[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 26.2.2008 COM(2008) 119 konč. 2007/0143 (COD) Spremenjeni predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o življenjskem zavarovanju o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (predložila Komisija v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES) OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. Splošne pripombe Komisija je 10. julija 2007 sprejela predlog COM(2007) 361 (predlog Direktive Solventnost II). Ta predlog vključuje prenovitev 13 obstoječih direktiv na področju zavarovanja in pozavarovanja (t.i. Solventnost II). Zatem je bila v Uradnem listu objavljena Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju [1] , ki je stopila v veljavo 21. septembra 2007, t.j. po datumu, ko je bil predlog prenovitve predložen zakonodajnemu organu . Direktiva 2007/44/ES je uvedla spremembe v nekatere člene direktiv 92/49/EGS, 2002/83/ES in 2005/68/ES. Zaradi tega je prišlo do očitnih odstopanj med besedili direktiv 92/49/EGS, 2002/83/ES in 2005/68/ES ter ustreznimi deli prenovljenega dela predloga Direktive Solventnost II. Poleg tega sta Svet in Evropski parlament decembra 2007 dosegla politični sporazum o tako imenovani Uredbi Rim I, ki obravnava pravo, ki se uporablja za pogodbene obveznosti. To vpliva na določbe o pravu, ki se uporablja, in pogoje pogodb o neposrednem zavarovanju v prenovljenem delu predloga Direktive Solventnost II. Zato se je Komisija odločila, da sprejme spremenjeni predlog predloga Direktive Solventnost II, ki je bil sprejet julija 2007. 2. ZAKONODAJNI PRISTOP IN PRAVNA PODLAGA a) Zakonodajni pristop Z novimi spremembami v zvezi s Solventnostjo II je bilo v en dokument preoblikovanih 14 direktiv s področja življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, pozavarovanja, zavarovalniških skupin in prenehanja delovanja: - Direktiva Sveta 64/225/EGS z dne 25. februarja 1964 o odpravi omejitev svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev na področjih pozavarovanja in retrocesije[2]; - Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. junija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja[3]; - Direktiva Sveta 73/240/EGS z dne 24. julija 1973 o odpravi omejitve svobode ustanavljanja na področju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja[4]; - Direktiva Sveta 76/580/EGS z dne 29. junija 1976 o spremembi Direktive 73/239/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja[5]; - Direktiva Sveta 78/473/EGS z dne 30. maja 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o sozavarovanju na ravni Skupnosti[6]; - Direktiva Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 o spremembi Prve direktive (73/239/EGS) o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja pomoči[7]; - Direktiva Sveta 87/344/EGS z dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka[8]; - Druga Direktiva Sveta 88/357/EGS z dne 22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, ki opredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev in o spremembah Direktive 73/239/EGS[9]; - Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (Tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju)[10]; - Direktiva 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini[11]; - Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic[12]; - Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju[13]; - Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju[14]; - Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju [15] . Ker bi popolna predelava obstoječih direktiv pomenila več kot le preoblikovanje, preoblikovanje sledi strukturi obstoječih (po)zavarovalnih direktiv. Nove določbe Solventnosti II se torej vključijo v različna poglavja in naslove osnutka direktive in so označene sivo. Obstoječe direktive, ki se preoblikujejo, niso bistveno spremenjene, razen sprememb, ki so nujne za uvedbo novega režima solventnosti. Predlog uporablja „tehniko preoblikovanja“ (Medinstitucionalni sporazum 2002/C 77/01), ki omogoča bistvene spremembe obstoječe zakonodaje brez samostojne direktive o spremembah. Preoblikovanje zmanjšuje zapletenost, zakonodaja EU pa je bolj dostopna in razumljiva. Veliko določb obstoječih direktiv je bilo nekoliko spremenjenih z namenom izboljšanja besedila in berljivosti. Členi ali deli členov, ki so zastareli, so izbrisani. Vse spremembe so v besedilu jasno označene. Nove določbe glede solventnosti so načela, ki sledijo štiristopenjski strukturi Lamfalussyjeve arhitekture finančnih storitev. Načela bodo nadgrajena z izvedbenimi ukrepi. Nova Lamfalussyjeva arhitektura bo omogočila, da bo novi režim solventnosti sledil prihodnjemu tržnemu in tehnološkemu razvoju, pa tudi mednarodnemu razvoju pravne ureditve na področju računovodstva in (po)zavarovanja. b) Pravna podlaga Predlog temelji na členih 47(2) in 55 Pogodbe, ki je pravna podlaga za sprejetje ukrepov Skupnosti, namenjenih doseganju notranjega trga na področju finančnih storitev. Izbrani instrument je direktiva, saj je to najustreznejši pravni instrument za doseganje teh ciljev. Predlagane nove določbe ne presegajo tistega, kar je potrebno za dosego ciljev. 3. Področje uporabe Področje uporabe te direktive se ne spremeni. Ta predlog zato velja za vse zavarovalnice in pozavarovalnice, ki ponujajo življenjska in neživljenjska zavarovanja. Vendar pa je bila sedanja izključitev malih družb za vzajemno zavarovanje razširjena na vse male družbe za vzajemno zavarovanje, opredeljene v členu 4, ne glede na njihovo pravno obliko. Ta direktiva se ne uporablja za pokojninske sklade, ki jih zajema Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003[16] o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje. Pregled te direktive bo izveden leta 2008. Takrat bo Komisija preverila, ali in kako je mogoče ali bi bilo treba ustrezne zahteve glede solventnosti razviti za pokojninske sklade. Podobno Direktiva ne spreminja režima, ki se uporablja za finančne konglomerate. Če pa se bodo pojavila kakršna koli vprašanja, bodo obravnavana med revizijo Direktive o finančnih konglomeratih (2002/87/ES), ki bo potekala leta 2008. 4. Razlaga posameznih členov Razlaga se nanaša samo na člene, ki so novi ali so se spremenili zaradi uvedbe novih pravil glede solventnosti, ter na člene, ki jih spreminja predlog za spremembo v primerjavi s predlogom Direktive Solventnost II, sprejetim 10. julija 2007. SOLVENTNOST II 1. Kakovostne zahteve in nadzor Kakovostne zahteve in pravila za nadzor, ki se uporabljajo za (po)zavarovalnice („2. steber“ okvira Solventnost II), so določeni v dveh razdelkih - nadzorni organi in splošna pravila ter upravljanje. Nadzorni organi in splošna pravila – členi 27 do 38 Glavni cilj nadzora – člen 27 Glavni cilj ureditve in nadzora (po)zavarovanja je primerna zaščita zavarovalcev. Druge cilje, kot so finančna stabilnost ter pravični in stabilni trgi, je prav tako treba upoštevati, vendar pa ne smejo ogroziti glavnega cilja. Splošna načela nadzora – člen 28 Nadzor temelji na pristopu, ki je usmerjen v prihodnost in k tveganjem. Solventnost II zato sprejema ekonomski pristop, ki temelji na tveganju in omogoča sistem, ki odraža dejanski profil tveganj (po)zavarovalnic. Ta sistem mora temeljiti na trdnih ekonomskih načelih in optimalno izkoristiti informacije, ki jih zagotovijo finančni trgi. Posebna skrb je namenjena zagotovitvi, da nov režim solventnosti ni preveč obremenjujoč za majhne in srednje velike (po)zavarovalnice. Pozornost je zato namenjena načelu sorazmernosti, ki velja za vse zahteve te direktive in je še zlasti pomembno za uporabo količinskih in kakovostnih zahtev režima solventnosti in pravil o nadzoru. Podrobneje bo opredeljeno v izvedbenih ukrepih. Preglednost in odgovornost – člen 30 Preglednost in odgovornost prispevata k legitimnosti in celovitosti nadzornih organov ter k verodostojnosti sistema nadzora. Ta člen zato določa, da nadzorni organi svoje naloge opravljajo pregledno in odgovorno. Razkritja spodbujajo preglednost in omogočajo pomembno primerjavo pristopov, sprejetih s strani držav članic. Pomemben vidik preglednosti in odgovornosti je zagotoviti pregledne postopke v zvezi z imenovanji in razrešitvami članov uprave ali upravnega organa nadzornih organov. Nadzorna pooblastila – člen 34 Da bi zagotovili učinkovitost nadzora, morajo imeti nadzorni organi popolna pooblastila za izvajanje nalog. Člen 34 zato določa, da morajo države članice zagotoviti, da imajo nadzorni organi pooblastila za sprejetje kakršnih koli ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da podjetja izpolnjujejo zakonske zahteve iz te direktive, ter za preprečitev in odpravo vseh nepravilnosti. V zvezi s tem je zlasti pomembno, da so nadzorna pooblastila na voljo tudi v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo zunanji izvajalci in podizvajalci. Vsa nadzorna pooblastila se uporabljajo pravočasno in sorazmerno. Za zagotovitev učinkovitega nadzora je zelo pomembno, da se nadzor izvaja na mestu samem in izven njega; nadzorni organi imajo zato pooblastila, da izvajajo nadzor na kraju samem v poslovnih prostorih zavarovatelja in pozavarovatelja. Postopek nadzornega pregleda – člen 36 Neizpolnjevanje kakovostnih in količinskih zahtev ima lahko hude posledice za finančno trdnost zavarovatelja ali pozavarovatelja. Namen nadzornega pregleda je torej določiti ustanove s finančnimi, organizacijskimi ali drugimi značilnostmi, dovzetnimi za ustvarjanje povečanega profila tveganj. V okviru postopka nadzornega pregleda (PNP) nadzorni organi pregledajo in ocenijo strategije, postopke in postopke poročanja, ki so jih zavarovatelji in pozavarovatelji vzpostavili za uskladitev s to direktivo, pa tudi tveganja, s katerimi se podjetje sooča ali bi se lahko soočalo, in sposobnost podjetja, da oceni ta tveganja. Pregled vključuje tudi oceno primernosti metod in praks podjetij za določitev morebitnih dogodkov ali prihodnjih sprememb gospodarskih razmer, ki bi lahko imeli neugodne učinke na splošno finančno stanje podjetja. Da bi zagotovili učinkovitost PNP, je pomembno, da imajo nadzorni organi pooblastilo za odpravo slabosti in pomanjkljivosti, ugotovljenih pri nadzornem pregledu, vključno z nadaljnjimi ukrepi na podlagi njihovih ugotovitev. Poleg tega je zelo pomembno, da imajo nadzorni organi na voljo ustrezna orodja za nadzor, ki omogočajo določitev in odpravo slabih finančnih razmer. Rezultati PNP so za nadzorne organe zelo koristni pri prednostnem razvrščanju dela v prihodnosti, za zagotavljanje ustrezne stopnje usklajenosti nadzornih pristopov med nadzornimi organi in za zagotavljanje povratnih informacij podjetjem. Kapitalski dodatek – člen 37 Izhodiščna točka za ustreznost količinskih zahtev v (po)zavarovalniškem sektorju je zahtevani solventnostni kapital. Nadzorni organi lahko zato samo pod strogo opredeljenimi izrednimi okoliščinami zahtevajo, da imajo (po)zavarovalnice po postopku nadzornega pregleda več kapitala. Čeprav je namen standardne formule, da zajame profil tveganja večine (po)zavarovalnic v Skupnosti, lahko obstajajo primeri, ko standardiziran pristop ne odraža v celoti zelo specifičnega profila tveganj podjetja. V primeru bistvenih pomanjkljivosti v popolnem ali delnem notranjem modelu (glej točko 4 spodaj) ali bistvenih napak pri upravljanju je zelo pomembno, da nadzorni organi zagotovijo, da zadevno podjetje po svojih najboljših močeh odpravi pomanjkljivosti, ki so povzročile uvedbo kapitalskega dodatka zaradi zaščite zavarovalcev. Nadzorni organ mora najmanj enkrat letno preveriti napredek podjetja pri obravnavanju pomanjkljivosti. Kapitalski dodatek je lahko trajen samo v primeru, da je odklon takšnega profila tveganj podjetja bistven in je razvoj delnega ali popolnega notranjega dela neučinkovit. Bolj usklajen in gospodarski pristop, sprejet za (po)zavarovalniški sektor, v primerjavi z direktivo o kapitalski ustreznosti upravičuje bolj usklajen pristop povečanja kapitala. Odgovornost upravnih ali upravljalnih organov – člen 40 (Po)zavarovalnice bodo morale izpolnjevati načela in ne pravil, kar v primerjavi s trenutnim stanjem nalaga več odgovornosti upravi. Direktiva jasno navaja, da je upravni ali upravljalni organ (po)zavarovalnice odgovoren za to, da podjetje izpolnjuje zahteve te direktive. Sistem upravljanja – členi 41 do 49 Sistem upravljanja in splošne zahteve – člen 41 Usklajenost zahtev glede upravljanja v sektorjih bančništva, vrednostnih papirjev in (po)zavarovanja je zelo pomembna za zagotovitev medsektorske usklajenosti. Zahteve glede upravljanja, določene v tej direktivi, so namenjene doseganju tega cilja. Stroge zahteve glede upravljanja so predpogoj za učinkovit režim solventnosti. Nekatera tveganja je mogoče obravnavati samo z zahtevami glede upravljanja, ne pa z določitvijo količinskih zahtev. Trden sistem upravljanja je torej ključnega pomena za ustrezno upravljanje zavarovalnice in bistven za učinkovitost nadzornega sistema. Sistem upravljanja vključuje izpolnjevanje zahtev glede sposobnosti in primernosti, obvladovanja tveganj, lastne ocene tveganj in solventnosti, notranjega nadzora, notranje revizije, aktuarske funkcije in zunanjega izvajanja. Izvedbeni ukrepi o zahtevah glede upravljanja bodo podrobno opredelili načelo sorazmernosti. Opredelitev vodstvenih funkcij v Direktivi naj bi podjetjem pomagala pri odločanju, kako izvajati sistem upravljanja. Funkcija je upravna sposobnost opravljati določeno nalogo. Opredelitev določene funkcije podjetju ne preprečuje, da se svobodno odloči, kako bo to funkcijo organiziralo v praksi, razen če je to v tej direktivi določeno drugače. To ne sme voditi do neupravičeno obremenjujočih zahtev, saj je treba upoštevati naravo, obseg in zahtevnost dejavnosti podjetja. Vodstveno funkcijo lahko torej opravlja lastno osebje podjetja, podjetje pa se lahko zanaša tudi na svetovanje zunanjih strokovnjakov ali pa delo odda zunanjim izvajalcem v okviru omejitev, določenih s to direktivo. Poleg tega lahko v malih in manj kompleksnih podjetjih ena oseba ali organizacijska enota opravlja več kot eno funkcijo. Da bi sistem upravljanja deloval dobro, morajo imeti podjetja pisne politike, ki jasno določajo, kako podjetja obravnavajo notranji nadzor, notranjo revizijo, obvladovanje tveganja in, kjer je to primerno, zunanje izvajanje. Zelo pomembno je, da je upravni ali upravljalni organ aktivno udeležen v sistemu upravljanja. Pisne politike mora zato upravni ali upravljalni organ odobriti in jih pregledati najmanj enkrat letno ali pred uvedbo večje spremembe v sistem. Sprememba politik pred spremembo sistema je bistvena, saj bi podjetje v nasprotnem primeru že ravnalo v nasprotju s svojimi notranjimi strategijami in postopki. V PNP je nadzorni organ tisti, ki mora pregledati in oceniti sistem upravljanja. Lastna ocena tveganj in solventnosti (ORSA) – člen 44 Kot del sistema upravljanja tveganja morajo vse (po)zavarovalnice v okviru poslovne strategije redno ocenjevati svoje splošne solventnostne potrebe z upoštevanjem svojega značilnega profila tveganja. ORSA ima dvojno naravo. Je postopek notranjega ocenjevanja v podjetju in je kot taka vključena v strateške odločitve podjetja. Je pa tudi nadzorno orodje za nadzorne organe, ki morajo biti obveščeni o rezultatih lastne ocene tveganj in solventnosti podjetja. ORSA od podjetja ne zahteva, naj razvije ali uporabi popolni ali delni notranji model. Vendar pa je treba, če podjetje že uporablja odobren popolni ali delni notranji model za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala, rezultat modela uporabiti v ORSI. ORSA ne ustvarja tretje zahteve glede solventnostnega kapitala. ORSA ne sme biti preveč obremenjujoča za mala ali manj kompleksna podjetja. Nadzorni organ revidira lastno oceno tveganj in solventnosti kot del postopka nadzornega pregleda podjetja. Rezultati vsake izvedene ORSE se sporočijo nadzornemu organu, in sicer kot del informacij, ki jih je treba zagotoviti za namene nadzora po členu 35. Zunanje izvajanje – členi 38 do 48 Zunanje izvajanje postaja vse bolj pomembno, zato je treba na tem področju sprejeti bolj usklajen pristop. Da se zagotovi učinkovit nadzor nad dejavnostmi, ki jih opravljajo zunanji izvajalci, je zelo pomembno, da imajo nadzorni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je najela zunanje izvajalce, dostop do vseh zadevnih podatkov, ki jih ima ponudnik zunanje storitve, in pravico do izvajanja pregledov na kraju samem dejavnosti, ki jih izvajajo zunanji izvajalci, v poslovnih prostorih ponudnika zunanje storitve, ne glede na to, ali je ta reguliran ali nereguliran subjekt. Če dejavnost izvaja ponudnik storitve v tretji državi, mora imeti nadzorni organ (po)zavarovalnice, ki je najela zunanje izvajalce, pravico dostopa do vseh zadevnih podatkov, ki jih ima ponudnik zunanje storitve, ne glede na to, ali je ta reguliran ali nereguliran subjekt. Zunanje izvajanje vključuje tudi zunanje podizvajanje. Eden izmed načinov, da se to doseže, zlasti, če je ponudnik storitve nenadzorovan subjekt, je namenjanje posebne pozornosti pogodbi, sklenjeni med podjetjem, ki je najelo zunanje izvajalce, in ponudnikom zunanje storitve. Nadzorni organi morajo biti pred najemanjem zunanjih izvajalcev za izvajanje pomembnih dejavnosti ali pred posledičnimi bistvenimi spremembami ustrezno in pravočasno obveščeni. Zahteve, določene v tej direktivi, upoštevajo delo skupnega foruma in so skladne z veljavnimi pravili in praksami v bančnem sektorju ter z Direktivo o trgih finančnih instrumentov (2004/39/ES) in njeno uporabo za kreditne institucije. 2. Nadzorno poročanje in javno razkritje Nadzorno poročanje in javno razkritje predstavljata 3. steber okvira Solventnost II. Podatki, ki jih je treba zagotoviti za nadzor – člen 35 Predlog ohranja sedanjo filozofijo pravnega reda Skupnosti in podjetjem nalaga splošno zahtevo, da morajo predložiti vse podatke, potrebne za namene nadzora. Vendar pa predlog v skladu z Lamfalussyjevim pristopom uveljavlja številna ključna načela, s katerimi mora biti usklajeno poročanje o nadzoru, in, če je to primerno, omogoča sprejetje izvedbenih ukrepov z namenom zagotavljanja konvergence. Javno razkritje – členi 50 do 55 Predlog od podjetij zahteva, da letno razkrijejo poročilo, ki zajema bistvene in zgoščene podatke o njihovi solventnosti in finančnem stanju. Izjema je mogoča za posamezne kapitalske dodatke za prehodno obdobje. Podjetja morajo posodobiti razkrite podatke, kjer je to primerno (posebne določbe obravnavajo primere neizpolnjevanja zahtev glede zahtevanega minimalnega kapitala ali zahtevanega solventnostnega kapitala), dodatne podatke pa lahko razkrijejo prostovoljno. Podjetja morajo imeti politiko glede javnega razkritja, upravni ali upravljalni organ pa mora še pred objavo odobriti poročilo o solventnosti in finančnem stanju. In nenazadnje, če je to primerno, predlog omogoča sprejetje izvedbenih ukrepov z namenom zagotavljanja konvergence. 3. Spodbujanje nadzorne konvergence – člen 70 Odbor za finančne storitve je opredelil spodbujanje konvergence nadzornih praks kot enega izmed velikih izzivov v prihodnjih letih. Čeprav je podlaga skupni regulativni okvir, je resnično enake konkurenčne pogoje mogoče doseči samo z bolj usklajenimi in skupnimi praksami sprejemanja odločitev in izvrševanja med nadzorniki. Konvergenca pri nadzoru vključuje zlasti skupno in vsakodnevno uporabo zakonodaje Skupnosti ter krepitev vsakodnevnega usklajenega nadzora in izvajanja enotnega trga. Medsebojni pregledi in mehanizmi mediacije imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju nadzorne konvergence. CEIOPS ima posebno vlogo pri prispevanju k usklajenem izvajanju te direktive in zbliževanju nadzornih praks po vsej Skupnosti. Ta člen zato določa, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se nadzorni organi aktivno vključijo v dejavnosti CEIOPS-a. 4. Količinske zahteve Količinske zahteve, ki veljajo za (po)zavarovalnice („1. steber“ okvira Solventnost II), so določene v šestih oddelkih: vrednotenje sredstev in obveznosti, zavarovalno-tehnične rezervacije, lastna sredstva, zahtevani solventnostni kapital, zahtevani minimalni kapital in naložbe. Zahteve 1. stebra temeljijo na ekonomskem pristopu bilančne vsote. Ta pristop temelji na oceni celotne bilance stanja zavarovalnic in pozavarovalnic, na celostni osnovi, kjer se sredstva in obveznosti vrednotijo usklajeno. Takšen pristop pomeni, da mora znesek razpoložljivih finančnih sredstev zavarovalnic in pozavarovalnic kriti vse finančne zahteve, tj. vsoto nepodrejenih obveznosti in kapitalskih zahtev. Zaradi tega pristopa morajo biti primerna lastna sredstva (glej spodaj) večja od zahtevanega solventnostnega kapitala. Vrednotenje sredstev in obveznosti – člen 74 Člen 74 uvaja standarde vrednotenja za vsa sredstva in obveznosti na podlagi obstoječe opredelitve poštene vrednosti MSRP. Razviti bodo izvedbeni ukrepi, ki bodo določili, kako je treba izračunati pošteno vrednost posameznih bilančnih postavk, da bi zagotovili, da se te postavke vrednotijo usklajeno v vseh državah članicah. V zvezi z obveznostmi standardi vrednotenja ne upoštevajo lastne kreditne sposobnosti, v zvezi s sredstvi pa ti standardi upoštevajo trenutne kreditne in likvidnostne značilnosti. Zavarovalno-tehnične rezervacije – členi 75 do 85 Zavarovalno-tehnične rezervacije je treba vzpostaviti, da lahko podjetje izpolni svoje (po)zavarovalne obveznosti do zavarovalcev in upravičencev. Njihov izračun temelji na splošnih določbah iz člena 75: - Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij temelji zlasti na njihovi trenutni izstopni vrednosti. Trenutna izstopna vrednost odraža znesek, ki bi ga zavarovalnica ali pozavarovalnica morala plačati danes, če bi svoje pogodbene pravice in obveznosti nemudoma prenesla na drugo podjetje. Uporaba trenutne izstopne vrednosti ne pomeni, da (po)zavarovalnica lahko prenese, bi ali naj bi prenesla svoje obveznosti. - Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij mora biti skladen s trgom, informacije o podjetju pa se uporabijo v izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij samo, če te informacije omogočajo, da (po)zavarovalnice bolje odražajo značilnosti osnovnega zavarovalnega portfelja. Členi 76 do 79 in 81 do 85 opisujejo izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij. Izračunajo se kot seštevek najboljše ocene in meje tveganja, razen v primeru zavarovalnih tveganj, ki izhajajo iz (po)zavarovalnih obveznosti (glej spodaj): - Najboljša ocena ustreza pričakovani trenutni vrednosti prihodnjih denarnih tokov, ob upoštevanju vseh denarnih prilivov in odlivov (prilagojenih inflaciji), potrebnih za izpolnitev (po)zavarovalnih obveznosti v času njihove življenjske dobe, vključno z vsemi stroški, prihodnjimi diskrecijskimi bonusi, vključenimi finančnimi garancijami in pogodbenimi možnostmi. Izračun najboljše ocene mora temeljiti na zanesljivih aktuarskih tehnikah in kakovostnih podatkih, redno pa ga je treba primerjati z dejanskimi izkušnjami. - Meja tveganja zagotavlja, da je skupna vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enaka znesku, ki bi ga (po)zavarovalnica morala plačati danes, če bi svoje