitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tudi za družbeno prikrajšane skupine Podpiranje zagotavljanja prilagojenega usposabljanja. | ZPU NPU |

[1] 19. december 2002 (UL 2003/C 13/02).

[2] Sprejeta v Københavnu, 29. in 30. novembra 2002.

[3] Sklepi Sveta o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, 18. maj 2004.

[4] Nadaljnje podrobnosti so na voljo na spletni strani http://communities.trainingvillage.gr/quality

[5] Za potrebe tega priporočila se uporabljajo opredelitve, ki temeljijo na glosarju Cedefop o kakovosti usposabljanja (delovni dokument, november 2003) http://communities.trainingvillage.gr/quality

[6] Evropsko mrežo za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju je ustanovila Evropska komisija oktobra 2005 v skladu s pozitivnim mnenjem svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje. Njegove člane so imenovale države članice, države kandidatke, države EFTE in države EGP ter organizacije evropskih socialnih partnerjev v skladu z izrecnim postopkom.

[7] V večini sodelujočih držav je Evropska mreža za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju odvisna od nacionalnih referenčnih točk za zagotavljanje kakovosti, ki so bile ustanovljene z namenom nuditi aktivno podporo izvajanju delovnega programa mreže in povečati ozaveščenost/redno obveščati ustrezne interesne skupine o dejavnostih mreže. Takšne referenčne točke temeljijo na/združujejo ustrezne organe na nacionalni ravni in se povezujejo s številnimi pomembnimi interesne skupinami ter jih vključujejo.

[8] Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu, 2006/143/ES, UL L 64/60 z dne 4.3.2006.

[9] Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost, UL L 394/5, 30.12.2006, (2006/961/ES).

[10] Predlog za Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje COM(2006) 479 konč., Bruselj, 5.9.2006.

[11] Delovni dokument osebja Komisije. Evropski sistem kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje; sistem za prenašanje, zbiranje in priznavanje učnih rezultatov v Evropi; SEC (2006) 1431 – 31. oktober 2006.

[12] Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o skupnih evropskih načelih za identifikacijo in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, 9175/04 EDUC 101 SOC 220 18. maj 2004.

[13] Sklep Sveta z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2005/600/ES), UL L 205/21, 6.8.2005.

[14] Sporočilo Komisije – Kohezijska politika za podporo rasti in novim delovnim mestom: Strateške smernice Skupnosti, 2007–2013, COM (2005) 0299, 5.7.2005.

[15] Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja.

[16] Evropska izobraževalna fundacija.

[17] „Evropski vodič samoocenjevanja za izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja“, Cedefop, september 2003.

[18] „Evropski priročnik za medsebojno ocenjevanje za začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje“, Gutknecht-Gmeiner, Maria; Lassnigg, Lorenz; Stöger, Eduard; de Ridder, Willem; Strahm, Peter; Strahm, Elisabeth; Koski, Leena; Stalker, Bill; Hollstein, Rick; Alluli, Giorgio; Kristensen, Ole Bech (Dunaj, junij 2007).

[19] „Razširjeno medsebojno ocenjevanje“ (EAC/32/06/13m LE-78CQAF), www.peer-review-education.net; „Razširjeno medsebojno ocenjevanje“ (EAC/32/06/13m LE-78CQAF), www.peer-review-education.net.

[20] UL C , , str.

[21] UL C , , str.

[22] UL C , , str.

[23] UL C , , str.

[24] 19. december 2002 (UL 2003/C 13/02).

[25] „Izobraževanje in usposabljanje 2010“: uspeh lizbonske strategije je odvisen od nujnih reform - skupno vmesno poročilo Sveta in Komisije o izvajanju podrobnega delovnega programa o nadaljnjih ukrepih v zvezi s cilji sistemov izobraževanja in usposabljanja v Evropi, 26. februar 2004.

[26] „Vzpostavljanje Evropskega visokošolskega prostora“ Sporočilo konference ministrov, pristojnih za visoko šolstvo v Berlinu, 19. septembra 2003.

[27] Sklepi Sveta o zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, 28. maj 2004.

[28] Evropsko mrežo za zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju je ustanovila Evropska komisija oktobra 2005 v skladu s pozitivnim mnenjem svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje. Njegove člane so imenovale države članice, države kandidatke, države EFTA in države EGP ter organizacije evropskih socialnih partnerjev v skladu z izrecnim postopkom.

[29] Evropski svet 23–24 marec 2006, sklepi predsedstva; sporočilo in sklepi Sveta o „učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja“ COM (2006) 481 in UL 2006/C 298/03.

[30] UL C , , str.

[31] Delovni dokument osebja Komisije. Evropski sistem kreditnih točk za poklicno izobraževanje in usposabljanje; sistem za prenašanje, zbiranje in priznavanje učnih rezultatov v Evropi; SEC (2006) 1431 – 31. oktober 2006.

[32] Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o skupnih evropskih načelih za ugotavljanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, 9175/04 EDUC 101 SOC 220 18. maj 2004.

[33] Za namen tega priporočila se uporabljajo opredelitve, ki temeljijo na glosarju Cedefop o kakovosti usposabljanja (delovni dokument, november 2003) http://communities.trainingvillage.gr/quality

[34] Nadaljnji posebni sklop kazalnikov kakovosti je podrobneje opisan v Prilogi 2.

[35] Začetno poklicno usposabljanje.

[36] Nadaljnje poklicno usposabljanje.

[37] Poleg osnovnih informacij o spolu in starosti bi se lahko uporabila tudi druga merila, npr. zgodnje opuščanje šolanja, najvišja dosežena izobrazba, priseljenec, etnična manjšina, invalidne osebe, dolžina brezposelnosti itd.

[38] Potrebnih je 6 tednov usposabljanja, da se učenec šteje kot udeleženec.

[39] Opredelitve glede na ILO in OECD: posamezniki 15–74 brez dela, aktivni iskalci zaposlitev in pripravljeni na delo.