pogodbene pravice in obveznosti nemudoma prenesla na drugo podjetje, oziroma dodatnemu strošku, ki presega najboljšo oceno, zagotavljanja kapitala za podporo (po)zavarovalnim obveznostim v času življenjske dobe portfelja. V zvezi z zavarovanimi tveganji – tj. tveganji, ki jih je mogoče učinkovito nevtralizirati z nakupom ali prodajo finančnih instrumentov – se vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij izračuna neposredno, kot celota, in izpelje z uporabo vrednosti teh finančnih instrumentov (glej člen 76(4)). V zvezi z nezavarovalnimi tveganji se meja tveganja izračuna z uporabo tako imenovane metode stroškov kapitala (glej člen 76(5)). V tem primeru je uporabljena mera stroškov kapitala enaka za vsa podjetja (npr. fiksni odstotek) in ustreza razliki nad netvegano obrestno mero, ki bi se (po)zavarovalnicam z oceno BBB zaračunala za zvišanje primernih lastnih sredstev. Lastna sredstva – členi 86 do 99 Lastna sredstva ustrezajo razpoložljivim finančnim sredstvom (po)zavarovalnic, ki lahko služijo kot blažilec tveganj in pokrijejo finančne izgube, kjer je to potrebno. Določitev zneskov lastnih sredstev, primernih za kritje obeh kapitalskih zahtev, temelji na tristopenjskem postopku. Vsaka stopnja ustreza določenemu pododdelku: določitvi lastnih sredstev, razvrstitvi lastnih sredstev, primernosti lastnih sredstev. Na prvi stopnji je treba določiti razpoložljiva lastna sredstva. Lastna sredstva so seštevek: - postavk bilance stanja ali „postavk osnovnih lastnih sredstev“ (glej člen 87); - postavk, ki niso zajete v bilanci stanja ali „postavk dodatnih lastnih sredstev“ (glej člen 88). Osnovna lastna sredstva zajemajo ekonomski kapital (tj. sredstva, ki presegajo obveznosti, ovrednotene v skladu z razdelkoma 1 in 2) in podrejene obveznosti (saj lahko te obveznosti služijo kot kapital, na primer v primeru prenehanja delovanja). Dodatna lastna sredstva zajemajo obveznosti, ki jih podjetja lahko uporabijo, da povečajo finančna sredstva, kot so vplačila delniškega kapitala in akreditivi. Ker za ta dodatna lastna sredstva ne veljajo standardi vrednotenja iz oddelkov 1 in 2, je za določitev njihovih zneskov potrebna predhodna odobritev nadzornikov. Na drugi stopnji , ker imajo postavke lastnih sredstev drugačne značilnosti in zagotavljajo drugačne ravni kritja izgub, se te postavke lastnih sredstev razvrstijo v tri stopnje, odvisno od njihove narave in obsega, v katerem izpolnjujejo pet ključnih meril (tj. podrejenost, nadomestitev izgub, stalnost, trajnost in odsotnost stroškov servisiranja), kot je določeno v členu 93. Razvrstitev lastnih sredstev v stopnje temelji na merilih kakovosti, ki jih je treba nadalje opredeliti z izvedbenimi ukrepi (glej člen 97); vendar pa je treba za lažjo razvrstitev v teh izvedbenih ukrepih določiti seznam predrazvrščenih postavk. Narava Kakovost | Bilančna (osnovna lastna sredstva) | Zunajbilančna (dodatna lastna sredstva) | Visoka | stopnja 1 | stopnja 2 | Srednja | stopnja 2 | stopnja 3 | Nizka | stopnja 3 | − | Na tretji stopnji , ker postavke stopenj 2 in 3 ne zagotavljajo popolnega nadomestila vseh izgub v vseh okoliščinah, se zdi nujno omejiti njihovo prepoznavanje za namene nadzora. Kot je določeno v členu 98, za razpoložljiva lastna sredstva veljajo dvojne omejitve, in sicer za določitev zneskov, primernih za namene nadzora: - v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom bi moral delež stopnje 1 v upravičenih lastnih sredstvih doseči vsaj tretjino, delež stopnje 3 pa ne bi smel preseči tretjine; - v zvezi z zahtevanim minimalnim kapitalom postavke dodatnih lastnih sredstev niso primerne, delež upravičenih postavk stopnje 2 pa mora biti omejen na polovico. Zahtevani solventnostni kapital – členi 100 do 125 Oddelek 4 o zahtevanem solventnostnem kapitalu je razdeljen na tri dele: na splošno predstavitev te kapitalske zahteve, standardno formulo za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala in uporabo notranjih modelov za namene solventnosti. Splošne določbe za zahtevani solventnostni kapital z uporabo standardne formule ali notranjega modela Zahtevani solventnostni kapital ustreza ekonomskemu kapitalu, ki ga mora imeti (po)zavarovalnica, da verjetnost zloma zmanjša na 0,5 %, kar pomeni, da bi do zloma prišlo vsakih 200 let (glej člen 101). Zahtevani solventnostni kapital se izračuna z uporabo tehnik tvegane vrednosti, v skladu s standardno formulo ali z uporabo notranjega modela; treba je oceniti vse morebitne izgube za naslednjih 12 mesecev, vključno z nasprotnim prevrednotenjem sredstev in obveznosti. Zahtevani solventnostni kapital odraža dejanski profil tveganj podjetja ob upoštevanju vseh izmerljivih tveganj, in neto vpliv tehnik za zmanjševanje tveganja. Zahtevani solventnostni kapital je treba izračunati najmanj enkrat letno, ga stalno spremljati in preračunati takoj, ko profil tveganj podjetja znatno odstopa; zahtevani solventnostni kapital je treba kriti z enakovrednim zneskom primernih lastnih sredstev (glej člen 100). Standardna formula za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala Členi 103 do 109 opisujejo cilje, strukturo in celotno oblikovanje standardne formule za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala. „Modularna“ struktura, ki temelji na tehnikah linearnega seštevanja, je nadalje opredeljena v Prilogi IV Direktive. Tveganja, zajeta v različnih modulih in podmodulih standardne formule, so opredeljena v členih 13, 104 in 105. Podrobne specifikacije teh modulov in podmodulov bodo sprejete z izvedbenimi ukrepi, saj se bodo verjetno še razvijali. Standardna formula za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala je namenjena doseganju pravega ravnovesja med občutljivostjo na tveganja in praktičnostjo. Omogoča uporabo parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, kjer je to primerno (glej člen 104(7)), in standardiziranih poenostavitev za zahtevani minimalni kapital (glej člen 108). Ker novi standardi vrednotenja upoštevajo kreditne in likvidnostne značilnosti sredstev, ker zahtevani solventnostni kapital zajema vsa izmerljiva tveganja in ker za vse naložbe velja načelo „preudarne osebe“, količinske naložbene omejitve in merila o izpolnjevanju pogojev za sredstva ne bodo ohranjeni. Vendar pa, ob upoštevanju razvoja trga, če se pojavijo nova tveganja, ki jih standardna formula za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne vključuje, člen 109(2) Komisiji omogoča, da sprejme začasne izvedbene ukrepe, ki določajo naložbene omejitve in merila o izpolnjevanju pogojev za sredstva, medtem ko se formula posodablja. Notranji modeli Členi 110 do 125 opisujejo zahteve, ki veljajo na (po)zavarovalnice, ki pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala uporabljajo ali želijo uporabljati popolni ali delni notranji model. Preden nadzorni organi odobrijo uporabo notranjega modela, morajo (po)zavarovalnice predložiti vlogo (glej člen 110), ki jo je odobril upravni ali upravljalni organ podjetja (glej člen 114) in ki dokazuje, da je model opravil preskus uporabe ter da izpolnjuje statistične standardne kakovosti, standarde kalibracije, standarde validiranja in dokumentacijske standarde (glej člene 118 do 123). Nadzorni organi se morajo odločiti, ali se vloga odobri ali zavrne, in sicer v roku šestih mesecev od prejema popolne vloge s strani (po)zavarovalnice. V zvezi z uporabo delnih notranjih modelov so predstavljene dodatne zahteve, ki so namenjene preprečevanju izbiranja najboljšega s strani (po)zavarovalnic (glej člen 111). Poleg tega člen 112 Komisiji omogoča, da sprejme izvedbene ukrepe, ki prilagajajo standarde, določene v členih 118 do 123, v zvezi z delnimi notranjimi modeli, da se upošteva omejeni obsega teh modelov. Člen 117 nadzornim organom daje pravico, da od (po)zavarovalnice zahtevajo izračun zahtevanega solventnostnega kapitala z uporabo standardne formule, da razvijejo delni ali popolni notranji model v primeru, da standardna formula za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ne zajame natančno profila tveganja tega podjetja. Zahtevani minimalni kapital – členi 126 do 129 Zahtevani minimalni kapital predstavlja raven kapitala, pod katero bi bili interesi zavarovalcev resno ogroženi, če bi podjetje lahko še naprej poslovalo. Če je meja zahtevanega minimalnega kapitala presežena, se sproži končni nadzorni ukrep, kar pomeni, da se odvzame dovoljenje (glej člene 127 do 137). Podjetja morajo zato imeti primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala (glej člen 126). Končni nadzorni ukrep lahko zahteva dovoljenje nacionalnih sodišč, zahtevani minimalni kapital pa je treba izračunati vsako četrtletje po enostavni in trdni formuli in na podlagi preverljivih podatkov. Člen 127 o posebni obliki in kalibraciji zahtevanega minimalnega kapitala vključuje kratek seznam splošnih načel. Do rezultatov QIS3 je bil sprejet odprt pristop, saj v zvezi z zahtevanega minimalnega kapitala ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev. Besedilo omogoča zlasti preskus naslednjih dveh pristopov: - zahtevani minimalni kapital, izračunan z uporabo poenostavljene različice standardne formule (modularni pristop), ob upoštevanju tveganja iz življenjskih zavarovalnih pogodb, tveganja iz neživljenjskih zavarovalnih pogodb in tržnega tveganja, in kalibriran na enoletno 90-odstotni tvegani vrednosti; - zahtevani minimalni kapital, izračunan kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala (zgoščen pristop) in kalibriran na tretjino zahtevanega solventnostnega kapitala. Člen 127(1)(c) na primer omogoča, da se zahtevani minimalni kapital kalibrira na stopnjo zaupanja med 80 % (tretjina zahtevanega solventnostnega kapitala, kalibriranega na 99,5 % tvegano vrednost, je enakovredna 80 % tvegane vrednosti pri normalni razporeditvi) in 90 % (raven, uporabljena pri modularnem pristopu, ki se preskuša). Za nemoten prehod na novi režim (glej člen 129) imajo (po)zavarovalnice, ki na datum začetka veljavnosti te direktive izpolnjujejo določbe Solventnosti I, ne izpolnjujejo pa zahtev glede zahtevanega minimalnega kapitala, eno leto časa, da se uskladijo z novim režimom. Naložbe – členi 130 do 133 Vse naložbe (po)zavarovalnic (tj. sredstva, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, plus sredstva, ki krijejo zahtevani solventnostni kapital, in prosta sredstva) je treba naložiti, upravljati in spremljati v skladu z načelom „preudarne osebe“, določenim v členu 130. Načelo preudarne osebe od (po)zavarovalnic zahteva, da sredstva vlagajo v interesu zavarovalcev, da ustrezno usklajujejo naložbe in obveznosti ter da namenijo ustrezno pozornost finančnim tveganjem, kot sta likvidnostno tveganje in tveganje koncentracije. 5. NADZOR SKUPIN – čLENI 210 DO 268 Uvod Način nadzora (po)zavarovalniških skupin je odločilen dejavnik za uspeh enotnega trga in režima Solventnost II. Predlog si zato prizadeva poiskati ustrezne načine racionalizacije nadzora (po)zavarovalniških skupin v EU. Glavne izboljšave, ki veljajo za vse (po)zavarovalniške skupine - Nadzornik skupin – opredelitev in imenovanje: predlog uvaja koncept „nadzornika skupine“. Za vsako skupino bo imenovan en sam organ s konkretnimi pooblastili za usklajevanje in sprejemanje odločitev. Ohranjena merila sledijo Direktivi o finančnih konglomeratih, vendar pa predlog uvaja večjo prilagodljivost, kjer je to primerno. - Nadzornik skupin – pravice in dolžnosti: nadzornik skupine ima glavno odgovornost za vse ključne vidike nadzora skupine (solventnost skupine, transakcije znotraj skupine, koncentracija tveganja, obvladovanje tveganja in notranji nadzor). Takšno odgovornost je treba izvajati v sodelovanju in ob posvetovanju z lokalnimi nadzorniki. Poleg tega je treba za vsako skupino vzpostaviti ureditve usklajevanja med vsemi udeleženimi nadzorniki. - Drugi ključni ukrepi za zagotovitev učinkovitega nadzora skupin: predlog v skladu z Direktivo o finančnih konglomeratih uveljavlja popoln nabor določb, ki vse udeležene nadzornike obvezujejo, da si podatke izmenjujejo samodejno (bistveni podatki) ali na zahtevo (zadevni podatki), da se posvetujejo pred pomembnimi odločitvami in da pravilno obravnavajo zahteve za preverjanje podatkov. - Solventnost skupine – izbira metode: da se v največji možni meri zagotovi, da bodo imele skupine koristi od učinka razpršenosti, daje predlog prednost metodi konsolidacije. - Solventnost skupine – notranji model skupine: predlog skupini omogoča, da vloži zahtevek za uporabo notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala posameznih povezanih subjektov. Postopek v veliki meri temelji na Direktivi o kapitalskih zahtevah (2006/48/ES – člen 129). Na zahtevo matičnega podjetja se je mogoče posvetovati s CEIOPS-om ali katerim koli udeleženim nadzornikom. - Nadzor podskupin: za omejitev bremena za skupine predlog navaja, a) da je treba nadzor skupine običajno izvesti samo na najvišji ravni v EU in b) da lahko države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da nadzor skupine izvajajo na najvišji ravni v državi članici. V praksi naj bi to zmanjšalo število ravni nadzora na največ tri (skupina EU, nacionalne podskupine, posamezni subjekti), kar je v skladu s Direktivo o kapitalskih zahtevah. - Izvedbeni ukrepi: da se v največji možni meri zagotovi konvergenca odločitev in praks nadzornikov skupin, predlog za nekaj ključnih določb vsebuje sklice na nadaljnje izvedbene ukrepe. Dodatne izboljšave, ki veljajo za skupine, ki uporabljajo pomoč skupine Predlog predstavlja inovativen režim, ki si prizadeva pospešiti upravljanje kapitala s strani skupin, predvsem tako, da a) pod določenimi pogoji dovoljuje, da matična podjetja uporabijo izjave o pomoči skupine in izpolnijo del zahtev glede solventnostnega kapitala svojih podružnic, ter b) uvaja odstopanja od nekaterih členov o nadzoru posameznih subjektov, kjer je to primerno. Predlog omogoča sprejetje izvedbenih ukrepov in predvideva revizijo celotnega sistema pet let po prenosu Direktive. Splošna opomba: nadzor skupine ni samo dopolnilen Trenutno veljavni pravni red EU šteje nadzor skupine za zgolj dopolnilnega k nadzoru posameznih subjektov (nadzor posameznih subjektov se izvaja na enak način pri vseh subjektih, ne glede na to, ali so del skupine, nadzor skupine pa se zgolj doda nadzoru posameznih subjektov). Predlog to filozofijo znatno spreminja: besedilo, ki se nanaša na skupine, vsebuje veliko določb, ki bodo neposredno vplivale na način, na katerega se izvaja nadzor posameznih subjektov, ki so del skupine. Da bi jasno poudarili ta temeljni razvoj je beseda „dopolnilni“ izbrisana na vseh mestih (vključno z naslovom). DIREKTIVA 2007/44/ES Spremembe, ki jih uvaja Direktiva 2007/44/ES, so bile vključene v prenovitev predloga Direktive Solventnost II, pri tem pa se je za zadevno določbo o komitologiji upošteval novi regulativni postopek z nadzorom. Zato se spremenijo naslednja uvodna izjava, členi in priloge predloga Direktive Solventnost II: uvodna izjava 91, členi 13, 24, 56–62, 310–312 ter prilogi VI in VII. Poleg tega se dodajo člen 305 ter uvodni izjavi 47 in 48. OSNUTEK UREDBE RIM I Svet in Evropski parlament sta decembra 2007 dosegla politični sporazum o tako imenovani Uredbi Rim I, ki obravnava pravo, ki se uporablja za pogodbene obveznosti. Ta osnutek uredbe naj bi bil sprejet spomladi 2008. Da bi se upoštevale te najnovejše spremembe, se črtajo določbe o pravu, ki se uporablja, in pogoji pogodb o neposrednem zavarovanju iz poglavja I naslova II. V členu 176 se doda navzkrižno sklicevanje na Uredbo Rim I, ki določa, da države članice, za katere se navedena uredba ne uporablja, uporabljajo njene določbe, da določijo, katero pravo se uporablja za zavarovalne pogodbe, ki spadajo na področje uporabe člena 7 Uredbe. Doda se tudi uvodna izjava 60. DRUGE SPREMEMBE Pri pripravi spremenjenega predloga se zato, da se upoštevajo načela boljše ureditve, vključijo nekatere tehnične izboljšave prenovitve, ki jih je predlagala posvetovalna delovna skupina, ki je predvidena v zgoraj navedenem Medinstitucionalnem sporazumu in vključuje pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Zato se uvedejo manjše spremembe v uvodne izjave 29, 45, 51 in 76 ter v naslednje člene in priloge: člene 2, 6, 13, 14, 18, 23, 24, 26, 29, 32, 37, 39, 53, 61, 64, 66, 68, 69, 71, 73, 117, 137, 138, 139, 140, 141, 148, 150, 153, 154, 156, 157, 160, 162, 163, 164, 166, 173, 175, 177, 183, 188, 198, 200, 202, 204, 208, 214, 216, 236, 238, 239, 249, 262, 264, 273, 278, 281, 283, 289, 290, 291, 303, besedilo med členoma 304 in 305, 306 ter 309, besedilo naslova IV ter prilog I, II, III in VII. Naslednji členi in priloge razveljavljenih direktiv ostanejo glede na sedanji pravni položaj nespremenjeni: členi 3, 5, 9, 11, 12, 16, 19–22, 24–26, 32, 33, 56–57, 60, 62–65, 68, 69, 72, 145, 147, 149, 151, 152, 154, 155, 157–159, 166–169, 172–174, 177, 178–187, 189, 191–194, 196–207, 269–279, 281, 282, 284–297, 300–302, 305, 307, 309 in Priloga I. 6. Izvedbeni ukrepi Direktiva Komisiji dodeljuje izvedbena pooblastila. Primeri, v katerih so bila izvedbena pooblastila dodeljena, so izrecno navedeni v vsakem zadevnem členu. Pri izvajanju teh izvedbenih pooblastil Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES. Za ukrepe, ki jih mora sprejeti Komisija, bo veljal svetovalni postopek ali regulativni postopek z nadzorom, določen v členih 3, 5a(1) do (4) in členu 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES. Izvedbeni ukrepi bodo uporabljeni za nadaljnjo opredelitev načel, določenih v tej direktivi, da bi povečali usklajenost in nadzorno konvergenco. Načela bodo razvita na podlagi mandatov, ki jih Komisija podeli CEIOPS-u, ter bodo predmet posvetovanj z interesnimi skupinami in ocene učinka. ê 2002/83/ES (prilagojeno) 2007/0143 (COD) Spremenjeni predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o življenjskem zavarovanju √ o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja Õ (Solventnost II) (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 47(2) in 55 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[17], ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[18], po posvetovanju z Odborom regij[19], v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[20], ob upoštevanju naslednjega: ò novo (1) Potrebne so številne bistvene spremembe Prve direktive Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja[21], Direktive Sveta 78/473/EGS z dne 30. maja 1978 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o sozavarovanju na ravni Skupnosti[22], Direktive Sveta 87/344/EGS dne 22. junija 1987 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka[23], Druge direktive Sveta 88/357/EGS z dne 22. junija 1988 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, ki opredeljuje določbe za učinkovito uresničevanje svobode opravljanja storitev, in o spremembah Direktive 73/239/EGS[24], Direktive Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (Tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju)[25], Direktive 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini[26], Direktive 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic[27], Direktive 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju[28], Direktive 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju in o spremembi direktiv Sveta 73/239/EGS, 92/49/EGS ter direktiv 98/78/ES in 2002/83/ES[29] in Direktive 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju[30]. Zaradi jasnosti je treba navedene direktive prenoviti. (2) Da bi poenostavili začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja, je treba odpraviti največje razlike med zakoni držav članic glede pravil, ki veljajo za zavarovalnice in pozavarovalnice. Zato je treba zagotoviti pravni okvir, da bodo zavarovalnice in pozavarovalnice opravljale zavarovalne dejavnosti po vsem notranjem trgu, zaradi česar bodo zavarovalnice in pozavarovalnice s sedežem v Skupnosti lažje pokrivale povezane obveznosti in tveganja. (3) V interesu pravilnega delovanja notranjega trga je, da se vzpostavijo usklajena pravila v zvezi z nadzorom zavarovalniških skupin in, za zaščito upnikov, v zvezi z reorganizacijo in postopki prenehanja zavarovalnic. (4) Primerno je, da določene zavarovalnice, ki nudijo zavarovalne storitve, niso vključene v sistem, ki ga vzpostavlja ta direktiva, in sicer zaradi svoje velikosti, pravnega statusa, narave – ker so tesno povezane z javnim sistemi zavarovanja – ali zaradi posebnih storitev, ki jih nudijo. Poleg tega je zaželeno, da se izključijo določene institucije v več državah članicah, katerih dejavnost pokriva samo zelo ozek sektor in je z zakonom omejena na določeno ozemlje ali na določene osebe. (5) Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti[31], Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe[32], Druga direktiva Sveta 84/5/EGS z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil[33], Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah Direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS[34] ter Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[35] določajo splošna pravila na področjih računovodstva, zavarovanja avtomobilske odgovornosti, finančnih instrumentov in kreditnih institucij in dajejo opredelitve pojmov na teh področjih. Primerno je, da se nekatere izmed teh opredelitev pojmov uporabljajo za namene te direktive. (6) Za začetek opravljanja zavarovalniških dejavnosti ali dejavnosti pozavarovanja mora biti potrebno predhodno dovoljenje. Zato je treba določiti pogoje in postopek za izdajo tega dovoljenja ter za zavrnitev. (7) Ker ta direktiva predstavlja bistven instrument za doseganje notranjega trga, se mora zavarovalnicam in pozavarovalnicam, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici, dovoliti opravljanje katere koli ali vseh dejavnosti v vsej Skupnosti, in sicer z ustanovitvijo podružnic ali zagotavljanjem storitev. Zato je primerno, da se doseže taka uskladitev, ki je potrebna in zadostna za dosego medsebojnega priznavanja dovoljenj in nadzornih sistemov, s tem pa enotnega dovoljenja, ki je veljavno po vsej Skupnosti in ki omogoča, da nadzor nad podjetjem izvaja matična država članica. (8) Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti)[36], določa pravila za imenovanje pooblaščencev za obravnavo odškodninskih zahtevkov. Ta pravila se morajo uporabljati za namene te direktive. (9) Pozavarovalnice morajo svoje cilje omejiti na dejavnosti pozavarovanja in s tem povezane dejavnosti. Ta zahteva pozavarovalnici ne sme preprečiti, da nadaljuje z dejavnostmi, kot so svetovanje na področju statistike ali aktuarstva, analize tveganj ali raziskovalne dejavnosti za stranke. Vključuje lahko tudi funkcijo holdinga in dejavnosti v zvezi z dejavnostjo finančnega sektorja v smislu člena 2(8) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja Direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter Direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta[37]. Ta zahteva v nobenem primeru ne omogoča izvajanja nepovezanih bančnih in finančnih dejavnosti. (10) Zaščita zavarovalcev predpostavlja, da za zavarovalnice in pozavarovalnice veljajo učinkovite zahteve glede solventnosti. Glede na razvoj trga sedanji sistem ni več primeren. Zato je treba uvesti nov regulativni okvir. (11) V skladu z najnovejšimi spremembami na področju obvladovanja tveganj in v okviru Mednarodnega združenja zavarovalniških nadzornikov, Mednarodnega odbora za računovodske standarde in Mednarodnega aktuarskega združenja ter spričo najnovejšega razvoja v drugih finančnih sektorjih je treba sprejeti ekonomski pristop na osnovi tveganja, ki bo spodbujal zavarovalnice in pozavarovalnice, da pravilno merijo in obvladujejo svoja tveganja. Usklajevanje je treba izboljšati z zagotavljanjem posebnih pravil za vrednotenje sredstev in obveznosti, vključno z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami. (12) Novi režim solventnosti ne sme biti preobremenjujoč za majhne in srednje velike zavarovalnice. (13) Glavni cilj ureditve in nadzora zavarovalnic in pozavarovalnic je primerna zaščita zavarovalcev. Finančna stabilnost ter pravični in stabilni trgi so drugi cilji, ki ga je prav tako treba upoštevati, vendar pa ne sme ogroziti glavnega cilja. (14) Nadzorni organi držav članic morajo zato razpolagati z vsemi sredstvi, ki so potrebna za zagotovitev pravilnega poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic na celotnem ozemlju Skupnosti iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev. Da se zagotovi učinkovitost nadzora, morajo biti vsi ukrepi, ki jih sprejmejo nadzorni organi, sorazmerni z naravo in zahtevnostjo tveganj, povezanih s poslovanjem zavarovalnice ali pozavarovalnice, ne glede na pomen zadevnega podjetja za splošno finančno stabilnost za trg. (15) Nadzorni organi lahko od zavarovalnic in pozavarovalnic pridobijo informacije, ki jih potrebujejo za nadzor. (16) Nadzorni organi matične države članice morajo biti odgovorni za spremljanje finančne trdnosti zavarovalnic in pozavarovalnic. V ta namen morajo izvajati redne preglede in ocene. (17) Izhodišče za primernost količinskih zahtev v zavarovalniškem sektorju je zahtevani solventnostni kapital. Nadzorni organi morajo zato zahtevanemu solventnostnemu kapitalu naložiti kapitalski dodatek samo v strogo opredeljenih izjemnih okoliščinah po postopku nadzornega pregleda. Standardna formula za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala naj bi odražala profil tveganj večine zavarovalnic in pozavarovalnic. Vendar pa v nekaterih primerih standardizirani pristop ne odraža ustrezno zelo specifičnega profila tveganj podjetja. Če je takšen odklon profila tveganj podjetja bistven in je razvoj delnega ali popolnega notranjega modela neučinkovit, ima lahko kapitalski dodatek trajni značaj. V primeru bistvenih pomanjkljivosti v popolnem ali delnem notranjem modelu ali v primeru nepravilnega upravljanja nadzorni organi zagotovijo, da zadevno podjetje stori vse, da odpravi pomanjkljivosti, ki so privedle do naložitve kapitalskega dodatka. (18) Nekatera tveganja je mogoče ustrezno obravnavati samo z zahtevami glede upravljanja in ne s količinskimi zahtevami, razvidnimi iz zahtevanega solventnostnega kapitala. Za ustrezno upravljanje zavarovalnice in za regulativni sistem je torej potreben učinkovit sistem upravljanja. (19) Vse zavarovalnice in pozavarovalnice morajo zaradi svojega specifičnega profila tveganj kot sestavni del poslovne strategije izvajati redno ocenjevanje svojih solventnostnih potreb. Rezultate vsake ocene morajo sporočiti nadzornemu organu, in sicer kot del informacij, ki jih je treba zagotoviti za namene nadzora. (20) Da se zagotovi učinkovit nadzor nad dejavnostmi, ki jih opravljajo zunanji izvajalci, je zelo pomembno, da imajo nadzorni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki najema zunanje izvajalce, dostop do vseh zadevnih podatkov, ki jih ima ponudnik storitve, dane v zunanje izvajanje, ne glede na to, ali je ta reguliran ali nereguliran subjekt, ter pravico do izvajanja pregledov na mestu samem. Da se upošteva razvoj trga in zagotovi, da so pogoji za zunanje izvajanje še naprej izpolnjeni, morajo biti nadzorni organi obveščeni še pred dajanjem pomembnih dejavnosti v zunanje izvajanje. Te zahteve upoštevajo delo skupnega foruma in so skladne z veljavnimi pravili in praksami v bančnem sektorju ter z Direktivo o trgih finančnih instrumentov in njeno uporabo za kreditne institucije. (21) Da bi zagotovile preglednost, morajo zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno razkriti bistvene informacije o svoji solventnosti in finančnem stanju. Podjetja lahko dodatne informacije razkrijejo prostovoljno. (22) Treba je omogočiti izmenjavo podatkov med nadzornimi organi ter organi ali telesi, ki na podlagi svoje funkcije pomagajo krepiti stabilnost finančnega sistema. Zato je treba opredeliti pogoje, pod katerimi so te izmenjave informacij mogoče. Kjer je informacije dovoljeno razkriti samo z izrecnim soglasjem nadzornih organov, je treba tem organom omogočiti, da po potrebi svoje soglasje pogojujejo z izpolnjevanjem strožjih pogojev. (23) Treba je spodbujati konvergentnost nadzora, ne samo v zvezi z nadzornimi orodji, temveč tudi v zvezi z nadzornimi praksami. Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/6/ES[38], mora igrati v zvezi s tem pomembno vlogo in redno poročati o doseženem napredku. (24) Da omejijo upravno breme in se izognejo podvajanju nalog, morajo nadzorni organi in nacionalni statistični uradi sodelovati in si izmenjevati informacije. (25) Za okrepitev nadzora zavarovalnic in pozavarovalnic ter zaščite zavarovalcev morajo zakoniti revizorji v smislu Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS[39], nemudoma sporočiti vsako dejstvo, ki bi lahko resno vplivalo na finančno stanje ali upravno organizacijo zavarovalnice ali pozavarovalnice. (26) Zavarovalnice, ki opravljajo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, morajo te dejavnosti upravljati ločeno, da bi zavarovale interese imetnikov življenjskih zavarovalnih polic. Zlasti morajo za te zavarovalnice veljati enake kapitalske zahteve, kot veljajo za ustrezno zavarovalniško skupino, ki jo sestavljata zavarovalnica za življenjsko zavarovanje in zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje, ob upoštevanju povečane prenosljivosti kapitala v primeru sestavljenih zavarovalnic. (27) Ocena finančnega položaja zavarovalnic in pozavarovalnic mora temeljiti na trdnih ekonomskih načelih in optimalno uporabiti informacije, ki jih zagotovijo finančni trgi, ter splošno razpoložljive podatke o zavarovalniških tehničnih tveganjih. (28) Standardi vrednotenja za namene nadzora morajo biti skladni z razvojem na področju mednarodnega računovodstva, kolikor je to mogoče, da se omeji upravno breme za zavarovalnice in pozavarovalnice. (29) V skladu s tem pristopom se morajo kapitalske zahteve kriti z lastnimi sredstvi, z bilančnimi ali zunajbilančnimi postavkami. Ker vsi finančni viri ne zagotavljajo pokritja izgube v primeru prenehanja poslovanja in pri običajnem poslovanju, je treba lastna sredstva razvrstiti v skladu z merili kakovosti, znesek lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za kritje kapitalskih zahtev pa je treba temu primerno omejiti. Omejitve, ki veljajo za postavke lastnih sredstev, se uporabljajo samo za določitev solventnega stanja zavarovalnic in pozavarovalnic, ne smejo pa nadalje omejevati svobode teh podjetij v zvezi z notranjim upravljanjem kapitala. (30) Da bi zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogočile izpolnjevanje obveznosti do zavarovalcev in upravičencev, morajo države članice od njih zahtevati, da oblikujejo ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije. Da bi dosegli boljšo primerljivost in preglednost, mora biti izračun teh zavarovalno-tehničnih rezervacij usklajen po vsej Skupnosti. (31) Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij mora biti skladen z vrednotenjem sredstev in drugih obveznosti, s trgom in v skladu z mednarodnim razvojem na področju računovodstva in nadzora. (32) Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij mora odražati značilnosti osnovnega zavarovalnega portfelja. Informacije o podjetju se zato lahko uporabijo za njihov izračun samo, če zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogočajo, da bolje odražajo značilnosti osnovnega zavarovalnega portfelja. (33) Pričakovana trenutna vrednost zavarovanja odgovornosti se izračuna na podlagi najnovejših in verodostojnih informacij ter realnih predvidevanj, ob upoštevanju finančnih garancij in opcij v zavarovalnih ali pozavarovalnih pogodbah, in sicer za pridobitev ekonomske ocene obveznosti zavarovanja ali pozavarovanja. Zahtevati se mora uporaba učinkovitih in usklajenih aktuarskih tehnik. (34) Za odražanje posebnega položaja malih in srednje velikih podjetij je treba zagotoviti poenostavljene pristope k izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij. (35) Nadzorni režim mora zagotoviti na tveganje občutljivo zahtevo, ki temelji na izračunu pričakovanj za zagotovitev pravilnega in pravočasnega posredovanja nadzornega organa (zahtevani solventnostni kapital), ter najnižjo stopnjo varnosti, pod katero znesek finančnih virov ne sme pasti (zahtevani minimalni kapital). Obe kapitalski zahtevi je treba uskladiti po vsej Skupnosti, da bi dosegli enotno raven zaščite zavarovalcev. (36) Zahtevani solventnostni kapital mora odražati raven primernih lastnih sredstev, ki zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogoča pokritje znatnih izgub ter zavarovalcem in upravičencem daje razumno zagotovilo, da bodo izplačila izvršena, ko zapadejo. (37) Za spodbujanje dobrega obvladovanja tveganja in uskladitev predpisanih kapitalskih zahtev z industrijskimi praksami je treba zahtevani solventnostni kapital določiti kot ekonomski kapital, ki ga morajo imeti zavarovalnice in pozavarovalnice za zagotovitev, da pride do zloma samo enkrat na vsakih 200 let. Ta ekonomski kapital je treba izračunati na podlagi resničnega profila tveganj teh podjetij, ob upoštevanju vpliva tehnik za zmanjševanje morebitnega tveganja, in učinkov razpršenosti. (38) Treba je zagotoviti določitev standardne formule za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala, ki bo zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogočala oceno njihovega ekonomskega kapitala. Za strukturo standardne formule je treba sprejeti modularni pristop, kar pomeni, da se posamezna izpostavljenost vsaki kategoriji tveganja v prvem koraku oceni, v drugem koraku pa sešteje. Če uporaba parametrov podjetja omogoča, da se resnični profil tveganj iz zavarovalne pogodbe bolje odraža, je treba to omogočiti, pod pogojem, da so takšni parametri izpeljani z uporabo standardizirane metodologije. (39) Za odražanje posebnega položaja malih in srednje velikih podjetij je treba zagotoviti poenostavljene pristope k izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo. (40) V skladu s pristopom k zahtevanemu solventnostnemu kapitalu, ki je usmerjen k tveganju, bi bilo treba v posebnih okoliščinah omogočiti, da se namesto standardne formule uporabijo delni ali popolni notranji modeli za izračun te zahteve. Da bi zavarovalcem in upravičencem zagotovili ustrezno raven zaščite, mora za te notranje modele veljati predhodno nadzorno dovoljenje na podlagi usklajenih postopkov in standardov. (41) Novi pristop, ki temelji na tveganju, načeloma ne vključuje koncepta količinskih naložbenih omejitev in meril o izpolnjevanju pogojev za sredstva. Vendar pa je treba omogočiti uvedbo naložbenih omejitev in meril o izpolnjevanju pogojev za sredstva za obravnavanje tveganj, ki jih podmodul standardne formule ne krije v zadostni meri. (42) Če je znesek upravičenih osnovnih lastnih sredstev pod zahtevanim minimalnim kapitalom, je treba dovoljenje zavarovalnicam in pozavarovalnicam odvzeti, če v kratkem času niso zmožne ponovno zagotoviti zneska upravičenih osnovnih lastnih sredstev na ravni zahtevanega minimalnega kapitala. (43) Zahtevani minimalni kapital je treba izračunati v skladu z enostavno formulo, na podlagi podatkov, ki jih je mogoče revidirati. (44) Zavarovalnice in pozavarovalnice morajo imeti dovolj kakovostna sredstva, ki zadostujejo za pokritje vseh finančnih potreb. Vse naložbe zavarovalnic in pozavarovalnic je treba upravljati v skladu z načelom „preudarne osebe“. (45) Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic ne smejo zahtevati, da svoja sredstva naložijo v določene kategorije sredstev, ker bi bila lahko taka zahteva nezdružljiva z liberalizacijo pretoka kapitala po členu 56 Pogodbe. (46) Treba je odpraviti določbe, ki državam članicam omogočajo, da zahtevajo zastavo sredstev, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije zavarovalnice ali pozavarovalnice, in sicer ne glede na obliko tovrstne zahteve, ko je zavarovatelj pozavarovan pri zavarovalnici ali pozavarovalnici, pooblaščeni v skladu s to direktivo, ali pri zavarovalnici iz tretje države, če se nadzorni režim te tretje države šteje za enakovrednega. (47) Pravni okvir do sedaj ni zagotovil niti podrobnih meril za skrbno oceno predlagane pridobitve niti postopka za njihovo uporabo. Zato je treba pojasniti merila in postopek skrbne ocene, da se zagotovijo potrebna pravna varnost, jasnost in predvidljivost ocenjevalnega postopka ter njegovih rezultatov. Ta merila in postopke uvaja Direktiva 2007/44/ES. Kar zadeva zavarovanje in pozavarovanje, je treba te določbe zato kodificirati in vključiti v to Direktivo. (48) Zato je ključnega pomena, da so ti postopki in skrbne ocene čimbolj usklajeni na ravni Skupnosti. Vendar določbe o kvalificiranih deležih državam članicam ne smejo preprečevati, da zahtevajo, da se nadzorni organi obvestijo o pridobitvi deležev, ki ne dosegajo pragov iz teh določb, če država članica v ta namen ne določi več kot enega dodatnega praga v višini pod 10 %. Prav tako ne smejo preprečevati nadzornim organom, da določijo splošne smernice o tem, kdaj naj bi taki deleži zagotavljali pomemben vpliv. (49) Zaradi povečane mobilnosti evropskih državljanov se zavarovanje avtomobilske odgovornosti vedno pogosteje ponuja tudi prek meja. Za zagotovitev trajnega pravilnega delovanja sistema zelene karte in sporazumov med nacionalnimi biroji za avtomobilsko zavarovanje je primerno, da lahko države članice od zavarovalnic, ki na svojem ozemlju zagotavljajo avtomobilsko zavarovanje z opravljanjem storitev, zahtevajo, da se združijo in sodelujejo pri financiranju nacionalnega biroja ter pri ustanovitvi jamstvenega sklada v tej državi članici. Država članica, v kateri se opravljajo storitve, mora od podjetij, ki ponujajo zavarovanje avtomobilske odgovornosti, zahtevati, da imenujejo zastopnika na njenem ozemlju, ki zbira vse potrebne informacije v zvezi z odškodninskimi zahtevki in ki zastopa zadevno podjetje. (50) V okviru notranjega trga je v interesu zavarovalca, da ima dostop do čim širšega izbora zavarovalnih proizvodov, ki so na voljo v Skupnosti. Država članica obveznosti ali država članica, v kateri je prisotno tveganje, mora zato zagotoviti, da zavarovalnicam nič ne preprečuje, da bi na njenem ozemlju tržile vse zavarovalne produkte, ki se prodajajo v Skupnosti, če niso v nasprotju s predpisi, ki varujejo javno dobro, ki veljajo v tej državi članici, in če javno dobro ni zavarovano s pravili matične države članice. (51) Treba je določiti sistem sankcij, ki se naložijo, če v državi članici obveznosti ali državi članici, v kateri je prisotno tveganje, zavarovalnica ne upošteva določb, ki varujejo javno dobro. (52) Na notranjem trgu zavarovalniških poslov imajo potrošniki večjo in pestrejšo izbiro pogodb. Če naj imajo popolne koristi od te raznolikosti in večje konkurence, jim je treba zagotoviti vse potrebne informacije, preden sklenejo pogodbo, v času veljavnosti pogodbe pa jim je treba omogočiti, da izberejo pogodbo, ki najbolje zadovoljuje njihove potrebe. (53) Zavarovalnica, ki ponuja pogodbe o zavarovanju pomoči, mora razpolagati s sredstvi, ki omogočajo, da v primernem roku zagotovi povračila v naravi, ki jih ponuja. Treba je sprejeti posebne določbe za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala in najnižjega zneska zahtevanega minimalnega kapitala, ki ga mora takšno podjetje imeti. (54) Učinkovito opravljanje sozavarovanja na ravni Skupnosti za dejavnosti, za katere je verjetno, da jih zaradi njihove narave ali velikosti krije mednarodno sozavarovanje, je treba pospešiti z zadostnim usklajevanjem za preprečitev izkrivljanja konkurence in razlik pri obravnavanju. V zvezi s tem mora vodilna zavarovalnica oceniti škodne zahtevke in določiti znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij. Poleg tega je treba zagotoviti posebno sodelovanje na področju sozavarovanj na ravni Skupnosti med nadzornimi organi držav članic ter med temi organi in Komisijo. (55) Za zaščito zavarovancev je treba uskladiti nacionalno zakonodajo v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka. Vsa navzkrižja interesov, ki izhajajo zlasti iz dejstva, da zavarovalnica krije drugo osebo ali krije osebo v zvezi s stroški postopka in drugo vrsto zavarovanja, je treba preprečiti v največji možni meri oziroma jih je treba razrešiti. V ta namen je na različne načine mogoče doseči ustrezno raven zaščite zavarovalcev. Ne glede na sprejeto rešitev je treba interes oseb, ki imajo kritje stroškov postopka, zaščititi z ustreznimi zaščitnimi ukrepi. (56) Nasprotja med zavarovalnicami, ki krijejo stroške postopka, in zavarovanci je treba rešiti na najpravičnejši in najhitrejši način. Zato je primerno, da države članice zagotovijo postopek arbitraže ali postopek, ki ponuja primerljiva zagotovila. (57) V nekaterih državah članicah je zasebno ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje delna ali popolna alternativa zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti. Posebna narava takšnega zdravstvenega zavarovanja ga razlikuje od drugih vrst škodnega zavarovanja in življenjskega zavarovanja, če je treba zagotoviti, da imajo zavarovalci učinkovit dostop do zasebnega zavarovanja ali prostovoljno sklenjenega zdravstvenega zavarovanja ne glede na svojo starost ali profil tveganj. Zaradi narave in družbenih posledic pogodb o zdravstvenem zavarovanju morajo imeti nadzorni organi države članice, v kateri je prisotno tveganje, možnost, da zahtevajo sistematično obveščanje o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih v primeru zasebnega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, da bi preverili, ali so take pogodbe delna ali popolna alternativa zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavlja sistem socialne varnosti. Tako preverjanje ne sme biti predpogoj za trženje proizvodov. (58) V ta namen so nekatere države članice sprejele posebne določbe. Za zaščito javnega dobra mora obstajati možnost sprejetja ali ohranitve takih zakonskih določb, če ne gre za neupravičeno omejevanje pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev in se pri tem razume, da je potrebno take določbe uporabljati na enak način. Te zakonske določbe se lahko po naravi razlikujejo glede na pogoje v vsaki državi članici. Cilj varovanja javnega dobra se lahko doseže tudi tako, da se od podjetij, ki ponujajo zasebno zdravstveno zavarovanje ali sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, zahteva, da ponujajo standardne police v skladu s kritjem, predvidenim v programih obvezne socialne varnosti s premijsko stopnjo do predpisanega maksimuma in da sodelujejo v programih odškodnin za izgube. Nadalje je mogoče zahtevati, da je tehnična podlaga zasebnega zdravstvenega zavarovanja ali prostovoljno sklenjenega zdravstvenega zavarovanja podobna kot podlaga za življenjsko zavarovanje. (59) Države članice gostiteljice morajo imeti možnost, da od vsake zavarovalnice, ki na njihovem ozemlju na lastno odgovornost ponuja obvezno zavarovanje za nesreče pri delu, zahtevajo izpolnjevanje posebnih določb njihove nacionalne zakonodaje o takem zavarovanju. Vendar pa se ta zahteva ne more uporabljati za določbe v zvezi s finančnim nadzorom, ki je v izključni odgovornosti matične države članice. (60) Države članice, ki ne uporabljajo Uredbe [RIM I], morajo uporabljati njene določbe, da določijo, katero pravo se uporablja za zavarovalne pogodbe, ki spadajo na področje uporabe člena 7 Uredbe. (61) Treba je zagotoviti ustrezna pravila za namenske družbe, ki prevzamejo tveganja zavarovalnic in pozavarovalnic, čeprav same niso zavarovalnice ali pozavarovalnice. Izterljivi zneski namenskih družb se štejejo kot odbitne količine na podlagi pozavarovanja ali pogodb o retrocesiji. (62) Zaradi posebne narave končnih pozavarovalnih dejavnosti morajo države članice zagotoviti, da lahko zavarovalnice in pozavarovalnice, ki sklepajo pogodbe končnega pozavarovanja ali izvajajo dejavnosti končnega pozavarovanja, ustrezno opredelijo, izmerijo in nadzorujejo nevarnosti, ki izhajajo iz teh pogodb ali poslov. (63) Za upoštevanje mednarodnih vidikov pozavarovanja bi bilo treba določiti možnost sklenitve mednarodnih sporazumov s tretjo državo, katerih namen je opredelitev sredstev nadzora nad subjekti pozavarovanja, ki opravljajo dejavnost na ozemlju vsake pogodbenice. Poleg tega bi bilo treba določiti prilagodljiv postopek za omogočanje presoje enakovrednosti pravil skrbnega in varnega poslovanja s tretjimi državami na ravni Skupnosti, da se izboljša liberalizacija storitev pozavarovanja v tretjih državah z ustanavljanjem ali čezmejnim zagotavljanjem storitev. (64) Ukrepi v zvezi z nadzorom zavarovalnic in pozavarovalnic v zavarovalniški skupini morajo organom, ki nadzirajo zavarovalnico ali pozavarovalnico, omogočiti, da oblikujejo boljšo presojo njenega finančnega stanja. (65) Takšen nadzor skupine bi moral v potrebnem obsegu upoštevati zavarovalne holdinge in mešane zavarovalne holdinge. Vendar pa ta direktiva nikakor ne pomeni, da morajo države članice izvajati nadzor teh zavarovalnic, ki se obravnavajo posamezno. (66) Medtem ko nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic ostaja bistveno načelo zavarovalniškega nadzora, je treba določiti, katera podjetja zajema nadzor na ravni skupin. (67) Nadzor skupine mora v vsakem primeru veljati na ravni končnega udeleženega podjetja, ki ima svoj sedež v Skupnosti. Vendar morajo države članice svojim nadzornim organom dovoliti, da nadzor skupine izvajajo v omejenem številu nižjih ravni, kjer se to zdi potrebno. (68) Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki tvorijo del skupine, je treba izračunati solventnost na ravni skupine. (69) Zavarovalnice in pozavarovalnice, ki pripadajo skupini, morajo imeti možnost zaprositi za odobritev notranjega modela, ki se uporablja za izračun solventnosti na ravni skupine in na posameznih ravneh. (70) Treba je zagotoviti, da se lastna sredstva znotraj skupine primerno razdelijo in da so na voljo za zaščito zavarovalcev in upravičencev, kjer je to potrebno. V ta namen morajo zavarovalnice in pozavarovalnice znotraj skupine imeti zadostna lastna sredstva za kritje svojega zahtevanega solventnostnega kapitala, razen če je zaščito zavarovalcev in upravičencev mogoče doseči kako drugače. Zato morajo zavarovalnice in pozavarovalnice znotraj skupine imeti dovoljenje, da v določenih okoliščinah krijejo svoj zahtevani solventnostni kapital s pomočjo skupine, ki jo določi matično podjetje. Da se oceni potreba po morebitni prihodnji reviziji podpornega programa skupine in da se ta revizija pripravi, mora Komisija poročati o pravilih držav članic in praksah nadzornih organov na tem področju. (71) Na solventnost hčerinske zavarovalnice ali pozavarovalnice zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice tretje države lahko vplivajo finančni viri skupine, katere del je, in porazdelitev finančnih virov znotraj te skupine. Zato bi morali imeti nadzorni organi sredstva za izvajanje nadzora skupine in sprejemanje ustreznih ukrepov na ravni zavarovalnice ali pozavarovalnice, če je njena solventnost ogrožena ali bi lahko bila ogrožena. (72) Koncentracije tveganja in transakcije znotraj skupine lahko vplivajo na finančni položaj zavarovalnic in pozavarovalnic. Zato morajo imeti nadzorni organi možnost, da izvajajo splošni nadzor nad nekaterimi vrstami takih koncentracij tveganj in transakcij znotraj skupine in da sprejmejo ustrezne ukrepe na ravni zavarovalnice ali pozavarovalnice, če je njena solventnost ogrožena ali bi lahko bila ogrožena. (73) Zavarovalnice in pozavarovalnice znotraj skupine bi morale imeti ustrezne sisteme upravljanja, ki bi morali biti predmet nadzornega pregleda. (74) Vse zavarovalne in pozavarovalne skupine, ki so predmet nadzornega pregleda, bi morale imeti nadzornika skupine, izbranega izmed sodelujočih nadzornih organov. Pravice in dolžnosti nadzornika skupine morajo vključevati ustrezno usklajevanje in pristojnosti odločanja. Organi, ki sodelujejo pri nadzoru zavarovalnic in pozavarovalnic, ki pripadajo isti skupini, morajo vzpostaviti načine usklajevanja. (75) Nadzorni organi morajo imeti dostop do vseh informacij, ki so pomembne za izvajanje nadzora skupine. Treba je vzpostaviti sodelovanje med organi, odgovornimi za nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, ter tudi med temi organi in organi, odgovornimi za nadzor podjetij, ki delujejo v drugih finančnih sektorjih. (76) Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so del skupine, katere sedež je zunaj Skupnosti, morajo veljati enakovredne in ustrezne ureditve za nadzor skupine. Zato je treba zagotoviti preglednost pravil in izmenjavo informacij z organi tretjih držav v vseh zadevnih okoliščinah. (77) Ker nacionalna zakonodaja v zvezi z reorganizacijskimi ukrepi in postopki prenehanja ni usklajena, je primerno, da se v okviru notranjega trga zagotovi vzajemno priznavanje reorganizacijskih ukrepov in predpisov držav članic, ki urejajo prenehanje zavarovalnic, v zvezi z zavarovalnicami in potrebnim sodelovanjem, ob upoštevanju potrebe po enotnosti, univerzalnosti, usklajevanju in javnosti za takšne ukrepe ter enakovrednega obravnavanja in zaščite zavarovalnih upnikov. (78) Treba je zagotoviti, da so reorganizacijski ukrepi, ki jih sprejme pristojni organ države članice za ohranitev ali obnovitev finančne trdnosti zavarovalnice in v največji možni meri preprečitev prenehanja zavarovalnice, popolnoma učinkoviti na celotnem območju Skupnosti. Vendar pa to ne sme vplivati na učinke reorganizacijskih ukrepov in postopkov prenehanja v razmerju do tretjih držav. (79) Razlikovati je treba med pristojnimi organi za namene reorganizacijskih ukrepov in postopkov prenehanja ter nadzornimi organi zavarovalnic. (80) Opredelitev „podružnice“ za namene insolventnosti mora, v skladu z obstoječimi načeli insolventnosti, upoštevati enojno pravno osebnost zavarovalnice. Vendar pa mora zakonodaja matične države članice določiti način obravnavanja sredstev in obveznosti neodvisnih oseb s stalnim pooblastilom, da delujejo kot zastopniki zavarovalnice, v postopku prenehanja te zavarovalnice. (81) Treba je določiti pogoje, pod katerimi postopki prenehanja, ki, ne da bi temeljili na insolventnosti, vključujejo prednostni red za plačilo zavarovalnih zahtevkov, spadajo na področje uporabe te direktive. Zahtevki zaposlenih v zavarovalnici, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi in zaposlitvenih razmerij, morajo biti taki, da se lahko vnesejo v nacionalni jamstveni program za plače. Taki vnosni zahtevki bi morali imeti korist od obravnavanja, določenega s predpisi matične države članice (lex concursus). (82) Reorganizacijski ukrepi ne izključujejo začetka postopka prenehanja. Postopki prenehanja se lahko začnejo v odsotnosti ali po sprejetju reorganizacijskih ukrepov in se lahko zaključijo s poravnavo ali drugimi podobnimi ukrepi, vključno z reorganizacijskimi ukrepi. (83) Samo pristojni organi matične države članice imajo lahko pooblastilo, da sprejemajo sklepe o postopkih prenehanja zavarovalnic. Sklepi morajo imeti vpliv na celotnem območju Skupnosti in jih morajo priznavati vse države članice. Sklepe se objavi v skladu s postopki matične države in v Uradnem listu Evropske unije. Informacije morajo biti tudi na voljo znanim upnikom, ki so rezidenti Skupnosti in ki imajo pravico vložiti zahtevke in predložiti pripombe. (84) V postopkih prenehanja je treba upoštevati vsa sredstva in obveznosti zavarovalnice. (85) Vse pogoje za začetek, izvajanje in zaključek postopkov prenehanja morajo urejati predpisi matične države članice. (86) Da se zagotovi usklajeno delovanje med državami članicami, morajo biti nadzorni organi matične države članice in organi vseh drugih držav članic nujno obveščeni o začetku postopka prenehanja. (87) Izredno pomembno je, da so v postopku prenehanja zaščiteni zavarovanci, zavarovalci, upravičenci in morebitni oškodovanci, ki imajo pravico do neposredne tožbe proti zavarovalnici zaradi odškodninskega zahtevka, ki izhaja iz zavarovalnih poslov. Ob tem se razume, da taka zaščita ne vključuje zahtevkov, ki ne izhajajo iz obveznosti iz zavarovalnih pogodb ali zavarovalnih poslov, ampak iz civilnopravne odgovornosti, ki jo povzroči zastopnik v pogajanjih, za katera, v skladu s predpisi, ki veljajo za zavarovalno pogodbo ali posel, zastopnik sam ni odgovoren v skladu s tako zavarovalno pogodbo ali poslom. Za dosego tega cilja morajo države članice imeti možnost izbirati med enakovrednimi metodami za zagotovitev posebnega obravnavanja zavarovalnih upnikov, nobena izmed teh metod pa državi članici ne preprečuje vzpostavitve prednostne razvrstitve različnih kategorij zavarovalnih zahtevkov. Poleg tega je treba zagotoviti ustrezno ravnotežje med zaščito zavarovalnih upnikov in zaščito drugih privilegiranih upnikov, zaščitenih s predpisi zadevne države članice. (88) Začetek postopka prenehanja mora vključevati odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalnih poslov, izdanega zavarovalnici, razen če tako dovoljenje ni bilo že prej odvzeto. (89) Upniki morajo imeti pravico, da vložijo zahtevke ali predložijo pisne pripombe v postopku prenehanja. Zahtevke upnikov, ki so rezidenti države članice, ki ni matična država članica, je treba obravnavati na isti način kot enakovredne zahtevke v matični državi članici brez diskriminacije na podlagi državljanstva ali prebivališča. (90) Da se zaščitijo upravičena pričakovanja in varnost določenih transakcij v državah članicah, ki niso matična država članica, je treba določiti predpise, ki se uporabljajo za učinke reorganizacijskih ukrepov in postopkov prenehanja na pravdne postopke, ki so v teku, in na posamezne izvršilne ukrepe, ki izhajajo iz teh pravdnih postopkov. (91) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[40]. Zlasti je treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje ukrepov z zvezi s prilagajanjem prilog in za sprejetje ukrepov, ki določajo zlasti nadzorna pooblastila in ukrepe, ki jih je treba sprejeti in ki določajo podrobnejše zahteve na področjih, kot so sistem upravljanja, javno razkritje, merila za ocenjevanje v zvezi s kvalificiranimi deleži, izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij in kapitalskih zahtev, pravila o naložbah in nadzor skupine. Ker so to ukrepi splošnega obsega, namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te direktive ali dopolnitvi te direktive z novimi nebistvenimi elementi, je treba ukrepe sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s preverjanjem, predvidenim v členu 5a Sklepa 1999/468/ES. (92) Ker ciljev predlaganih ukrepov države članice ne morejo doseči v zadostni meri in jih je zaradi obsežnosti in učinkov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego teh ciljev. (93) Določbe Direktive Sveta 64/225/EGS z dne 25. februarja 1964 o odpravi omejitev svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev na področjih pozavarovanja in retrocesije[41], Direktive Sveta 73/240/EGS z dne 24. julija 1973 o odpravi omejitve svobode ustanavljanja na področju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja[42], Direktive Sveta 76/580/EGS z dne 29. junija 1976 o spremembi Direktive 73/239/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja[43] in Direktive Sveta 84/641/EGS z dne 10. decembra 1984 o spremembi Prve direktive (73/239/EGS) o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja pomoči[44] so zastarele in jih je zato treba razveljaviti. (94) Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodnimi direktivami. Obveznost prenosa določb, ki so nespremenjene, izhaja iz predhodnih direktiv. (95) Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo, določenih v delu B Priloge VI – ê 2002/83/ES (prilagojeno) SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: NASLOV I √ SPLOŠNA PRAVILA O ZAČETKU OPRAVLJANJA IN OPRAVLJANJU NEPOSREDNEGA ZAVAROVANJA IN POZAVAROVANJA Õ POGLAVJE I √ VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN Õ OPREDELITVE POJMOV IN PODROČJE UPORABE ODDELEK 1 - VSEBINA IN PODROčJE UPORABE ê 2002/83/ES člen 2 (prilagojeno) Člen 1√ Vsebina Õ Ta direktiva ureja √ določa pravila glede: Õ (1). začeteka opravljanja in opravljanjea samozaposlitvene dejavnosti √ samozaposlitvenih dejavnosti Õ neposrednega zavarovanja s strani podjetij s sedežem v državi članici ali želijo tam ustanoviti sedež za dejavnosti, opredeljene spodaj: √ in pozavarovanja znotraj Skupnosti; Õ √ (2) dopolnilnega nadzora v primeru zavarovalniških ali pozavarovalniških skupin; (3) reorganizacije in prenehanja zavarovalnic, ki opravljajo dejavnost neposrednega zavarovanja. Õ ê 84/641/EGS člen 1 in 2002/83/ES člen 2 (prilagojeno) Člen 2√ Področje uporabe Õ 1. Ta direktiva zadeva začetek opravljanja in opravljanje samostojne dejavnosti √ se uporablja za Õ zavarovalnice za neposrednoega √ življenjsko in neživljenjsko Õ zavarovanjea, vključno z dejavnostjo zavarovanja pomoči iz odstavka 2, ki jo opravljajo podjetja, ustanovljenea na ozemlju države članice, ali zavarovalnicepodjetja, ki želijo biti tam ustanovljenea. ê 2005/68/ES člen 1 (prilagojeno) 1. Ta direktiva določa pravila za začetek opravljanja in opravljanje samostojne dejavnosti √ Uporablja se tudi za Õ pozavarovanja pozavarovalnice, ki izvajajo le dejavnosti pozavarovanja in so ustanovljene v √ na ozemlju Õ državei članicei ali se tam želijo ustanoviti √ , z izjemo naslova IV Õ . ê 84/641/EGS člen 1 (prilagojeno) 2. √Za namene prvega pododstavka odstavka 1 neživljenjsko zavarovanje vključuje Õ dDejavnost zavarovanja pomoči √ , ki Õ je pomoč, zagotovljena osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so odsotne od doma ali stalnega √ običajnega Õ prebivališča. Pomoč je v tem, da podjetje za vnaprejšnje plačilo premije daje pomoč upravičencu iz pogodbe o zavarovanju pomoči, ko je le-ta v težavah, ki so posledica naključnega dogodka, in sicer v primerih in pod pogoji, določenimi v pogodbi. Pomoč je lahko zagotovljena v obliki povračila v denarju ali naravi. Povračila v naravi so lahko dana z osebjem in opremo osebe, ki jih zagotavlja. Dejavnost zavarovanja pomoči ne obsega servisiranja, vzdrževanja, poprodajnih storitev ali preprostih nasvetov ali preproste pomoči v funkciji posrednika. 3. Razvrstitev dejavnosti iz tega člena po zavarovalnih vrstah je navedena v Prilogi. ê 2002/83/ES (prilagojeno) ð novo √ 3. Kar zadeva življenjsko zavarovanje, se ta direktiva nanaša na: Õ (a) 1. naslednje vrste zavarovanja √ dejavnosti življenjskega zavarovanja Õ , če izhajajo iz pogodb: (ai) življenjsko zavarovanje, to je zavarovalna vrsta, ki gajo sestavljajo zlasti zavarovanje za primer doživetja, zavarovanje za primer smrti, mešano zavarovanje, življenjsko zavarovanje z vračilom premij, zavarovanje za primer poroke, zavarovanje za primer rojstva; (bii) rente; (ciii) dodatna zavarovanja k √ , sklenjena poleg Õ življenjskegamu zavarovanjau, ki jih izvajajo življenjske zavarovalnice, to so zlasti zavarovanje zoper telesno poškodbo, vključno z delovno nesposobnostjo, zavarovanje za primer smrti, ki je posledica nesreče, in zavarovanje za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče ali bolezni, če se te zavarovalne vrste sklenejo poleg življenjskega zavarovanja; (div) (ivd) vrsta √ trajno zdravstveno Õ zavarovanjea, √ ki trenutno ni predmet odstopa in Õ ki obstaja na Irskem in v Združenem kraljestvu, tako imenovano "permanent health insurance" (trajno dolgoročno zdravstveno zavarovanje); (b) 2. naslednjei poslei, ki izhajajo iz pogodb, kolikor jih nadzirajo upravni organi, pristojni za nadzor zasebnega zavarovanja: (ai) tontine √ posle Õ , s katerimi so združenja naročnikov ustanovljena z namenom, da skupaj kapitalizirajo svoje prispevke in nato sredstva, ki se tako naberejo, porazdelijo med preživele ali med upravičence pokojnih √ (tontine) Õ ; (bii) zavarovanje s kapitalizacijo, ki temelji na zavarovalno-tehničnih izračunih, s katerim se, v zameno za eno plačilo ali periodna plačila, dogovorjena vnaprej, sprejmejo obveznosti z določenim trajanjem in zneskom; (ciii) upravljanje skupinskih pokojninskih skladov, to so posli, ki so za zadevno podjetje sestavljeni iz upravljanja ð ki zajemajo ï √ upravljanje Õ naložb, in zlasti sredstva, ki predstavljajo rezerve organov, ki izvršujejo plačila ob smrti ali doživetju ali v primeru prekinitve ali zmanjšanju dejavnosti; (div) poslie iz točke (ciii), kadar jih spremlja zavarovanje, ki krije ohranjanje kapitala ali plačilo minimalnih obresti; (ev) poslie, ki jih opravljajo √ življenjske Õ zavarovalnice, kot so posli iz Poglavja 1, Naslov 4, Knjige IV francoskega „Code des assurances“,. 3. (c) pPoslie, ki se nanašajo na dolžino človeškega življenja in ki so predpisani ali opredeljeni v zakonodaji o socialnem zavarovanju, ko √ če Õ jih opravljajo ali upravljajo √ življenjske Õ zavarovalnice na njihovo lastno odgovornost v skladu s pravom države članice. ê 73/239/EGS člen 2(1)(d) in 2002/83/ES člen 3(4) (prilagojeno) ð novo √ ODDELEK 2 – IZJEME IZ PODROčJA UPORABE Õ √ PODODDELEK 1 - SPLOšNO Õ Člen 3√ Obvezni sistemi Õ s pridržkom uporabe √ Brez poseganja v točko (c) Õ člena 2(3), √ se ta direktiva ne uporablja za Õ zavarovanje v okviru obveznega sistema socialnega varstva; ò novo Člen 4Izjeme iz področja uporabe zaradi velikosti 1. Brez poseganja v člene 5 do 10 se ta direktiva ne uporablja za zavarovalnice, katerih letni prihodek od premij ne presega 5 milijonov EUR. 2. Če se znesek iz odstavka 1 tri leta zapored preseže, se ta direktiva uporablja od četrtega leta. ê 73/239/EGS člen 2 (prilagojeno) √ PODODDELEK 2 – NEžIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Õ Člen 5√ Posli Õ √Za zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje Õ se tTa direktiva se ne uporablja za: 1. Naslednje vrste zavarovanj: (a) življenjsko zavarovanje, to pomeni zlasti naslednja zavarovanja: zavarovanje za primer preživetja, zavarovanje za primer smrti, mešano zavarovanje, življenjsko zavarovanje z vračilom premij, tontine, zavarovanje za primer poroke, zavarovanje za primer rojstva; (b) rentno zavarovanje; (c) dodatna zavarovanja življenjskemu zavarovanju, ki jih izvajajo življenjske zavarovalnice, pomeni zavarovanje zoper telesno poškodbo, vključno z delovno nesposobnostjo, zavarovanje za primer smrti, ki je posledica nesreče, ter zavarovanje za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče ali bolezni, če se te zavarovalne vrste sklenejo poleg življenjskega zavarovanja; (e) vrsta zavarovanja, ki obstaja na Irskem in v Združenem kraljestvu, tako imenovano „permanent health insurance“ (nepreklicno dolgoročno zdravstveno zavarovanje). 2. Nnaslednje posle: (a1) zavarovanje s kapitalizacijo, kot je opredeljeno v predpisih posameznih držav članic; (b2) poslie institucij vzajemne pomoči in vzajemnih institucij, katerih izplačila se spreminjajo glede na razpoložljive vire in pri katerih se prispevki članov določajo na pavšalni osnovi; (c3) poslei, ki jih opravljajo organizacije, ki niso pravne osebe, katerih namen je vzajemna zaščita njenih članov, ne da bi se pri tem plačevale premije ali da bi se oblikovale zavarovalno-tehnične rezervacije; ê 87/343/EGS člen 1(1) (prilagojeno) (d4) do nadaljnje uskladitve posle izvoznega kreditnega zavarovanja za račun države ali z garancijo države, ali pri katerem je država zavarovatelj. ê 84/641/EGS člen 2 (prilagojeno) ð novo Člen 6√ Pomoč Õ √ 1. Ta direktiva se ne uporablja za Õ Ddejavnost zavarovanja pomoči, √ ki izpolnjuje vse naslednje pogoje: Õ (a) pri kateri je odgovornost omejena na naslednje posle, opravljene √ pomoč se zagotovi Õ ob nesreči ali okvari, ki vključuje cestno vozilo in ki se običajno √, ko se nesreča ali okvara Õ zgodi na ozemlju države članice podjetja, ki zagotavlja kritje;: √ (b) odgovornost za pomoč je omejena na naslednje posle: Õ (i) pomoč na kraju okvare, za katero podjetje, ki daje kritje, v večini primerov uporablja svoje lastno osebje in opremo; (ii) prevoz vozila na najbližje ali najprimernejše mesto, na katerem je mogoče opraviti popravilo, ter spremstvo voznika in potnikov z istimi sredstvi na najbližje mesto, od koder lahko nadaljujejo pot z drugimi sredstvi; (iii) če to predvideva država članica podjetja, ki zagotavlja kritje, prevoz vozila, po možnosti pa tudi voznika in potnikov, domov, do izhodiščne točke ali do prvotnega cilja v isti državi;, (c) razen če takšnih poslov √ pomoči Õ ne opravlja podjetje, za katerega se uporablja ta direktiva. 2. V primeru iz prvih dveh alinei točk (i) in (ii) odstavka 1(b) se pogoj, da se mora nesreča ali okvara zgoditi na ozemlju države članice podjetja, ki zagotavlja kritje, a) ne uporablja, kadar je to ustanova, v katero je upravičenec včlanjen √ v ustanovo, ki zagotavlja kritje Õ , in kadar storitev pomoči na cesti ali prevoza vozila opravi podobna ustanova v zadevni državi na osnovi vzajemnega sporazuma le ob predložitvi članske izkaznice, ne da bi bilo treba zanjo plačati dodatno premijo;, (b) ne izključuje zavarovanja takšne pomoči na √ ali v primeru Õ Irskem in v Združenegam kraljestvau s strani √, kadar dejavnost zavarovanja pomoči opravi Õ istae ustanovae, ki posluje v obeh državah. √ 3. Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti Õ V okoliščinah iz tretje alinee točke (iii) odstavka 1(b), kadar se je nesreča ali okvara zgodila na ozemlju Irske ali - v primeru Združenega kraljestva - na ozemlju Severne Irske, √ in Õ je mogoče se vozilo, po možnosti tudi voznika in potnike, prepeljeati domov, do izhodiščne točke ali do prvotnega cilja v enem od obeh ozemelj. 4. Poleg tega √ Ta Õ direktiva ne zadeva √ se ne uporablja za Õ dejavnosti zavarovanja pomoči, ki se daje √ jo opravi Avtomobilski klub Velikega vojvodstva Luksemburg, kadar se je Õ ob nesrečai ali okvarai cestnega vozila √ zgodila izven ozemlja Velikega vojvodstva Luksemburg Õ in ki √ kadar pomoč Õ obsega prevoz vozila, ki je bilo vpleteno v √ to Õ nesrečo ali √ okvaro Õ se je pokvarilo izven ozemlja Velikega vojvodstva Luksemburg, po možnosti skupaj z voznikom in potniki, domov, če takšne posle opravlja Avtomobilski klub Velikega vojvodstva Luksemburg. Podjetja, za katera se uporablja ta direktiva, lahko opravljajo dejavnost iz te točke le tedaj, če so pridobila dovoljenje za zavarovalno vrsto 18 iz točke A Priloge ne glede na točko C omenjene priloge. V takšnem primeru se ta direktiva uporablja za zadevne posle. ê 2002/13/ES člen 1(1) (prilagojeno) Ta direktiva se ne uporablja za družbe, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: družba ne opravlja nobene dejavnosti, ki sodijo v področje uporabe te direktive, razen tiste iz vrste 18 točke A Priloge I, ta dejavnost se opravlja izključno lokalno in zajema le prejemke v naravi, skupni znesek letnega prihodka, zbranega v zvezi z dejavnostjo zagotavljanja pomoči osebam, ki zaidejo v težave, ne presega 200 000 EUR. Člen 7√ Družbe za vzajemno zavarovanje Õ 1. Ta direktiva se ne uporablja za družbe za vzajemno zavarovanje, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: (a) statut družbe mora vsebovati določbe, v skladu s katerimi je mogoče zvišati prispevke ali znižati ugodnosti; (b) njihova dejavnost ne krije nevarnosti v zvezi z odgovornostjo, razen če ta predstavlja dodatno kritje v skladu s točko C Priloge I, ali nevarnosti v zvezi s krediti in kavcijami; (c) letni prihodek od prispevkov za dejavnosti, zajete v tej direktivi, ne sme presegati 5 milijonov EUR; in (d) najmanj ena polovica prihodka od prispevkov za dejavnosti, zajete v tej direktivi, mora izvirati od oseb, ki so člani družbe za vzajemno zavarovanje. ê 73/239/EGS člen 3 (prilagojeno) 2. Ta direktiva se ne uporablja za družbe za vzajemno zavarovanje, √ ki izvajajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja in Õ ki so z drugimi družbami iste vrste √ družbami za vzajemno zavarovanje Õ sklenile sporazum, ki zagotavlja polno pozavarovanje zavarovalnih polic, ki so jih izdale, ali skladno s katerimi prevzemno podjetje izpolni obveznosti iz zavarovalnih pogodb namesto cedenta. V takšnem primeru se za prevzemno podjetje uporabljajo določbe iz te direktive. ê 73/239/EGS člen 4 (prilagojeno) Člen 8√ Institucije Õ Razen če se njihova pristojnost ne spremeni z zakonom ali statutom, se ta direktiva ne uporablja za naslednje institucije √ , ki opravljajo dejavnosti neživljenjskega zavarovanja Õ : ê 84/641/EGS člen 4 (prilagojeno) (f1) na Danskem Falcks Redningskorps A/S, København √ Danska Õ ; ê 73/239/EGS člen 4 (a2) v Nemčiji Naslednje javnopravne institucije, ki uživajo monopol (Monopolanstalten): 1. Badische Gebäudeversicherungsanstalt, Karlsruhe, 2. Bayerische Landesbrandversicherungsanstalt, Munich, 3. Bayerische Landestierversicherungsanstalt, Schlachtviehversicherung, Munich, 4. Braunschweigische Landesbrandversicherungsanstalt, Brunswick, 5. Hamburger Feuerkasse, Hamburg, 6. Hessische Brandversicherungsanstalt (Hessische Brandversicherungskammer), Darmstadt, 7. Hessische Brandversicherungsanstalt, Kassel, 8. Hohenzollernsche Feuerversicherungsanstalt, Sigmaringen, 9. Lippische Landesbrandversicherungsanstalt, Detmold, 10. Nassauische Brandversicherungsanstalt, Wiesbaden, 11. Oldenburgische Landesbrandkasse, Oldenburg, 12. Ostfriesische Landschaftliche Brandkasse, Aurich, 13. Feuersozietät Berlin, Berlin, 14. Württembergische Gebäudebrandversicherungsanstalt, Stuttgart. Vendar pa ozemeljska pristojnost ne velja za spremenjeno, če se takšne institucije združijo, pri čemer nova institucija ohrani ozemeljsko pristojnost institucij, ki so se združile; prav tako pristojnost glede zavarovalnih vrst ne velja za spremenjeno, če ena od teh institucij za isto območje prevzame eno ali več zavarovalnih vrst od druge tovrstne institucije. Nnaslednje poldržavne institucije: 1.(a) Postbeamtenkrankenkasse, 2. (b) Krankenversorgung der Bundesbahnbeamten; (b)v Franciji Naslednje institucije: 1. Caisse départementale des incendiés des Ardennes, 2. Caisse départementale des incendiés de la Côte-d'Or, 3. Caisse départementale des incendiés de la Marne, 4. Caisse départementale des incendiés de la Meuse, 5. Caisse départementale des incendiés de la Somme, 6. Caisse départementale grêle du Gers, 7. Caisse départementale grêle de l'Hérault; (c3) na Irskem Voluntary Health Insurance Board; ê Akt o pristopu Španije in Portugalske člen 26 in Priloga I, str. 156 (prilagojeno) ð novo (g4) v Španiji Naslednje institucije: 1. Comisaría de Seguro Obligatorio de Viajeros, 2. Consorcio de Compensación de Seguros, 3. Fondo Nacional de Garantía de Riesgos de la Circulación. ê 73/239/EGS člen 4 (d5) v Italiji Cassa di Previdenza per l'assicurazione degli sportivi (Sportass); (e) v Združenem kraljestvu The Crown Agents. ê 2002/83/ES člen 3 (prilagojeno) ð novo √ PODODDELEK 3 - žIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Õ Člen 9√ Posli in Õ Izločene dejavnosti in organi √ Kar zadeva življenjske zavarovalnice, se Õ tTa direktiva ne ureja √ uporablja za naslednje posle in dejavnosti Õ : 1. s pridržkom uporabe člena 2(1)(c), vrst, določenih v Prilogi k Direktivi 73/239/EGS; (1) 2. posleov podpornih in vzajemnih institucij, katerih izplačila se spreminjajo glede na razpoložljive vire in ki zahtevajo, da vsak njihov član prispeva po ustrezni pavšalni stopnji; (2) 3. posleov, ki jih opravljajo organizacije, ki niso podjetja iz člena 2, katerih cilj je zagotavljanje prejemkov za zaposlene ali samozaposlene osebe, ki pripadajo podjetju ali skupini podjetij ali dejavnosti ali skupini dejavnosti, v primeru smrti ali doživetja ali v primeru prekinitve ali zmanjšanja dejavnosti, ne glede na to, ali so obveznosti, ki so posledica takih poslov, ves čas v celoti krite z matematičnimi rezervacijami; (3) 8. pokojninskeih dejavnosti pokojninskih zavarovalnic po Zakonu o pokojninah zaposlenih (TyELTEL) in drugi povezani finski zakonodaji, če: (a) pokojninske zavarovalniške družbe, ki v skladu s finskim pravom že morajo imeti ločene sisteme računovodstva in upravljanja za svoje pokojninske dejavnosti, bodo od datuma pristopa √ 1. januarja 1995 Õ ustanovijole ločene pravne subjekte za opravljanje teh dejavnosti; (b) finski organi brez diskriminacije dovolijo vsem državljanom in družbam držav članic, da v skladu s finsko zakonodajo opravljajo dejavnosti iz člena 2, povezane s to izjemo, z: lastništvom ali udeležbo v obstoječi zavarovalniški družbi ali skupini, √ ali z Õ ustanovitvijo ali udeležbo novih zavarovalniških družb ali skupin, vključno s pokojninskimi zavarovalniškimi družbami; (c) finski organi bodo v treh mesecih od datuma pristopa Komisiji v odobritev predložili poročilo, v katerem bodo navedli ukrepe, sprejete za ločevanje dejavnosti TEL od dejavnosti običajnega zavarovanja, ki jih opravljajo finske zavarovalne družbe, za uskladitev z vsemi zahtevami te direktive. Člen 10√ Organizacije, podjetja in institucije Õ √Kar zadeva življenjsko zavarovanje, se ta direktiva ne uporablja za naslednje organizacije, podjetja in institucije: Õ (1) 5 organizacije, ki se zavežejo, da bodo zagotavljale prejemke izključno v primeru smrti, kolikor znesek takih prejemkov ne presega povprečnih pogrebnih stroškov za eno smrt ali kolikor so prejemki v naravi; 6. družb za vzajemno zavarovanje, kadar: - če akt o ustanovitvi družbe vsebuje določbe za poziv za vplačilo dodatnih vplačil ali zmanjšanje njihovih prejemkov ali pomoč drugih oseb, ki so se zavezale, da bodo pomoč nudile;, in - če letni prihodek od prispevkov za dejavnosti, ki jih zajema ta direktiva, ne presega 5 milijonov EUR v treh zaporednih letih;. Če je ta znesek v treh zaporednih letih presežen, se ta direktiva uporablja od četrtega leta dalje. Vendar določbe tega odstavka družbam za vzajemno zavarovanje ne preprečujejo, da zaprosijo za licenco ali ohranitev licence v skladu s to direktivo; (2) 7. „Versorgungsverband deutscher Wirtschaftsorganisationen“ v Nemčiji, razen če se njen statut spremeni glede obsega dejavnosti ð funkcij ï. ; ê 2005/68/ES člen 1 (prilagojeno) √ PODODDELEK 4 - POZAVAROVANJE Õ Člen 11√ Pozavarovanje Õ 2. √ Kar zadeva pozavarovanje, Õ se tTa direktiva se ne uporablja za: (a) zavarovalnice, za katere se uporabljata direktivi 73/239/EGS ali 2002/83/ES; (b) dejavnosti in organe iz členov 2 in 3 Direktive 73/239/EGS; (c) dejavnosti in organe, navedene v členu 3 Direktive 2002/83/ES; (d) dejavnosti pozavarovanja, ki ga opravlja ali zanj v celoti jamči vlada države članice, kadar zaradi znatnega javnega interesa deluje kot pozavarovatelj zadnje možnosti, vključno v primeru, ko to zahteva položaj na trgu, na katerem je neizvedljivo doseči ustrezno komercialno kritje. ê 2005/68/ES člen 62 Člen 12Pozavarovalnice, ki končujejo s svojo dejavnostjo 1. Za pozavarovalnice, ki so do 10 decembra 2007 prenehale s sklepanjem novih pogodb o pozavarovanju in svoj obstoječi portfelj izključno upravljajo, da bi prenehale s svojo dejavnostjo, se ta direktiva ne uporablja. 2. Države članice sestavijo seznam zadevnih pozavarovalnic in ga pošljejo vsem ostalim državam članicam. ê 98/78/ES člen 1 in 2001/17/ES člen 2 (prilagojeno) √ ODDELEK 3 – OPREDELITVE POJMOV Õ Člen 13Opredelitve pojmov 1. Za namene te direktive √ se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov Õ : (a1) „zavarovalnica“ pomeni √ zavarovalnico za neposredno življenjsko ali neživljenjsko zavarovanje Õ podjetje, ki je prejelao uradno dovoljenje v skladu s členom 14 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 6 Direktive 79/267/EGS; ê 98/78/ES člen 1(b) (prilagojeno) (b2) zavarovalnica √ tretje Õ države nečlanice pomeni podjetje √ zavarovalnico Õ , ki bi moralao imeti uradno dovoljenje v skladu s členom 14 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 6 Direktive 79/267/EGS, če bi imelao statutarni sedež v Skupnosti; ê 2005/68/ES člen 2(1)(c) in člen 59(2)(a) (prilagojeno) (c3) pozavarovalnica pomeni podjetje, ki je pridobilo uradno dovoljenje v skladu s členom 14 3 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/68/ES z dne 16. novembra 2005 √ za izvajanje dejavnosti Õ o pozavarovanjau; ê 2005/68/ES člen 59(2)(b) (prilagojeno) (l4) pozavarovalnica √ tretje Õ države nečlanice pomeni podjetje, √ pozavarovalnico Õ , ki bi moralao imeti uradno dovoljenje v skladu s členom 14 3 Direktive 2005/68/ES, če bi imelao sedež v Skupnosti;. ê 2005/68/ES člen 2(1) (prilagojeno) (a5) „ pozavarovanje “ pomeni √ eno od naslednjega: Õ (a) dejavnost, ki sestoji iz sprejemanja nevarnosti, ki jih odstopi zavarovalnica ali druga pozavarovalnica;. (b) Vv primeru pozavarovalnice Lloyd’s pozavarovanje pomeni tudi sprejemanje nevarnosti, ki jih odstopi kateri koli član pozavarovalnice Lloyd’s, s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice, razen pozavarovalnice Lloyd’s;. (e) „poslovalnica“ pomeni sedež ali podružnico pozavarovalnice, ob upoštevanju točke (d); ê 92/49/EGS člen 1 (c) (prilagojeno) (c6) matična država članica pomeni √ eno od naslednjega: Õ √ (a) za neživljenjsko zavarovanje Õ državo članico, v kateri je sedež zavarovalnice, ki krije nevarnost; ê 2002/83/ES člen 1(1)(e) (prilagojeno) (eb) "domača država članica" pomeni √ za življenjsko zavarovanje Õ državo članico, v kateri je glavni sedež zavarovalnice, ki krije obveznost; ê 2005/68/ES člen 2(1)(f) (prilagojeno) (fc) "matična država članica" pomeni √ za pozavarovanje Õ državo članico, v kateri je sedež pozavarovalnice; ê 92/49/EGS člen 1(d) in (e) (prilagojeno) (d) država članica podružnice pomeni državo članico, v kateri je podružnica, ki krije nevarnost; (e) država članica, kjer se opravljajo storitve , pomeni državo članico, v kateri je nevarnost, kakor jo opredeljuje člen 2(d) Direktive 88/357/EGS, če jo krije zavarovalnica ali podružnica iz druge države članice; ê 2005/68/ES člen 2(1) (prilagojeno) (g) "država članica podružnice" pomeni državo članico, v kateri je podružnica; (h7) „ država članica gostiteljica “ pomeni državo članico, √ ki ni matična država članica, Õ v kateri ima √ zavarovalnica ali Õ pozavarovalnica podružnico ali opravlja storitve; ê 2005/68/ES člen 59(2)(a) (prilagojeno) (k8) pristojni √ nadzorni Õ organi pomenijo nacionalne organe, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor zavarovalnic ali pozavarovalnic. ê 2002/83/ES člen 1(1) (prilagojeno) (b)„podružnica“ pomeni zastopstvo ali podružnico zavarovalnice. Vsaka stalna prisotnost podjetja na ozemlju države članice se obravnava enako kakor zastopstvo ali podružnico, četudi navedena prisotnost ni v obliki podružnice ali zastopstva, ampak obsega samo pisarno, ki jo vodi osebje podjetja ali oseba, ki je neodvisna, vendar ima stalno pooblastilo, da deluje za podjetje tako, kakor bi delovalo zastopstvo; ê 2005/68/ES člen 2(1) (prilagojeno) (d9) „podružnica“ pomeni zastopstvo ali podružnico √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice √ , ki se nahaja na ozemlju države članice, ki ni matična država članica Õ ; ê 92/49/EGS člen 1 (prilagojeno) (b) podružnica pomeni zastopstvo ali podružnico zavarovalnice ob upoštevanju člena 3 Direktive 88/357/EGS; ê 2001/17/ES člen 2 (prilagojeno) (b)„podružnica“ pomeni stalno prisotnost zavarovalnice na ozemlju države članice, ki ni matična država članica in opravlja zavarovalne posle; ê 88/357/EGS člen 2 (prilagojeno) ð novo (a)„Prva direktiva“ pomeni: Direktivo 73/239/EGS; (b)„podjetje“: - za namene uporabe Naslovov I in II pomeni: vsako podjetje, ki je pridobilo uradno dovoljenje skladno s členom 6 ali 23 Prve direktive, - za namene uporabe Naslova III in V pomeni: vsako podjetje, ki je pridobilo uradno dovoljenje skladno s členom 6 Prve direktive; (c)„poslovalnica“: pomeni sedež, zastopstvo ali podružnico podjetja, ob upoštevanju člena 3; (d10) „ država članica, v kateri je nevarnost “, pomeni ðod datuma sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanjuï √ eno od naslednjega Õ : (a) državo članico, v kateri je premoženje, pri čemer se zavarovanje nanaša bodisi na zgradbe bodisi na zgradbe in njihove vsebine, če vsebine krije ista zavarovalna polica,; (b) državo članico registracije, če se zavarovanje nanaša na vozila katere koli vrste,; (c) državo članico, kjer je zavarovalec sklenil polico, in sicer v primeru polic, ki trajajo štiri mesece ali manj in ki krijejo nevarnosti, povezane s potovanji ali počitnicami, ne glede na zadevno vrsto,; (d) √ v vseh primerih, ki niso izrecno zajeti v točkah (a), (b) ali (c), Õ državo članico, kjer √ v kateri se nahaja eno od naslednjega Õ : √(i) običajno prebivališče Õ kjer ima zavarovalcaec stalno prebivališče, ali, (ii) v primeru, če je zavarovatelj pravna oseba, državo članico, v kateri je poslovalnica, na katero se nanaša pogodba, in sicer v vseh primerih, ki jih izključno ne krijejo predhodne alinee; (e) „država članica poslovalnice“ pomeni: državo članico, v kateri je poslovalnica, ki krije nevarnost; (f)„država članica opravljanja storitev“ pomeni: državo članico, v kateri je nevarnost, če slednjo krije poslovalnica, ki je v drugi državi članici. ê 2002/83/ES člen 1(1) (prilagojeno) ð novo (c)„sedež“ pomeni glavni sedež, zastopstvo ali podružnico podjetja; (d)„obveznost“ pomeni obveznost, ki jo predstavlja ena izmed zavarovalnih vrst ali en izmed poslov iz člena 2; (f)„država članica podružnice“ pomeni državo članico, v kateri je podružnica, ki krije obveznost; (g11) " država članica obveznosti " pomeni državo članico, √ v kateri se Õ ð od datuma sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju ï √ nahaja eno od naslednjega Õ : (a) v kateri ima zavarovalec bivališče √ zavarovalca; Õ , ali (b) če je zavarovalec pravna oseba, državo članico, v kateri je sedež pravne osebe, na katero se nanaša pogodba; (h)„država članica opravljanja storitev“ pomeni državo članico obveznosti, če obveznost krije zavarovalnica ali podružnica v drugi državi članici; ê 98/78/ES člen 1(d) (prilagojeno) (d12) matično podjetje pomeni matično podjetje v smislu člena 1 Direktive Sveta 83/349/EGS[45] in vsako podjetje, ki po mnenju pristojnih organov učinkovito izvaja prevladujoči vpliv na drugo podjetje; ê 98/78/ES člen 1(e) (prilagojeno) (e13) hčerinsko podjetje pomeni √ katero koli Õ hčerinsko podjetje v smislu člena 1 Direktive 83/349/EGS √ , vključno z njegovimi hčerinskimi podjetji Õ in vsako podjetje, nad katerim po mnenju pristojnih organov matičnega podjetje učinkovito izvaja prevladujoči vpliv. Vsa hčerinska podjetja hčerinskih podjetij se prav tako štejejo za hčerinska podjetja matičnega podjetja, ki je na čelu teh podjetij; ê 92/49/EGS člen 1(f), 2002/83/ES člen 1(1)(i) in 2005/68/ES člen 2(1)(i) (prilagojeno) (i14) " nadzor " pomeni razmerje med matičnim in hčerinskim podjetjem, kakor je opredeljeno √ določeno Õ v členu 1 Direktive Sveta 83/349/EGS, ali podobno razmerje med fizično ali pravno osebo in podjetjem; ê 95/26/ES člen 2(1) in 2002/83/ES člen 1(1)(r) (prilagojeno) (r15) " tesne " povezave pomenijo položaj, v katerem sta dve fizični ali pravni osebi ali več povezani z: √ nadzorom ali Õ (i) udeležbo, ki pomeni lastništvo, neposredno ali z vplivom, 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja; ali (ii) nadzorom, ki pomeni razmerje med matičnim in hčerinskim podjetjem, v vseh primerih iz členov 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med fizično ali pravno osebo in podjetjem; vsako hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja se tudi šteje kot hčerinsko podjetje matičnega podjetja, ki je na čelu teh podjetij. pPoložaj, v katerem sta dve fizični ali pravni osebi ali več stalno povezani v eno in isto osebo s kontrolnim razmerjem se tudi šteje kot tesna povezava med takimi osebami; ê 2005/68/ES člen 2(1)(n)(i) (prilagojeno) (n)„tesne povezave“ pomenijo položaj, ko sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezani z: (i16) udeležbao , to pomeni z lastništvom, neposrednoim ali obvladovanjem, 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja; ali (ii) nadzorom, v vseh primerih iz členov 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med fizično ali pravno osebo in podjetjem; ê 92/49/EGS člen 1(g), 2002/83/ES člen 1(1)(j) in 2005/68/ES člen 2(1)(j) (prilagojeno) (j17) " kvalificirani delež " pomeni neposredni ali posredni delež v podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje znatnega vpliva na upravljanje √ tega Õ podjetja, v katerem je takšni delež; ê 2002/83/ES člen 1(1)(m) (prilagojeno) (m18) "urejeni trg" pomeni √ eno od naslednjega Õ : (a) v primeru trga v državi članici, urejeni trg, kakor je opredeljen v členu 1(13)4(1)(14) Direktive 93/22/EGS, in2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta[46]; (b) v primeru trga v tretji državi, finančni trg, √ ki izpolnjuje naslednje pogoje: Õ (i) ki ga priznava √ ga Õ domača država članica zavarovalnice, ki √ in Õ izpolnjuje primerljive zahteve. √ , ki so primerljive s tistimi iz Direktive 2004/39/ES; Õ (ii) Vsi finančni instrumenti, s katerimi se trguje na navedenem trgu, morajo biti √ so Õ takšne kakovosti, ki je primerljiva s kakovostjo instrumentov, s katerimi se trguje na urejenem trgu ali trgih zadevne √ matične Õ države članice; ê 76/580/EGS člen 1(1) in člen 1(2) (prilagojeno) a)„Obračunska enota pomeni evropsko obračunsko enoto (EOE), opredeljeno v Odločbi Komisije 3289/75/ESPJ[47]. Kjerkoli se ta direktiva sklicuje na obračunsko enoto, se kot menjalna vrednost v nacionalni valuti z 31. decembrom vsakega leta sprejme vrednost na zadnji dan prejšnjega meseca oktobra, za katerega so v vseh valutah Skupnosti na voljo menjalne vrednosti EOE; ê 73/239/EGS člen 5(b) (b) “usklajenost naložb” pomeni pokritje obveznosti iz zavarovalnih pogodb, izraženih v določeni valuti, s sredstvi, izraženimi ali vnovčljivimi v isti valuti; ê 90/618/EGS člen 1 (prilagojeno) (a) "vozilo" pomeni vozilo, opredeljeno v členu 1(1) Direktive 72/166/EGS; (b19) " √ nacionalni Õ biro " pomeni biro nacionalnih zavarovateljev, opredeljen v členu 1(3) Direktive Sveta 72/166/EGS[48]; (c20) "√ nacionalni Õ škodni sklad " pomeni organ, opredeljen v členu 1(4) Direktive Sveta 84/5/EGS[49]; ê 2002/83/ES člen 1(1)(q) (q) "rizični kapital" pomeni znesek, ki se plača ob smrti, minus matematične rezervacije za glavni zavarovalni primer; ê 2005/68/ES člen 2(1) (prilagojeno) (o21) " finančno podjetje " pomeni enega √ katerega koli Õ od naslednjih subjektov: (ia) kreditna institucija, finančna institucija ali podjetje za pomožne bančne storitve v smislu člena 14(5) in (21) Direktive 2000/12/ES[50] 2006/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta [51] ; (iib) zavarovalnica, pozavarovalnica ali zavarovalni holding v smislu točke (e) člena 1(i) Direktive 98/78/ES 210(1); (iiic) investicijska družba ali finančna institucija v smislu točke 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES; (ivd) mešani finančni holding v smislu člena 2(15) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta [52] ; ê 2005/68/ES člen 59(2)(b) (prilagojeno) (l) pozavarovalnica države nečlanice pomeni podjetje, ki bi moralo imeti uradno dovoljenje v skladu s členom 3 Direktive 2005/68/ES, če bi imelo sedež v Skupnosti. ê 2005/68/ES člen 2(1)(p) (prilagojeno) p(22) " namenska družba " pomeni katero koli podjetje, registrirano ali ne, razen obstoječe zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki prevzame tveganja zavarovalnic ali pozavarovalnic in v celoti financira izpostavljenost takim tveganjem iz donosa izdaje dolga ali iz katerega √ koli Õ drugega finančnega mehanizma, kjer so pravice odplačila za takšen dolg ali drug finančni mehanizem odvisne od obveznosti pozavarovanja tega družbe √ podjetja Õ ; ê 2005/68/ES člen 2(1)(b) (b) "lastna pozavarovalnica" pomeni pozavarovalnico, ki je v lasti finančnega podjetja, razen zavarovalnice, pozavarovalnice ali skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic, za katere se uporablja Direktiva 98/78/ES, ali nefinančnega podjetja, katerih namen je zagotoviti pozavarovalno kritje izključno za nevarnosti za podjetja ali podjetij, katerim pripada, ali za podjetje ali podjetja iz skupine, katerih članica je lastna pozavarovalnica; ò novo (23) zunanje izvajanje pomeni kakršen koli dogovor med zavarovalnico ali pozavarovalnico in ponudnikom storitev, ki je nadzorovan ali nenadzorovan subjekt, v skladu s katerim ponudnik storitev neposredno ali posredno opravlja proces, storitev ali dejavnost, ki bi jo sicer opravljala zavarovalnica ali pozavarovalnica sama; (24) zavarovalno tveganje pomeni nevarnost izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi neustreznih predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij. (25) tržno tveganje pomeni nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju, ki lahko neposredno ali posredno nastane zaradi nihanj v stopnji in nepredvidljivosti tržnih cen sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov; (26) kreditno tveganje pomeni nevarnost izgube ali neugodne spremembe v finančnem položaju zaradi nihanj v kreditnem položaju izdajateljev vrednostnih papirjev, nasprotnih strank in morebitnih dolžnikov, katerim so izpostavljene zavarovalnice in pozavarovalnice v obliki tveganja neplačila nasprotne stranke, tveganja razpona ali koncentracij tržnega tveganja; (27) izvajalno tveganje pomeni nevarnost izgube zaradi neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanja ljudi ali delovanja sistemov, ali zaradi zunanjih dogodkov, (28) likvidnostno tveganje pomeni nevarnost, da zavarovalnice in pozavarovalnice ne morejo unovčiti naložb in drugih sredstev, da poravnajo svoje finančne obveznosti, ko te zapadejo; (29) tveganje koncentracije pomeni vsako izpostavljanje tveganju z možnostjo izgube, ki je dovolj velika, da ogroža solventnost ali finančni položaj zavarovalnice ali pozavarovalnice; (30) tehnike za zmanjševanje tveganja pomenijo vse tehnike, ki zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogočajo, da prenesejo del ali vsa svoja tveganja na drugo osebo; (31) učinek razpršenosti pomeni manjše izpostavljanje tveganju zavarovalnic in pozavarovalnic ter skupin, ki so povezane z razpršenostjo svojega poslovanja, zaradi dejstva, da se lahko neugoden izid enega tveganja poravna z ugodnejšim izidom drugega tveganja, če takšni tveganji nista popolnoma soodvisni; (32) napoved v obliki verjetnostne porazdelitve pomeni matematično funkcijo, ki obsežnemu nizu medsebojno izključujočih prihodnjih dogodkov določi verjetnost uresničitve; (33) mera tveganja pomeni matematično funkcijo, ki dani napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve določi denarni znesek in se monotono poveča z ravnijo izpostavljanja tveganju, na katerem temelji napoved v obliki verjetnostne porazdelitve; ê 2005/68/ES člen 2 2. Za namene odstavka 1(a) tega člena se zagotovitev kritja pozavarovalnice za institucijo za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki spada na področje uporabe Direktive 2003/41/ES[53], in v primeru, da zakonodaja matične države članice institucije dovoljuje takšno zagotovitev, prav tako šteje kot dejavnost, ki spada na področje uporabe te direktive. Za namene odstavka 1(d) tega člena se vsaka trajna navzočnost pozavarovalnice na območju države članice obravnava enako kakor zastopstvo ali podružnica, tudi če ta nima oblike podružnice ali zastopstva, ampak jo predstavlja le pisarna, ki jo vodi lastno osebje podjetja ali neodvisna oseba s stalnim dovoljenjem, da dela za podjetje tako, kakor bi delalo zastopstvo. Za namene odstavka 1(j) tega člena in v okviru členov 12 in 19 do 23 ter drugih ravni holdinga, navedenih v členih 19 do 23, se upoštevajo glasovalne pravice iz člena 92 Direktive 2001/34/ES[54]. Za namene odstavka 1(l) tega člena se vsako hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja prav tako šteje za hčerinsko podjetje podjetja, ki je njuno končno matično podjetje. Za namene odstavka 1(n) tega člena: se vsako hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja šteje kot hčerinsko podjetje matičnega podjetja, ki je na čelu teh podjetij, se položaj, ko sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb trajno povezani z eno in isto osebo z razmerjem obvladovanja, prav tako šteje za tesno povezavo med takimi osebami. ê 2002/83/ES člen 1(2) in 2005/68/ES člen 2 2. Kadar se ta direktiva nanaša na evro, velja za menjalno vrednost v nacionalni valuti od 31. decembra vsakega leta menjalna vrednost zadnjega dne predhodnega meseca oktobra, za katerega so na voljo menjalne vrednosti evra v vseh ustreznih valutah Skupnosti. ê 2002/83/ES (prilagojeno) NASLOV POGLAVJE II - ZAČETEK OPRAVLJANJA POSLOV ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Člen 14Načelo dovoljenja za opravljanje poslov ê 92/49/EGS člen 4 (prilagojeno) 1. Za začetek poslov neposrednega zavarovanja √ ali pozavarovanja, zajetega v tej direktivi, Õ je potrebno predhodno uradno dovoljenje. 2. Za tako dovoljenje pristojnih √ nadzornih Õ organov matične države √ iz odstavka 1 Õ lahko zaprosi: (a) vsako podjetje, ki ustanovi √ ustanavlja Õ sedež na ozemlju te države, (b) vsakao podjetje √ zavarovalnica Õ , ki svoje poslovanje, potem ko je dobilao zahtevano dovoljenje iz prvega pododstavka √ v skladu z odstavkom 1 Õ , √ želi Õ razširiti na celotno zavarovalno vrsto ali druge zavarovalne vrste √ poleg tistih, za katere je že pridobila dovoljenje, Õ . ò novo (c) vsaka pozavarovalnica, ki svoje poslovanje, potem ko je pridobila dovoljenje iz odstavka 1, želi razširiti še na druge dejavnosti pozavarovanja, poleg tistih, za katere je že pridobila dovoljenje. ê 2002/13/ES člen 1(1) (prilagojeno) ð novo 3. Ne glede na to pa določbe tega čČlena ð 4 ï nobenemu podjetju družbi za vzajemno zavarovanje ne preprečujejo, da predloži vlogo za dovoljenje ali še naprej posluje z dovoljenjem na podlagi te direktive. ê 2002/83/ES člen 5 (prilagojeno) Člen 15Obseg dovoljenja 1. Dovoljenje √ skladno s členom 14 Õ velja za celotno Skupnost. S tem dovoljenjem lahko zavarovalnica √ zavarovalnice in pozavarovalnice Õ opravljajo dejavnosti iz naslova √ , pri čemer dovoljenje zajema tudi Õ pravicoe do ustanavljanja ali √ in Õ svobodoe opravljanja storitev. 2. √ V skladu s členom 14 Õ se Ddovoljenje se izdaja za določeno vrsto √ neposrednega Õ zavarovanja, ki so naštete v točki A Prilogei I ali v Prilogi II. Velja za celotno zavarovalno vrsto, razen če prosilec želi kriti le nekatere nevarnosti, ki se nanašajo na navedeno zavarovalno vrsto. ê 73/239/EGS Priloga, točka A Nevarnosti, vključene v eno vrsto, ne morejo biti vključene v drugo vrsto, razen v primerih iz točke C člena 16(1). ê 2002/83/ES člen 5(2) (prilagojeno) Vsaka država članica lahko izda Ddovoljenje √ se lahko izda Õ za dve zavarovalni vrsti ali več, če njeno nacionalno pravo dovoljuje √ države članice dovoljuje Õ , da se posli iz takih zavarovalnih vrst lahko opravljajo hkrati. ê 92/49/EGS člen 5(2) (prilagojeno) Vendar: (a) √ Kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, Õ lahko države članice izdajo dovoljenje za zavarovalne skupine, naštete v točki B Priloge I, in jim dodajo ustrezna tam navedena poimenovanja.; (b) je dovoljenje, izdano za eno zavarovalno vrsto ali zavarovalno skupino veljavno tudi za kritje dodatnih nevarnosti, ki spadajo v drugo zavarovalno vrsto, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v točki C Priloge. ê 2002/83/ES člen 5(2) (prilagojeno) Pristojni √ Nadzorni Õ organi lahko omejijo dovoljenje, ki je bilo zaprošeno za eno od zavarovalnih vrst, na posle, določene v poslovnem načrtu iz člena 7 23. ê 84/641/EGS člen 2 (prilagojeno) 4. Podjetja, za katera se uporablja ta direktiva, lahko opravljajo dejavnost iz te točke √ člena 6 Õ le tedaj, če so pridobila dovoljenje za zavarovalno vrsto 18 iz točke A Priloge I ne glede na točko C omenjene priloge člen 16(1). V takšnem primeru se ta direktiva uporablja za zadevne posle. ê 2005/68/ES člen 4 (prilagojeno) 25. √Kar zadeva pozavarovanje, Õ se Ddovoljenje se izda za dejavnosti √ dejavnost Õ neživljenjskega pozavarovanja, dejavnosti √ dejavnost Õ življenjskega pozavarovanja ali vse vrste dejavnosti pozavarovanja v skladu z zahtevo prosilca. √ Prošnja Õ se oObravnava se glede na poslovni načrt, ki mora biti predložen v skladu s točko (c) členaoma 6(b) in 11 18(1), in izpolnitev pogojev, ki jih za dovoljenje določa država članica, v kateri je bil vložen zahtevek za dovoljenje. ê 73/239/EGS Priloga, točka C (prilagojeno) Člen 16√ Dodatne nevarnosti Õ 1. Podjetje √ Zavarovalnica Õ , ki pridobi √ je pridobila Õ dovoljenje za glavno nevarnost, ki spada v eno zavarovalno vrsto ali skupino vrst √ , kot določa Priloga I Õ , lahko zavaruje nevarnosti, ki jih vključuje druga zavarovalna vrsta, ne da bi moralao pridobiti dovoljenje, če √ glede takšnih nevarnosti, pod pogojem, da nevarnosti izpolnjujejo naslednje pogoje Õ : (a) so povezane so z glavno nevarnostjo;, (b) zadevajo predmet, ki je zavarovan proti glavni nevarnosti;, in (c) so krite so s pogodbo, s katero je zavarovana glavna nevarnost. ê 87/344/EGS člen 9 (prilagojeno) 2. Vendar pa √ Z odstopanjem od odstavka 1 Õ nevarnosti, ki jih vključujejo zavarovalne vrste 14, 15 in 17 točke A Priloge I, ne morejo veljati za nevarnosti, dodane drugim zavarovalnim vrstam. Vendar pa nevarnost, vključena v zavarovalno vrsto 17 (zavarovanje stroškov postopka) √ , kot določa zavarovalna vrsta 17, Õ lahko velja kot nevarnost, dodana zavarovalni vrsti 18, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem pododstavku √ 1 in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev Õ ,: (a) kadar se glavna nevarnost se nanaša le na pomoč, ponujeno osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko se mudijo proč od doma ali ko se mudijo proč od stalnega svojega √ običajnega Õ prebivališča;. (b) Zzavarovanje stroškov postopka lahko velja tudi za dodatno nevarnost, in sicer pod pogoji, opredeljenimi v prvem pododstavku, če se nanaša na spore ali nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil ali so z njo povezani. ê 2005/68/ES člen 5 (prilagojeno) Člen 17Oblika √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice 1. Matična država članica zahteva, da vsakoa pozavarovalnica √ podjetje Õ , ki zaprosi za dovoljenje √ v skladu s členom 14 Õ , sprejme eno od oblik iz Priloge IIII. 2. Poleg tega lahko države članice po potrebi ustanavljajo podjetja v kateri koli javnopravni obliki, če je cilj takšnih podjetij opravljanje √ zavarovalnih ali Õ pozavarovalnih poslov pod enakimi pogoji, kakor veljajo za zasebnopravna podjetja. ê 2002/83/ES člen 64 (prilagojeno) √ 3. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki se nanašajo na razširitev oblik iz Priloge III. Õ ò novo Ti izvedbeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive, med drugim s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ê 2005/68/ES člen 6 (prilagojeno) Člen 18Pogoji √ za dovoljenje Õ 1. Matična država članica zahteva od vsakega zavarovalnice podjetja, ki zaprosi za dovoljenje, da: ê 92/49/EGS člen 6 (prilagojeno) (ba) √ kar zadeva zavarovalnice, Õ omeji svoj predmet na zavarovalniško poslovanje in √ s tem povezane Õ posle, ki izhajajo neposredno iz njega, in izloči vse druge komercialne posle, ê 2005/68/ES člen 6 (prilagojeno) (ab) √ kar zadeva pozavarovalnice, Õ omeji svoj namen poslovanja na dejavnosti pozavarovanja in s tem povezane dejavnosti; ta zahteva lahko vključuje funkcijo holdinga in dejavnosti v zvezi z dejavnostjo finančnega sektorja v smislu točke 8 člena 2 √ (8) Õ Direktive 2002/87/ES; ê 2002/83/ES člen 6(1) ð novo (c) predložijo poslovni načrt v skladu s členom 7 23; (d) imajo minimalni zajamčeni kapital ð ima osnovna lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za kritje absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala ï , predpisanega v točki (d) členau 29(2) 127(1); ò novo (e) dokaže, da bo v nadaljnjih letih lahko pridobilo primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, kot določa člen 100; (f) dokaže, da bo v prihodnje lahko pridobilo primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, kot določa člen 126; ê 2002/83/ES člen 6(1), 92/49/EGS člen 6(e) in 2005/68/ES člen 6(d) ð novo (eg) ð zagotovi podatke o sistemu upravljanja iz Oddelka 2 Poglavja IV; ï jih dejansko vodijo osebe dobrega imena s potrebno strokovno usposobljenostjo ali izkušnjami. ê 2000/26/ES člen 8(a) (prilagojeno) (fh) √ kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, Õ sporočijo imena in naslove √ vseh Õ pooblaščencev za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanih √ v skladu s členom 4 Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta[55] Õ v vseh državah članicah, razen v tisti državi članici, v kateri je zaprošeno za dovoljenje, če nevarnosti, ki naj bi bile krite, sodijo v zavarovalno vrsto 10 točke A Priloge I k Direktivi 73/239/EGS, z izjemo prevozniške odgovornosti. ê 92/49/EGS člen 6 (prilagojeno) ð novo 2. Podjetje √ Zavarovalnica Õ , ki zaprosi, da se njenogovo dovoljenje za poslovanje razširi na druge zavarovalne vrste ali da se razširi dovoljenje, ki zajema samo nekatere nevarnosti iz ene zavarovalne vrste, mora predložiti poslovni načrt v skladu s členom 9 23 . Poleg tega mora predložiti dokaz, da ima minimalni kapital ð primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala ï , določena v členihu 16 100(1) in 126 , in, če je za druge zavarovalne vrste po členu 17(2) potreben višji minimalni zajamčeni kapital kot prej, da ima ta zajamčeni kapital. ò novo 3. Brez poseganja v odstavek 2 življenjska zavarovalnica, ki zaprosi za dovoljenje za razširitev svojega poslovanja na tveganja iz zavarovalnih vrst 1 ali 2 v točki A Priloge I, kot določa člen 72, dokaže: (a) da ima primerna osnovna lastna sredstva za kritje absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala za življenjske zavarovalnice in absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala za neživljenjske zavarovalnice, kot določa točka (d) člena 127(1); (b) da se obveže, da bo v prihodnje krila minimalne finančne obveznosti iz člena 73(3). 4. Brez poseganja v odstavek 2 zavarovalnica, ki opravlja dejavnosti neživljenjskega zavarovanja za tveganja iz zavarovalnih vrst 1 ali 2 v točki A Priloge I in zaprosi za dovoljenje za razširitev svojega poslovanja na tveganja v okviru življenjskega zavarovanja, kot določa člen 72, dokaže: (a) da ima primerna osnovna lastna sredstva za kritje absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala za življenjske zavarovalnice in absolutnega praga zahtevanega minimalnega kapitala za neživljenjske zavarovalnice, kot določa točka (d) člena 127(1); (b) da se obveže, da bo v prihodnje krila minimalne finančne obveznosti iz člena 73(3). ê 2005/68/ES člen 7 (prilagojeno) Člen 19Tesne povezave 1. Če obstajajo tesne povezave med √ zavarovalnicami ali Õ pozavarovalnicami in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni √ nadzorni Õ organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih funkcij. 2. Pristojni √ Nadzorni Õ organi prav tako zavrnejo izdajo dovoljenja, če zakoni ali drugi predpisi v √ tretji Õ državi nečlanici, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je √ zavarovalnica ali Õ pozavarovalnica tesno povezana, ali težave pri njihovem izvrševanju √ teh zakonov Õ , preprečujejo učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnih organov. 3. Pristojni √ Nadzorni Õ organi zahtevajo, da jim pozavarovalnice posredujejo podatke, potrebne za stalno spremljanje skladnosti s pogoji iz prvega odstavka 1. ê 2005/68/ES člen 8 (prilagojeno) Člen 20Sedež √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice Države članice zahtevajo, da je sedež √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice v isti državi članici kot njihovi njen registrirani sedeži. ê 2005/68/ES člen 9 Člen 21Zavarovalni pogoji in premijski ceniki ê 2002/83/ES člen 6(5) (prilagojeno) 51. Države članice ne sprejmejo določb, ki zahtevajo predhodnegao potrjevanjae ali sistematičnegao uradnegao obveščanjae o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih, tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ali o obrazcih ali drugih tiskovinah, ki jih zavarovalnica √ podjetje Õ namerava uporabljati pri svojnjenem poslovanju z zavarovalci √ , cedenti ali retro-cedenti Õ . Ne glede na prvi pododstavek √ Vendar Õ lahko domača država članica √ za življenjsko zavarovanje in Õ izključno za namen preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z zavarovalno-tehničnimi načeli zahteva sistematično uradno obveščanje o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij., Tta zahteva pa ne sme biti predpogoj za to, da bi √ življenjska Õ zavarovalnica √ dobila dovoljenje Õ lahko opravljala njene posle. ê 92/49/EGS člen 6 (prilagojeno) 2. Države članice ne morejo ohranijoti ali uvedejosti predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen. 3. Nobena določba iz te direktive ne preprečuje Ddržaveam članiceam, √ lahko Õ da za podjetja, ki so zaprosila ali pridobila dovoljenje za zavarovalno vrsto 18 iz točke A Priloge I, uvedejo preglede njihovih neposrednih in posrednih virov in osebja ter opreme, vključno s kvalifikacijo njihovih zdravstvenih ekip in kakovosti opreme, ki jih imajo podjetja na razpolago za izpolnjevanje svojih obveznosti, ki izhajajo iz te √ navedene Õ zavarovalne vrste. 34. Nobena določba iz te direktive ne preprečuje Ddržaveam članiceam, da √ lahko Õ ohranijo v veljavi ali sprejmejo zakone in druge predpise, ki zahtevajo odobritev družbene pogodbe in akta o ustanovitvi ter predložitev drugih listin, potrebnih za normalno izvajanje nadzora. ê 2005/68/ES člen 10 (prilagojeno) Člen 22Gospodarske zahteve trga Države članice ne smejo zahtevati √ zahtevajo Õ , da se vloga za izdajo dovoljenja preuči glede na gospodarske zahteve trga. ê 2005/68/ES člen 11 (prilagojeno) ð novo Člen 23Poslovni načrt 1. Poslovni načrt iz točke (c) člena 6(b) 18(1) vključuje podatke ali dokazila o: (a) naravi nevarnosti √ ali obveznosti Õ , ki jih √ zadevna zavarovalnica ali Õ pozavarovalnica želi kriti; (b) vrstiah ureditev pozavarovanja, ki jih pozavarovalnica želi skleniti s cedenti; (c) vodilnih načelih glede √ pozavarovanja in Õ retrocesije; (d) postavkah ð osnovnih lastnih sredstev ï , ki sestavljajo ð absolutni prag zahtevanega minimalnega kapitala ï minimalni zajamčeni kapital; ê 92/49/EGS člen 7 (prilagojeno) (de) ocenah stroškov za vzpostavitev administrativnih služb in organizacije za zaščito poslov, o finančnih virih, namenjenih za kritje teh stroškov; in če so nevarnosti, ki naj se krijejo, uvrščene v zavarovalno vrsto 18 iz točke A Priloge I, vire, ki jih ima podjetje √ zavarovalnica Õ na razpolago za zagotavljanje obljubljene pomoči; ê 2005/68/ES člen 11 (prilagojeno) 2. Poleg zahtev iz odstavka 1 mora poslovni načrt za prva tri poslovna leta vsebovati √ poslovni načrt vključevati Õ : (a) oceno upravljavskih stroškov razen stroškov postavitve, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizij; (b) ocene premij ali prispevkov in terjatev; (ca) predvideno bilanco stanja; ò novo (b) ocene prihodnjega zahtevanega solventnostnega kapitala, kot določa pododdelek 1 oddelka 4 poglavja VI, na podlagi predvidene bilance stanja iz točke (a) ter metodo izračuna teh ocen; (c) ocene prihodnjega zahtevanega minimalnega kapitala, kot določata člena 126 in 127, na podlagi predvidene bilance stanja iz točke (a) ter metodo izračuna teh ocen; ê 2005/68/ES člen 11 ð novo (d) ocene finančnih sredstev, namenjenih za kritje ð zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega minimalnega kapitala ï prevzetih obveznosti iz zavarovalnih pogodb in ð zahtevanega solventnostnega kapitala ï minimalnega kapitala. ê 92/49/EGS člen 7 (prilagojeno) in (c) poleg tega √ za neživljenjsko zavarovanje in pozavarovanje pa tudi Õ za prva tri finančna leta: (ei) ocene stroškov upravljanja brez zagonskih stroškov, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizij, (fii) ocene premij ali prispevkov ter odškodnin, ê 2002/83/ES člen 7 (prilagojeno) (f) poleg tega √ za življenjsko zavarovanje pa tudi Õ za prva tri finančna leta: (e) načrt, ki določa podrobne ocene prihodkov in odhodkov neposrednega zavarovanja, sprejetih obveznosti pozavarovanja in prenosih pozavarovanja.; (f) predvideno bilanco stanja; (g) oceno finančnih virov, ki so namenjena kritju obveznosti iz zavarovalnih pogodb in minimalnega kapitala. ê 2005/68/ES člen 12 (prilagojeno) Člen 24Delničarji in člani s kvalificiranim deležem 1. Pristojni √ Nadzorni Õ organi matične države članice podjetju ne izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti √ zavarovanja ali Õ pozavarovanja, dokler niso obveščeni o identiteti delničarjev ali družbenikov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo v tem podjetju kvalificirane deleže, in o velikosti teh deležev. Isti √ Ti Õ organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju varnega in skrbnega upravljanja √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice niso zadovoljni z usposobljenostjo delničarjev ali družbenikov. ê 2007/44/ES člen 1(1), člen 2(1) in člen 4(1) (prilagojeno) 2. Za opredelitev odstavek 1 v smislu členov 8 in 15 ter glede drugih vrednosti deležev iz člena 15 se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES ter pogoji o združevanju teh pravic, določeni v členu 12(4) in (5) omenjene direktive. Države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih investicijska podjetja ali kreditne institucije morda pridobile prek prodaje prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, pod pogojem, da se te pravice po eni strani ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in da se po drugi strani prodajo v enem letu od pridobitve. ê 73/239/EGS člen 12, 2002/83/ES člen 9, in 2005/68/ES člen 13 Člen 25Zavrnitev dovoljenja Vsaka odločitev za zavrnitev izdaje dovoljenja se natančno utemelji in o tem uradno obvesti zadevno podjetje. ê 73/239/EGS člen 12, 2002/83/ES člen 9 in 2005/68/ES člen 13 Vsaka država članica predvidi pravno sredstvo za primer zavrnitve izdaje dovoljenja. ê 73/239/EGS člen 12, 2002/83/ES člen 9, in 2005/68/ES člen 13 (prilagojeno) Pravno sredstvo je treba določiti tudi za primere, v katerih pristojni √ nadzorni Õ organi prošnje za izdajo dovoljenja ne obravnavajo do izteka roka √ v roku Õ šestih mesecev od datuma prejema. ê 2005/68/ES člen 60(2) (prilagojeno) Člen 26Predhodno posvetovanje s pristojnimi √ z nadzornimi Õ organi drugih držav članic 1. Posvetovati se je treba s pristojnimi √ z nadzornimi Õ organi druge sodelujoče države članice, pred izdajo dovoljenja zavarovalnici za življenjska zavarovanja podjetju, ki je √ kar koli od naslednjega Õ : ê 2005/68/ES člen 14, člen 57(1) in člen 60(2) (prilagojeno) (a) hčerinsko podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici; ali (b) hčerinsko podjetje matičnega podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici; ali (c) √ podjetje, ki Õ je pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe, ki nadzoruje zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici. ê 2005/68/ES člen 60(2) (prilagojeno) 2. Posvetovati se je treba s pristojnim organom √ z organi Õ sodelujoče države članice, √ ki so Õ odgovornim za nadzor kreditnih institucij ali investicijskih podjetij, pred izdajo dovoljenja zavarovalnici za življenjska zavarovanja, ki je √ kar koli od naslednjega Õ : ê 2005/68/ES člen 14, člen 57(1) in člen 60(2) (prilagojeno) (a) hčerinsko podjetje kreditne institucije ali investicijskega podjetja, ki je pridobilo dovoljenje v Skupnosti; ali (b) hčerinsko podjetje matičnega podjetja kreditne institucije ali investicijskega podjetja, ki je pridobilo dovoljenje v Skupnosti; ali (c) √ podjetje, ki Õ je pod nadzorom iste fizične ali pravne osebe, ki nadzoruje kreditno institucijo ali investicijsko podjetje, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti. ê 2002/87/ES člen 22(1) ter 2005/68/ES člen 14 in člen 60(2) (prilagojeno) ð novo 3. Zadevni pristojni organi iz odstavkov 1 in 2 se med seboj posvetujejo predvsem pri oceni primernosti delničarjev in ð zahtev glede sposobnosti in primernosti vseh oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije ï ugleda ter izkušenj direktorjev, vpletenih v upravljanje drugega subjekta v isti skupini. Drug drugemu sporočijo podatke o primernosti delničarjev ter ð zahtevah glede sposobnosti in primernosti vseh oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije ï dobrem imenu in izkušnjah direktorjev, ki so za druge vključene pristojne organe pomembni pri izdaji dovoljenj za opravljanje poslov kakor tudi pri rednem ocenjevanju izpolnjevanja pogojev poslovanja. ê 2002/83/ES (prilagojeno) NASLOV III POGOJI, KI UREJAJO OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVANJA POGLAVJE 1 III NAČELA IN METODE FINANČNEGA NADZORA √ NADZORNI ORGANI IN SPLOšNA PRAVILA Õ ò novo Člen 27Glavni cilj nadzora Države članice zagotovijo, da so nadzornim organom zagotovljena potrebna sredstva za dosego glavnega cilja nadzora, to je zaščita zavarovalcev in upravičencev. Člen 28Splošna načela nadzora 1. Nadzor temelji na v prihodnost in k tveganjem usmerjenem pristopu. Vključuje stalno preverjanje pravilnega opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja ter upoštevanja nadzornih določb s strani zavarovalnic in pozavarovalnic. 2. Nadzor se izvaja tako na kraju samem kot izven njega. 3. Države članice zagotovijo, da se zahteve, ki jih določa ta direktiva, uporabljajo na način ki je sorazmeren glede na naravo, zahtevnost in obseg tveganj, ki so del poslov zavarovalnice ali pozavarovalnice. ê 2005/68/ES člen 15 (prilagojeno) in 2002/83/ES člen 10 (prilagojeno) ð novo Člen 29Pristojni √ Nadzorni Õ organi in predmet √ področje uporabe Õ nadzora 1. Za finančni nadzor √ zavarovalnic in Õ pozavarovalnice, vključno s posli, ki jih opravlja √ opravljajo Õ prek podružnic ali iz naslova svobode opravljanja storitev, je pristojna izključno matična država članica. Če imajo pristojni organi države članice gostiteljice razlog, da menijo, da bi dejavnosti pozavarovalnice lahko vplivale na njeno finančno trdnost, o tem obvestijo pristojne organe matične države članice pozavarovalnice. Slednji presodijo, ali pozavarovalnica izpolnjuje načela o varnem in skrbnem poslovanju, določena v tej direktivi. 2. Finančni nadzor celotnega poslovanja √ zavarovalnice in Õ pozavarovalnice v skladu s členom 1 vključuje preverjanje njene kapitalske ustreznosti, oblikovanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, ter ð primernih lastnih sredstev ï sredstev, ki jih krijejo, v skladu z določenimi pravili ali praksami, ki veljajo v matični državi članici na podlagi predpisov, sprejetih na ravni Skupnosti. ê 92/49/EGS člen 9 (prilagojeno) Če ima podjetje √ zadevna zavarovalnica Õ dovoljenje za kritje nevarnosti, uvrščenih v zavarovalno vrsto 18 iz točke A Priloge I, se nadzor razširi na spremljanje tehničnih virov, ki jih ima podjetje √ zavarovalnica Õ na razpolago za opravljanje poslov pomoči, za katere se je obvezalao, da jih bo izvajalao, če zakonodaja matične države članice predvideva spremljanje teh virov. 3. Pristojni organi matične države članice zahtevajo od vsake zavarovalnice, da ima zanesljive administrativne in računovodske postopke in ustrezne interne mehanizme nadzora. ê 2002/83/ES člen 10(1) (prilagojeno) 1 3. Če imajo pristojni √ nadzorni Õ organi države članice √ , v kateri je nevarnost, ali Õ obveznosti razlog, da menijo, da bi dejavnosti zavarovalnice √ ali pozavarovalnice Õ lahko vplivale na njeno finančno trdnost, obvestijo pristojne √ nadzorne Õ organe domače države članice √ te Õ zavarovalnice. Slednji √ Nadzorni organi matične države članice Õ presodijo, ali podjetje izpolnjuje načela o varnem in skrbnem poslovanju, določena v tej direktivi. ò novo Člen 30Preglednost in odgovornost 1. Nadzorni organi izvajajo svoje naloge na pregleden in odgovoren način z ustreznim upoštevanjem varstva zaupnih podatkov. 2. Države članice zagotovijo, da se razkrijejo naslednje informacije: (a) besedila zakonov in drugih predpisov ter splošnih smernic na področju ureditve zavarovalništva; (b) splošna merila in metode, uporabljene pri postopku nadzornega pregleda, kot določa člen 36; (c) skupni statistični podatki o ključnih vidikih uporabe nadzornega okvira; (d) način izvajanja možnosti in diskrecijskih pravic, ki jih določa ta direktiva; (e) cilji nadzora ter njegove glavne funkcije in dejavnosti. Razkritje, določeno v prvem pododstavku, mora biti zadostno, da omogoči primerjavo nadzornih pristopov, ki so jih sprejeli nadzorni organi različnih držav članic. Razkritje se naredi v standardni obliki in se redno dopolnjuje. Dostopno je na enotnem elektronskem naslovu v vsaki državi članici. 3. Države članice lahko zagotovijo pregledne procese glede imenovanja in razrešitve članov upravnih organov svojih nadzornih organov. 4. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki se nanašajo na odstavek 2, ki opredeljuje ključne vidike, po katerih naj se razkrijejo skupni statistični podatki, ter obliko, strukturo, seznam vsebine in datum objave razkritij. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ê 2005/68/ES člen 60(3) (prilagojeno) ð novo √ Člen 31Prepoved zavrnitve pozavarovalnih pogodb ali pogodb o retrocesiji Õ 1. Matična država članica zavarovalnice ne sme zavrniti pozavarovalne pogodbe, ki jo sklene sklenjene zavarovalnica s pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2005/68/ES ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 73/239/EGS ali to direktivos členom 14 na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice. ê 2005/68/ES člen 15 (prilagojeno) 32. Matična država članica pozavarovalnice ne sme zavrniti pogodbe o retrocesiji, ki jo sklene pozavarovalnica s pozavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v skladu z direktivama 73/239/EGS ali 2002/83/ES s členom 14 na podlagi neposredne povezave s finančno trdnostjo te pozavarovalnice ali zavarovalnice. 4. 4. Pristojni organi matične države članice zahtevajo, da vsaka pozavarovalnica uporablja smotrne upravne in računovodske postopke ter ustrezne mehanizme notranjega nadzora. ê 2005/68/ES člen 16 (prilagojeno) Člen 32Nadzor podružnic s sedežem v drugi državi članici Država članica podružnice √ Države članice Õ predvidijo, da lahko v primerih, ko √ zavarovalnica ali Õ pozavarovalnica, ki je dovoljenje pridobila v drugi državi članici in ki opravlja dejavnosti preko podružnice, pristojni √ nadzorni Õ organi matične države članice, potem ko so obvestili pristojne √ nadzorne Õ organe √ zadevne Õ države članice √ gostiteljice Õ podružnice, opravijo preverjanje √ preverjanja Õ podatkov na kraju samem, potrebnih za omogočanje finančnega nadzora podjetja, bodisi sami bodisi s posredovanjem oseb, ki jih imenujejo √ imenovanih Õ v ta namen. Organi √ zadevne Õ države članice √ gostiteljice Õ podružnice lahko sodelujejo v tem preverjanju √ teh preverjanjih Õ. ê 2002/83/ES člen 13 (prilagojeno) Člen 33Računovodstvo, preudarne in statistične informacije : nadzorna pooblastila ê 84/641/EGS člen 11 (prilagojeno) 1. Vsaka država članica √ Države članice Õ zahtevajo, da vsea podjetja √ zavarovalnice in pozavarovalnice Õ , katerih sedež je na njihovem ozemlju, pripravijo letna poročila, ki zajemajo vse vrste poslov, finančno stanje, kapitalsko ustreznost in - kar zadeva kritje nevarnosti, naštetih v zavarovalni vrsti pod številko 18 iz točke A Priloge I, druge vire, ki jih imajo na voljo za izpolnjevanje svojih obveznosti, če njena √ njihova Õ zakonodaja predvideva nadzor nad takšnimi viri. ê 87/343/EGS člen 1.7 (prilagojeno) 12. Kar zadeva kreditno zavarovanje, podjetje √ zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje Õ nadzornimemu organu √ organom Õ omogoči vpogled v račune, iz katerih so razvidni tako zavarovalno-tehnični rezultati kot zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi s to dejavnostjo. ê 2005/68/ES člen 17 (prilagojeno) 23. Države članice od √ zavarovalnic in Õ pozavarovalnic √ , katerih sedež je Õ s sedežem na njihovem ozemlju, zahtevajo, da redno oddajajo √ predložijo Õ poročila, skupaj s statističnimi dokumenti, ki so potrebni za nadzor. Pristojni √ Nadzorni Õ organi si med seboj posredujejo dokumente in podatke, ki so nujni za izvajanje nadzora. ê 2002/83/ES člen 13 (prilagojeno) ð novo √ Člen 34Splošna nadzorna pooblastila Õ ò novo 1. Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila za sprejemanje preventivnih in popravnih ukrepov, s katerimi zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo zakone in druge predpise, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo. 2. Nadzorni organi imajo pooblastila za sprejemanje ukrepov, vključno z upravnimi in finančnimi ukrepi, kjer je ustrezno, v zvezi z zavarovalnicami in pozavarovalnicami ter s člani njihovih upravnih ali upravljalnih organov ali z osebami, ki te organe nadzorujejo. 3. Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila, da zahtevajo vse potrebne informacije za izvajanje nadzora v skladu s členom 35. 4. Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi pooblastila, da poleg izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala, če je primerno, razvijejo količinska orodja v okviru postopka nadzornega pregleda za oceno zmožnosti soočanja zavarovalnic ali pozavarovalnic z morebitnimi dogodki ali prihodnjimi spremembami v gospodarskih razmerah, ki bi lahko neugodno vplivali na njihov splošni finančni položaj. Nadzorni organi zahtevajo, da podjetja opravijo takšne preskuse. ê 2002/83/ES člen 13 (prilagojeno) √ 5. Nadzorni organi imajo pooblastila, da izvajajo preglede na kraju samem v prostorih zavarovalnic in pozavarovalnic. Õ ò novo 6. Nadzorna pooblastila se uporabljajo pravočasno in sorazmerno. ò novo 7. Pooblastila glede zavarovalnic in pozavarovalnic iz odstavkov 1 do 5 so na voljo glede zunanjega izvajanja dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic. ê 2002/83/ES člen 13 (prilagojeno) (c) zagotovijo, da se ti uUkrepi √ iz odstavkov 1 do 5 in 7 Õ se izvršujejo, če je potrebno prisilno, in če je primerno, tudi po sodni poti. ê 2002/83/ES člen 13 (prilagojeno) 3. Vsaka država članica sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imajo pristojni organi pooblastila in sredstva, potrebna za nadzor nad posli zavarovalnic s sedežem na njihovih ozemljih, vključno s posli, ki jih opravljajo zunaj teh ozemelj, v skladu z direktivami Sveta, ki urejajo te dejavnosti, ter z namenom zagotavljanja njihove uporabe. Ta pooblastila in sredstva morajo pristojnim organom omogočati zlasti, da: (a) se natančno seznanijo s stanjem zavarovalnice in vsemi njenimi posli, med drugim z: - - zbiranjem informacij ali zahtevo po predložitvi dokumentov v zvezi s posli zavarovanja, - - opravljanjem pregledov na kraju samem v prostorih zavarovalnice; (b) sprejmejo kakršne koli ukrepe v zvezi z zavarovalnico, njenimi direktorji ali poslovodji ali osebami, ki jo nadzorujejo, ki so ustrezni in potrebni za zagotovitev, da dejavnosti podjetja ostanejo usklajene z zakoni in drugimi predpisi, v skladu s katerimi mora podjetje ravnati v vsaki državi članici, ter zlasti s poslovnim načrtom, če je ta še naprej obvezen, in da se preprečijo ali odpravijo vse nepravilnosti, ki ogrožajo interese zavarovancev; ò novo Člen 35Podatki, ki jih je treba zagotoviti za nadzor 1. Države članice zahtevajo od zavarovalnic in pozavarovalnic, da nadzornim organom predložijo podatke, ki so potrebni za nadzor. Ti podatki vsebujejo vsaj podatke, ki so pri izvajanju postopka iz člena 36 potrebni za: (a) oceno sistema upravljanja, ki ga uporabljajo podjetja, poslov, ki jih izvajajo, načel vrednotenja, uporabljenih za solventnost, tveganj, s katerimi se soočajo, in sistemov za obvladovanje tveganja ter njihove strukture kapitala, potreb in upravljanja; (b) sprejem kakršnih koli ustreznih odločitev, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nadzornih pravic in dolžnosti. 2. Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi naslednja pooblastila: (a) da določijo naravo, obseg in obliko podatkov iz odstavka 1, za katere zahtevajo, da jih zavarovalnice in pozavarovalnice predložijo v naslednjih časovnih obdobjih: (i) v vnaprej določenih obdobjih; (ii) ob vnaprej določenih dogodkih; (iii) v času poizvedb glede stanja zavarovalnice ali pozavarovalnice; (b) da pridobijo vse podatke v zvezi s pogodbami, ki jih imajo posredniki, ali v zvezi s pogodbami, ki so sklenjene s tretjimi osebami; (c) da zahtevajo podatke od zunanjih strokovnjakov, kot so revizorji in aktuarji. 3. Podatki iz odstavkov 1 in 2 vsebujejo: (a) kakovostne in količinske elemente ali kakršno koli primerno kombinacijo obojih; (b) pretekle, sedanje ali prihodnje elemente ali kakršno koli primerno kombinacijo teh elementov; (c) podatke iz notranjih ali zunanjih virov ali kakršno koli kombinacijo obojih. 4. Podatki iz odstavkov 1 in 2 so skladni z naslednjimi načeli:: (a) odražati morajo naravo, zahtevnost in obseg poslovanja zadevnega podjetja; (b) morajo biti dostopni, popolni z vseh pomembnih vidikov, primerljivi in ves čas dosledni; (c) morajo biti ustrezni, zanesljivi in razumljivi. 5. Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da imajo na voljo ustrezne sisteme za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 do 4 kot tudi pisna pravila, ki so jih odobrili upravni ali upravljalni organi zavarovalnic ali pozavarovalnic in ki omogočajo stalno ustreznost predloženih podatkov. 6. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobno določajo podatke iz odstavkov 1 do 5, da v ustrezni meri zagotovi konvergenco nadzornega poročanja. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ê 2002/83/ES člen 13 in 2005/68/ES člen 17(4) (prilagojeno) Države članice lahko tudi predvidijo, da pristojni nadzorni organi pridobijo vse informacije v zvezi s pogodbami, ki jih imajo posredniki. ò novo Člen 36Postopek nadzornega pregleda 1. Države članice zagotovijo, da nadzorni organi pregledajo in ovrednotijo strategije, procese in postopke poročanja, ki so jih zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavile za upoštevanje zakonov in drugih predpisov, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo. Ti pregledi in vrednotenja zajemajo oceno kakovostnih zahtev, ki se nanašajo na sistem upravljanja, oceno tveganj, s katerimi se zadevna podjetja soočajo ali se lahko soočijo in oceno zmožnosti teh podjetij, da ocenijo ta tveganja ob upoštevanju okolja v katerem podjetja poslujejo. 2. Nadzorni organi pregledajo in ovrednotijo zlasti: (a) sistem upravljanja iz oddelka 2 poglavja IV; (b) zavarovalno-tehnične rezervacije iz oddelka 2 poglavja IV; (c) zahtevani kapital iz oddelkov 4 in 5 poglavja VI; (d) naložbena pravila iz oddelka 6 poglavja VI; (e) kakovost in količino lastnih sredstev iz oddelka 3 poglavja VI; (f) če zavarovalnica ali pozavarovalnica uporablja popolni ali delni notranji model, stalno skladnost z zahtevami za popolne ali delne notranje modele iz pododdelka 3 oddelka 4 poglavja VI. 3. Nadzorni organi imajo na voljo ustrezna orodja za spremljanje, da lahko ugotovijo poslabšanje finančnega stanja zavarovalnice ali pozavarovalnice in da spremljajo, kako se takšno poslabšanje odpravi. 4. Nadzorni organi ocenijo ustreznost metod in praks zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so namenjene opredelitvi možnih dogodkov ali prihodnjih sprememb v gospodarskih razmerah, ki bi lahko neugodno vplivali na splošni finančni položaj zadevnega podjetja. Nadzorni organi ocenijo sposobnost podjetja, da prenese takšne možne dogodke ali prihodnje spremembe v gospodarskih razmerah. 5. Nadzorni organi imajo potrebna pooblastila, da od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da odpravijo slabosti ali pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v postopku nadzornega pregleda. 6. Pregledi in vrednotenja se izvajajo redno. Nadzorni organi vzpostavijo najmanjšo pogostost in obseg pregledov, vrednotenj in ocenjevanj iz odstavkov 1, 2 in 4, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in zahtevnost dejavnosti zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice. Člen 37Kapitalski dodatek 1. Po postopku nadzornega pregleda lahko nadzorni organi v izjemnih okoliščinah določijo kapitalski dodatek za zavarovalnico ali pozavarovalnico s sklepom, ki navaja razloge za to. Takšna možnost obstaja le v naslednjih primerih: (a) nadzorni organ sklene, da profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, kot je bil izračunan po standardni formuli v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI, zahteva iz člena 117 pa se je izkazala za neučinkovito, ali medtem ko se razvija delni ali popolni notranji model v skladu z navedenim členom; (b) nadzorni organ sklene, da profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, kot je bil izračunan po notranjem modelu ali delnem notranjem modelu v skladu s pododdelkom 3 oddelka 4 poglavja VI, ker so nekatera merljiva tveganja pomanjkljivo zajeta in ker model ni bil prilagojen v ustreznem časovnem obdobju, da bi bolje odražal dani profil tveganj; (c) nadzorni organ sklene, da sistem upravljanja zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od standardov, ki so določeni v oddelku 2 poglavja IV, da te razlike onemogočajo pravilno oceno in obvladovanje tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila zavarovalnica ali pozavarovalnica izpostavljena in da je malo možnosti, da bi uporaba drugih ukrepov sama po sebi lahko dovolj izboljšala pomanjkljivosti v primernem časovnem obdobju. 2 V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 se kapitalski dodatek izračuna na način, ki zagotavlja, da podjetje upošteva člen 101(3). 3. V primerih iz točk (b) in (c) odstavka 1 nadzorni organ zagotovi, da zavarovalnica ali pozavarovalnica naredi vse, da odpravi pomanjkljivosti, ki so pripeljale do uvedbe kapitalskega dodatka. 4. Kapitalski dodatek iz odstavka 1 nadzorni organ preuči najmanj enkrat letno in ga odpravi, ko je podjetje odpravilo pomanjkljivosti, ki so pripeljale do njegove uvedbe. Kapitalski dodatek je lahko trajen le, če še naprej veljajo pogoji iz točke (a) odstavka 1, ker profil tveganj zadevnega podjetja še naprej močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, kot je bil izračunan v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI. 5. Zahtevani solventnostni kapital skupaj s kapitalskim dodatkom, ki je bil naložen v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 1, nadomesti neustrezni zahtevani solventnostni kapital. Zahtevani solventnostni kapital skupaj s kapitalskim dodatkom v vsakem primeru nadomesti neustrezni zahtevani solventnostni kapital za ugotavljanje neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom iz člena 136. 6. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo nadaljnje specifikacije za okoliščine, v katerih se lahko naloži kapitalski dodatek, in njegov izračun. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 38Nadzor zunanjega izvajanja dejavnosti 1. Države članice zagotovijo, da zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki oddajo dejavnost v zunanje izvajanje v skladu s členom 48, zagotovijo: (a) ponudnik storitev mora sodelovati z nadzornimi organi zavarovalnice in pozavarovalnice v zvezi z dejavnostjo, ki se odda v zunanje izvajanje; (b) zavarovalnice in pozavarovalnice, njihovi revizorji in zadevni nadzorni organi morajo imeti učinkovit dostop do podatkov, ki se nanašajo na dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, in na poslovne prostore ponudnika storitev, če se ti prostori nahajajo znotraj Skupnosti, in nadzorni organi morajo imeti možnost izvajanja teh pravic dostopa. 2. Država članica, kjer se nahaja ponudnik storitev, nadzornim organom zavarovalnice ali pozavarovalnice dovoli, da sami ali preko posredovanja oseb, ki jih v ta namen imenujejo, izvajajo preglede na kraju samem v prostorih ponudnika storitev potem, ko so o tem najprej obvestili njegove ustrezne organe. V primeru nenadzorovanega subjekta je ustrezni organ nadzorni organ. Nadzorni organi države članice zavarovalnice ali pozavarovalnice lahko takšne preglede na kraju samem prenesejo na nadzorne organe države članice, kjer se nahaja ponudnik storitev. ê 2002/83/ES člen 14 (prilagojeno) ð novo Člen 39Prenos portfelja 1. Vsaka država članica √ Države članice Õ pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, pooblastijo zavarovalnice √ in pozavarovalnice Õ s sedežem na njenem √ njihovem Õ ozemlju, da v celoti ali delno prenesejo portfelj zavarovalnih pogodb, sklenjenih bodisi iz naslova pravice do ustanavljanja ali bodisi iz naslova svobode opravljanja storitev, na prevzemno poslovalnico √ podjetje Õ s sedežem v Skupnosti. , √ Tak prenos se lahko dovoli, le Õ če pristojni √ nadzorni Õ organi domače države članice prevzemnega √ podjetja Õ poslovalnice potrdijo, da ima slednje √ prevzemno podjetje Õ ob upoštevanju prenosa potrebnai ð primerna lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz pododstavka 1 člena 100 ï minimalni kapital. √ 2. V primeru zavarovalnic se uporabljajo odstavki 3 do 6. Õ 23. Če podružnica predlaga prenos vsega ali dela svojega portfelja zavarovalnih pogodb, sklenjenih bodisi iz naslova pravice do ustanavljanja bodisi iz naslova svobode opravljanja storitev, se posvetuje z državo članico podružnice √ , v kateri se nahaja podružnica Õ . 34. V okoliščinah iz odstavkov 1 in 23 √ nadzorni Õ organi domače države članice prenosne zavarovalnice dovolijo prenos po pridobitvi soglasja pristojnih √ nadzornih Õ organov √ držav članic, v katerih so nevarnosti, ali Õ držav članic obveznosti. 45. Pristojni √ Nadzorni Õ organi držav članic, s katerimi se posvetujejo, pristojnim √ nadzornim Õ organom domače države članice prenosne zavarovalnice dajo svoje mnenje ali odobritev v treh mesecih od prejema zahteve √ za posvetovanje. Õ ; Čče v tem obdobju od organov, s katerimi so se posvetovali, ne prejmejo nobenega odgovora, se to šteje kot pozitivno mnenje ali tiho soglasje. 56. Prenos, dovoljen v skladu s tem členom z odstavki 1 do 5, se pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom √ države članice, v kateri je nevarnost Õ, objavi v državi članici obveznosti. Takšen prenos samodejno velja za zavarovalce, zavarovance in vse druge osebe, ki imajo pravice ali dolžnosti, ki izhajajo iz prenesenih pogodb. ê 92/49/EGS člen 12 in 2002/83/ES člen 14 (prilagojeno) Ta določba Prvi in drugi pododstavek tega odstavka ne vplivata na pravicoe držav članic, da zavarovalcem zagotovijo možnost odpovedi pogodbe v določenem roku po prenosu. NASLOV III POGLAVJE IV - POGOJI, KI UREJAJO OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVANJA ò novo ODDELEK 1 – ODGOVORNOST UPRAVNIH ALI UPRAVLJALNIH ORGANOV ò novo Člen 40Odgovornost upravnih ali upravljalnih organov Države članice zagotovijo, da imajo upravni ali upravljalni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice končno odgovornost za skladnost zadevnega podjetja z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo. ò novo ODDELEK 2 - SISTEM UPRAVLJANJA Člen 41Splošne zahteve glede upravljanja 1. Države članice zahtevajo od vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, da imajo na voljo učinkovit sistem upravljanja, ki zagotavlja dobro in preudarno upravljanje dejavnosti. Sistem vključuje najmanj ustrezno pregledno organizacijsko strukturo z jasno dodelitvijo in ustrezno ločitvijo odgovornosti ter učinkovit sistem za zagotovitev prenosa informacij. Vključuje tudi skladnost z zahtevami, določenimi v členih 42 do 48. Sistem upravljanja je predmet rednega notranjega pregleda. 2. Sistem upravljanja je sorazmeren glede na naravo, obseg in zahtevnost poslov zavarovalnice ali pozavarovalnice. 3. Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo pisna pravila vsaj v zvezi z obvladovanjem tveganj, notranjim nadzorom, notranjo revizijo in če je primerno zunanjim izvajanjem. Zagotovijo tudi, da se ta pravila izvajajo. Ta pisna pravila se pregledajo vsaj enkrat letno. So predmet predhodne odobritve upravnega ali upravljalnega organa in se spremenijo v primeru kakršne koli pomembne spremembe v sistemu ali na zadevnemu področju. 4. Nadzorni organi imajo ustrezna sredstva, metode in pooblastila za preverjanje sistema upravljanja zavarovalnic in pozavarovalnic ter za vrednotenje nastajajočih tveganj, ki so jih ta podjetja odkrila in ki lahko vplivajo na njihovo finančno trdnost. Države članice zagotovijo, da imajo nadzorni organi potrebna pooblastila, da zahtevajo izboljšanje in okrepitev sistema upravljanja za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz členov 42 do 48. Člen 42Zahteve glede sposobnosti in primernosti oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo, da osebe, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije, ves čas izpolnjujejo naslednje zahteve: (a) njihova strokovna usposobljenost, znanje in izkušnje so ustrezni za dobro in preudarno upravljanje (sposobnost); (b) so osebe najvišjega ugleda in integritete (primernost). 2. Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorni organ o kakršnih koli spremembah identitete oseb, ki dejansko vodijo podjetje ali imajo druge ključne funkcije, skupaj s potrebnimi informacijami za oceno sposobnosti in primernosti novih oseb, imenovanih za upravljanje podjetja. 3. Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo svoj nadzorni organ, če so zamenjale katero koli osebo iz odstavkov 1 in 2, ker ne izpolnjuje več zahtev iz točke (b) odstavka 1. Člen 43Obvladovanje tveganj 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo učinkovit sistem obvladovanja tveganj, ki vsebuje strategije, procese in postopke poročanja, ki so potrebni za redno spremljanje, upravljanje in poročanje na posamezni in skupni ravni o tveganjih, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene, in o njihovih medsebojnih odvisnostih. Ta sistem obvladovanja tveganj mora biti dobro integriran v organizacijsko strukturo zavarovalnice ali pozavarovalnice. Vsebovati mora načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih. 2. Sistem obvladovanja tveganj zajema tveganja, ki bodo vključena v izračun zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 101(4), in tveganja, ki niso ali niso popolnoma vključena v tak izračun. Zajema najmanj naslednja področja: (a) sklepanje zavarovanj in oblikovanje rezervacij; (b) upravljanje sredstev - obveznosti; (c) naložbe, zlasti izvedene finančne instrumente in podobne obveze; (d) likvidnost in obvladovanje tveganja koncentracije; (e) pozavarovanje in druge tehnike za zmanjševanje tveganja. Pisna pravila glede obvladovanja tveganj iz člena 41(3) zajemajo pravila glede točk (a) do (e) drugega pododstavka tega odstavka. 3. Kar zadeva naložbeno tveganje, morajo zavarovalnice in pozavarovalnice dokazati, da upoštevajo oddelek 6 poglavja VI. 4. Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo funkcijo obvladovanja tveganj, ki bo strukturirana na način, ki olajšuje izvajanje sistema obvladovanja tveganj. 5. Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki uporabljajo delni ali popolni notranji model, odobren v skladu s členi 110 in 111, zajema funkcija obvladovanja tveganj naslednje dodatne naloge: (a) oblikovanje in izvajanje notranjega modela; (b) preizkušanje in validiranje notranjega modela; (c) dokumentiranje in kakršne koli nadaljnje spremembe notranjega modela; (d) obveščanje upravnega ali upravljalnega organa o izvajanju notranjega modela, predlaganje področij, kjer so potrebne izboljšave, in obveščanje tega organa o stanju prizadevanj za izboljšanje predhodno ugotovljenih pomanjkljivosti; (e) analiza izvajanja notranjega modela in priprava zbirnih poročil o tem. Člen 44Lastna ocena tveganj in solventnosti 1. Kot del svojega sistema obvladovanja tveganj vsaka zavarovalnica ali pozavarovalnica izvede lastno oceno tveganj in solventnosti. Ocena mora vsebovati najmanj: (a) skupne potrebe solventnosti ob upoštevanju specifičnega profila tveganj, odobrenih meja dovoljenega tveganja in poslovne strategije podjetij; (b) stalno skladnost s kapitalskimi zahtevami, kot določata oddelka 4 in 5 poglavja VI, ter z zahtevami glede zavarovalno-tehničnih rezervacij, kot določa oddelek 2 poglavja VI; (c) obseg v katerem profil tveganj zadevnega podjetja močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital iz člena 101(3), izračunan po standardni formuli v skladu s pododdelkom 2 oddelka 4 poglavja VI ali po delnem ali popolnem notranjem modelu v skladu s pododdelkom 3 oddelka 4 poglavja VI. 2. Za namene točke (a) odstavka 1 ima zadevno podjetje na voljo postopke, ki mu omogočajo, da ustrezno opredeli in oceni tveganja, s katerimi se sooča kratkoročno in dolgoročno ter da opredeli možne dogodke ali prihodnje spremembe v gospodarskih razmerah, ki bi lahko neugodno vplivali na njegov splošni finančni položaj. Podjetje prikaže način, na katerega je določilo svoje splošne solventne potrebe. 3. V primeru iz točke (c) odstavka 1 se pri uporabi notranjega modela ocena izvede skupaj s ponovno kalibracijo, ki pretvori število notranjega tveganja v mero tveganja in kalibracijo zahtevanega solventnostnega kapitala. 4. Lastna ocena tveganj in solventnosti je sestavni del poslovne strategije in se stalno upošteva pri strateških odločitvah podjetja. 5. Zavarovalnice in pozavarovalnice redno in brez odlašanja izvedejo oceno iz odstavka 1 po vsaki pomembni spremembi v njihovem profilu tveganj. 6. Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorne organe o rezultatih posamezne lastne ocene tveganj in solventnosti kot del informacij, o katerih poročajo v okviru člena 35. Člen 45Notranji nadzor 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice morajo imeti na voljo učinkovit sistem notranjega nadzora. Ta sistem vsebuje najmanj upravne in računovodske postopke, okvir notranjega nadzora, ustrezno ureditev glede poročanja na vseh ravneh podjetja in trajno funkcijo spremljanja skladnosti. 2. Funkcija spremljanja skladnosti vključuje seznanitev upravnih ali upravljalnih organov glede skladnosti z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo. Vključuje tudi oceno možnih vplivov kakršnih koli sprememb v pravnem okolju na posle zadevnega podjetja ter opredelitev in oceno tveganj glede skladnosti. Člen 46Notranja revizija 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo učinkovito in trajno funkcijo notranje revizije. 2. Funkcija notranje revizije vključuje preučitev skladnosti dejavnosti zavarovalnice in pozavarovalnice z vsemi njunimi notranjimi strategijami, procesi in postopki poročanja Funkcija notranje revizije vključuje tudi oceno tega, ali je notranji sistem nadzora podjetja še vedno zadosten in ustrezen za njegovo poslovanje. 3. Funkcija notranje revizije je objektivna in neodvisna od funkcij poslovanja. 4. Vse ugotovitve in vsa priporočila notranje revizije se poročajo upravnim ali upravljalnim organom, ki zagotovijo skladnost z ugotovitvami in priporočili notranje revizije. Člen 47Aktuarska funkcija 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo učinkovito in trajno aktuarsko funkcijo, ki: (a) koordinira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij; (b) zagotovi ustreznost uporabljenih metodologij in osnovnih modelov kot tudi predpostavk, narejenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij; (c) oceni ustreznost in kakovost podatkov, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij; (d) primerja najboljše ocene z izkušnjami; (e) obvešča upravne ali upravljalne organe o zanesljivosti in ustreznosti izračuna zavarovalno-tehničnih rezervacij; (f) nadzira izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij v primerih iz člena 81; (g) poda mnenje o splošni politiki prevzemanja tveganj; (h) poda mnenje o ustreznosti ureditve pozavarovanja; (i) prispeva k učinkovitemu izvajanju sistema obvladovanja tveganj iz člena 43 zlasti glede modelov tveganja, ki so podlaga za izračun kapitalske zahteve, določene v oddelkih 4 in 5 poglavja VI, ter za oceno iz člena 44. 2. Aktuarsko funkcijo izvajajo osebe, ki imajo ustrezno znanje aktuarske in finančne matematike in ki lahko, če je primerno, dokažejo svoje zadevne izkušnje in strokovna znanja z ustreznimi strokovnimi in drugimi standardi. Člen 48Zunanje izvajanje 1. Kadar zavarovalnice in pozavarovalnice oddajo ključne ali pomembne funkcije ali kakršne koli dejavnosti zavarovanja ali pozavarovanja v zunanje izvajanje, države članice zagotovijo, da podjetja ostanejo v celoti odgovorna za izpolnjevanje vseh svojih obveznosti v okviru te direktive. 2. Zunanje izvajanje pomembnih operativnih dejavnosti se ne sme odvijati na način, ki bi: (a) materialno poslabšal kakovost sistema upravljanja zadevnega podjetja; (b) neupravičeno povečal izvajalno tveganje; (c) zmanjšal sposobnost nadzornih organov, da spremljajo skladnost podjetja z njegovimi obveznostmi; (d) ogrozil stalne in ustrezne storitve zavarovalcem. 3. Pred oddajo pomembnih dejavnosti v zunanje izvajanje zavarovalnice in pozavarovalnice pravočasno obvestijo nadzorne organe o poznejšem pomembnem razvoju v zvezi s temi dejavnostmi. Člen 49Izvedbeni ukrepi Komisija sprejme izvedbene ukrepe za podrobno opredelitev: (1) elementov sistemov iz členov 41, 43, 45 in 46 ter zlasti področij, ki jih bo zajemala politika upravljanja sredstev – obveznosti in naložb zavarovalnic in pozavarovalnic, kot določa člen 34(2). (2) funkcij iz členov 43, 45, 46 in 47; (3) zahtev, določenih v členu 42, in funkcij, ki jih ta člen ureja; (4) pogoji, pod katerimi se lahko opravlja zunanje izvajanje. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ODDELEK 3 – JAVNO RAZKRITJE Člen 50Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: vsebina 1. Države članice ob upoštevanju načel iz odstavkov 3 in 4 člena 35 od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da vsako leto javno razkrijejo poročilo o svoji solventnosti in finančnem položaju. Poročilo vsebuje naslednje podatke bodisi v celoti bodisi s sklicevanjem na enakovredne podatke, ki so bili razkriti v okviru drugih pravnih ali regulativnih zahtev: (a) opis poslov in delovanja podjetja; (b) opis sistema upravljanja in oceno njegove ustreznosti za profil tveganj podjetja: (c) opis izpostavljenosti, koncentracije, zmanjševanja in občutljivosti tveganj, za vsako kategorijo tveganja posebej; (d) ločen opis za sredstva, zavarovalno-tehnične rezervacije in druge obveznosti podlag in metod, uporabljenih za njihovo vrednotenje, skupaj z obrazložitvijo kakršnih koli pomembnejših razlik v podlagah in metodah, uporabljenih za njihovo vrednotenje v računovodskih izkazih; (e) opis upravljanja kapitala, najmanj vključno s: (i) strukturo in zneskom lastnih sredstev ter njihove kakovosti; (ii) zneski zahtevanega minimalnega in solventnostnega kapitala; (iii) podatki, ki omogočajo razumevanje glavnih razlik med standardno obliko in kakršnim koli notranjim modelom, ki ga je podjetje uporabilo za izračun svojega zahtevanega solventnostnega kapitala; (iv) zneskom kakršne koli neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom ali kakršne koli pomembnejše neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom v obdobju poročanja, tudi če so bile pozneje razrešene, z obrazložitvijo njihovih vzrokov in posledic kot tudi kakršnih koli popravnih ukrepov, ki so bili sprejeti. 2. Opis iz točke (e)(i) odstavka 1 vključuje analizo kakršnih koli pomembnih sprememb v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja in obrazložitev kakršnih koli pomembnejših razlik v zvezi z vrednostjo takšnih elementov v računovodskih izkazih ter kratek opis prenosljivosti kapitala. Razkritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz točke (e)(ii) odstavka 1 ločeno prikaže znesek, izračunan v skladu s pododdelki 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI, ter kakršen koli kapitalski dodatek, naložen v skladu s členom 37, skupaj s kratkimi in jedrnatimi informacijami o njegovi utemeljitvi s strani zadevnega nadzornega organa. V prehodnem obdobju, ki ni daljši od 5 let po datumu iz člena 310, lahko države članice brez poseganja v kakršno koli razkritje, ki je obvezno v okviru kakršnih koli drugih pravnih ali regulativnih zahtev, določijo, da kapitalskega dodatka ni treba ločeno razkriti. Razkritje zahtevanega solventnostnega kapitala vključuje, če je primerno, navedbo, da je njegov končni znesek še vedno predmet nadzorne ocene. Člen 51Podatki za Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine in njegova poročila 1 Države članice od nadzornih organov zahtevajo, da Odboru evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine vsako leto zagotovijo naslednje podatke: (a) povprečni kapitalski dodatek na posamezno podjetje in porazdelitev kapitalskih dodatkov, ki so jih naložili nadzorni organi v prejšnjem letu, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala in ločeno prikazano kot sledi: (i) za vse zavarovalnice in pozavarovalnice skupaj; (ii) za življenjske zavarovalnice; (iii) za neživljenjske zavarovalnice in pozavarovalnice; (b) za vsako razkritje iz točke (a) delež kapitalskih dodatkov, naloženih v okviru točk (a), (b) in (c) člena 37(1). 2. Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine vsako leto javno razkrije naslednje podatke: (a) skupno porazdelitev kapitalskih dodatkov v vsej Skupnosti, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala, za vsako: (i) zavarovalnico in pozavarovalnico; (ii) življenjsko zavarovalnico; (iii) neživljenjsko zavarovalnico in pozavarovalnico; (b) za vsako javno razkritje iz točke (a) delež kapitalskih dodatkov, naloženih v okviru točk (a), (b) in (c) člena 37(1). Poleg tega odbor vsako leto razkrije naslednje podatke: (a) porazdelitev kapitalskih dodatkov, merjeno kot odstotek zahtevanega solventnostnega kapitala, ki zajema vse zavarovalnice in pozavarovalnice v vsaki državi članici; (b) za razkritje iz točke (a) delež kapitalskih dodatkov, naloženih v okviru točk (a), (b) in (c) člena 37(1), posamezno. 3. Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine Komisiji zagotovi podatke iz odstavka 2 skupaj s poročilom, ki navaja stopnjo nadzorne konvergence pri uporabi kapitalskih dodatkov med nadzornimi organi v različnih državah članicah. Člen 52Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: načela glede uporabe 1. Nadzorni organi zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovolijo, da ne razkrijejo podatkov v naslednjih primerih: (a) če bi z razkritjem takšnih podatkov konkurenčna podjetja pridobila znatno neupravičeno prednost; (b) če obstajajo obveznosti do zavarovalcev ali drugi odnosi z nasprotno stranko, ki podjetje zavezujejo k varovanju skrivnosti ali zaupnosti. 2. Če nadzorni organ odobri nerazkritje podatkov, podjetja to navedejo v poročilu o solventnosti in finančnem položaju ter pojasnijo razloge. 3. Nadzorni organi zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovolijo uporabo ali sklic na javna razkritja, ki so bila izvedena v okviru drugih pravnih ali regulativnih zahtev, pod pogojem da so ta razkritja po svoji naravi in obsegu enakovredna podatkom, ki se zahtevajo v okviru člena 50. 4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za podatke iz točke (e) člena 50(1). Člen 53Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: posodobitve in dodatne prostovoljne informacije 1. V primeru kakršne koli večje spremembe, ki bi znatno vplivala na ustreznost informacij, ki so bile razkrite v skladu s členoma 50 in 52, zavarovalnice in pozavarovalnice razkrijejo primerne informacije glede njene narave in vplivov. Za namene prvega pododstavka, se za večjo spremembo šteje najmanj: (a) če se ugotovi neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom in nadzorni organi menijo, da podjetje ne bo moglo predložiti izvedljivega sanacijskega načrta, ali če takšnega načrta ne prejmejo v roku enega meseca; (b) če se ugotovi znatna neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom in nadzorni organi ne prejmejo sanacijskega načrta, ki ga štejejo za izvedljivega, v roku dveh mesecev. V primerih iz točke (a) drugega pododstavka nadzorni organi od zadevnega podjetja zahtevajo, da takoj razkrije znesek neskladnosti skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi. Če kljub sanacijskemu načrtu, ki se je sprva štel za izvedljivega, neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ni bila razrešena dva meseca potem, ko je bila ugotovljena, se ta neskladnost ob koncu tega obdobja razkrije skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi. V primerih iz točke (b) drugega pododstavka nadzorni organi od zadevnega podjetja zahtevajo, da takoj razkrije znesek neskladnosti skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi. Če kljub sanacijskemu načrtu, ki se je sprva štel za izvedljivega, neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom ni bila razrešena štiri mesece potem, ko je bila ugotovljena, se ta neskladnost ob koncu tega obdobja razkrije skupaj s pojasnilom o njenem izvoru in posledicah ter vključno z morebitnimi sprejetimi popravnimi ukrepi. 2. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko prostovoljno razkrijejo kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se nanaša na njihovo solventnost in finančni položaj, za katere se že ne zahteva razkritje v skladu s členoma 50 in 52 ter odstavkom 1. Člen 54Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: pravila in odobritev 1. Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da imajo na voljo ustrezne sisteme in strukture za izpolnjevanje zahtev iz členov 50, 52 in 53(1) kot tudi pisna pravila, ki zagotavljajo stalno ustreznost kakršnih koli informacij, ki so razkrite v skladu s členi 50, 52 in 53. 2. Poročilo o solventnosti in finančnem položaju morajo odobriti upravni ali upravljalni organi zavarovalnice ali pozavarovalnice, šele potem se lahko objavi. Člen 55Poročilo o solventnosti in finančnem položaju: izvedbeni ukrepi Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobno opredeljujejo informacije, ki jih je treba razkriti, in sredstva, s katerimi se to doseže. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ê 2002/83/ES člen 15 (prilagojeno) ODDELEK 2 4 - KVALIFICIRANI DELEžI Člen 56√ Pridobivanje deležev Õ ê 2007/44/ES člen 1(2)(a), člen 2(2)(a) in člen 4(2) (prilagojeno) 1. Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe ali takšnih oseb, ki delujejo usklajeno (v nadaljevanju ‚bodoči pridobitelj‘) in ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificirani delež v zavarovalnici Ö ali pozavarovalnici Õ , in bi zaradi tega bil njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi zavarovalnica Ö ali pozavarovalnica Õ postala njihovo odvisno podjetje (v nadaljevanju ‚predlagana pridobitev‘), da najprej pisno obvestijo pristojne Ö nadzorne Õ organe zavarovalnice Ö ali pozavarovalnice Õ , v kateri skušajo pridobiti ali povečati kvalificirani delež, o velikosti predvidenega deleža in jim sporočijo ustrezne informacije iz člena 15b(4) 58(4). Državam članicam ni treba uporabiti 30 % praga, če v skladu s členom 9(3)(a) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine. ê 2007/44/ES člen 1(2)(c), člen 2(2)(c) in člen 4(5) (prilagojeno) 2. Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe, ki se je odločila, da bi neposredno ali posredno odsvojila kvalificirani delež v zavarovalnici Ö ali pozavarovalnici Õ , da najprej pisno uradno obvesti pristojne Ö nadzorne Õ organe matične države članice in navede velikost nameravanega deleža. Enako mora oseba uradno obvestiti pristojne Ö nadzorne Õ organe matične države članice, če se je odločila, da bi zmanjšala svoj kvalificirani delež tako, da bi razmerje njenih glasovalnih pravic ali deleža kapitala padlo pod 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi zavarovalnica Ö ali pozavarovalnice Õ prenehala biti njeno odvisno podjetje. Državam članicam ni treba uporabiti 30 % praga, če v skladu s členom 9(3)(a) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine. ê 2007/44/ES člen 1(3), člen 2(3) in člen 4(2) (prilagojeno) Člen 57Ocenjevalno obdobje 1. Pristojni Ö Nadzorni Õ organi takoj, vsekakor pa v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila, zahtevanega v skladu s členom 56(1)15(1), ter po morebitnem kasnejšem prejemu informacij iz odstavka 2 tega člena bodočemu pridobitelju pisno potrdijo njegov prejem. ê 2007/44/ES člen 4(2) (prilagojeno) 2. Pristojni organi morajo takoj, vsekakor pa v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila, ter po morebitnem kasnejšem prejemu informacij iz odstavka 3 bodočemu pridobitelju pisno potrdijo njegov prejem. ê 2007/44/ES člen 1(3), člen 2(3) in člen 4(2) (prilagojeno) Pristojni Ö Nadzorni Õ organi imajo na voljo največ šestdeset delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu uradnega obvestila in vseh dokumentov, za katere države članice zahtevajo, da se priložijo uradnemu obvestilu na podlagi seznama, omenjenega v členu 58(4)15b(4) (v nadaljevanju ‚ocenjevalno obdobje‘), da opravijo oceno iz člena 58(1)15b(1) (v nadaljevanju ‚ocena‘). Pristojni Ö Nadzorni Õ organi ob potrditvi prejema obvestijo bodočega pridobitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja. 2. Pristojni Ö Nadzorni Õ organi lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar ne kasneje kot petdeseti delovni dan ocenjevalnega obdobja, zahtevajo dodatne informacije, potrebne za dopolnitev ocene. Ta zahteva mora biti pisna, v njej pa je treba opredeliti, katere dodatne informacije so potrebne. Za čas, ki poteče od datuma, ko pristojni Ö nadzorni Õ organi zahtevajo informacije, do datuma, ko prejmejo odgovor bodočega pridobitelja, se ocenjevalno obdobje prekine. Prekinitev ne sme presegati dvajsetih delovnih dni. Če pristojni Ö nadzorni Õ organi zahtevajo po lastni presoji še dodatne informacije za dopolnitev ali pojasnitev informacij, se zaradi tega ocenjevalno obdobje ne prekine. 3. Pristojni Ö Nadzorni Õ organi lahko prekinitev iz drugega pododstavka odstavka 2 podaljšajo na največ trideset delovnih dni, če je bodoči pridobitelj: (a) reguliran ali ima sedež zunaj Skupnosti; ali (b) če je fizična ali pravna oseba in ni podvržen nadzoru po tej direktivi ali po direktivah 85/611/EGS[56], 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES. 4. Če se pristojni Ö nadzorni Õ organi po opravljeni oceni odločijo, da bodo predlagani pridobitvi nasprotovali, o tem v dveh delovnih dneh in pred iztekom ocenjevalnega obdobja pisno obvestijo bodočega pridobitelja in navedejo razloge za svojo odločitev. Ob upoštevanju nacionalne zakonodaje se lahko na zahtevo bodočega pridobitelja objavi ustrezna utemeljitev odločitve. To državi članici ne preprečuje, da pristojnemu Ö nadzornemu Õ organu dovoli objavo, ne da bi bodoči pridobitelj to zahteval. 5. Če pristojni Ö nadzorni Õ organi predlagani pridobitvi v ocenjevalnem obdobju ne nasprotujejo pisno, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena. 6. Pristojni Ö Nadzorni Õ organi lahko določijo skrajni rok za izpeljavo predlagane pridobitve in ga po potrebi podaljšajo. 7. Države članice ne smejo predpisati zahtev glede obveščanja pristojnih organov o neposrednih ali posrednih pridobitvah glasovalnih pravic ali deležev v kapitalu ter zahtev glede odobritev takih pridobitev s strani pristojnih Ö nadzornih Õ organov, ki bi bile strožje od zahtev iz te direktive. ê 2007/44/ES člen 2(4) , člen 4(6) in člen 1(4) (prilagojeno) ð novo 8. ð Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobneje določajo ï prilagoditve meril iz člena 58(1)15b(1), da se upošteva prihodnji razvoj dogodkov in zagotovi enotna uporaba te direktive Ö členov 56 do 62 Õ . ð Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ï ê 2007/44/ES člen 1(3), člen 2(3) in člen 4(3) (prilagojeno) Člen 58Ocenjevanje 1. Pri ocenjevanju uradnega obvestila iz člena 56(1)15(1) in informacij iz člena 57(2)15a(2) pristojni Ö nadzorni Õ organi zaradi zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja zavarovalnice Ö ali pozavarovalnice Õ , v kateri naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva bodočega pridobitelja na zavarovalnico Ö ali pozavarovalnico Õ ocenijo ustreznost bodočega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih: (a) ugled bodočega pridobitelja; (b) ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost zavarovalnice Ö ali pozavarovalnice Õ ; (c) finančna trdnost bodočega pridobitelja, zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih dejavnosti v zavarovalnici Ö ali pozavarovalnici Õ , v kateri si prizadeva za pridobitev; (d) ali bo zavarovalnica Ö ali pozavarovalnica Õ lahko izpolnila in naprej izpolnjevala zahteve v zvezi s skrbno oceno na podlagi te direktive in po potrebi drugih direktiv, zlasti direktive 73/239/EGS, 98/78/ES, 2002/13/ES in 2002/87/ES, pri tem je še posebej pomembno, ali ima skupina, katere del bo postala, strukture, ki zagotavljajo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi Ö nadzornimi Õ organi in razdelitev odgovornosti med pristojnimi Ö nadzornimi Õ organi; (e) ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje teroristov v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES ali za poskus tega in da predlagana pridobitev lahko poveča takšno tveganje. 2. Pristojni Ö Nadzorni Õ organi lahko nasprotujejo predlagani pridobitvi samo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 ali če so informacije, ki jih predloži bodoči pridobitelj, nepopolne. 3. Države članice ne smejo določiti nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne smejo dovoliti svojim pristojnim Ö nadzornim Õ organom, da preučujejo predlagane pridobitve v smislu gospodarskih potreb trga. 4. Države članice dajo javnosti na voljo seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene in jih je treba predložiti pristojnim Ö nadzornim Õ organom sočasno z obvestilom iz člena 56(1)15(1). Obseg zahtevanih informacij mora biti sorazmeren in prilagojen vrsti bodočega pridobitelja in predlagane pridobitve. Države članice ne smejo zahtevati informacij, ki za skrbno oceno niso pomembne. 5. Če je bil pristojni Ö nadzorni Õ organ uradno obveščen o dveh ali več predlogih za pridobitev ali povečanje kvalificiranih deležev v isti zavarovalnici Ö ali pozavarovalnici Õ , ne glede na člen 57(1), (2) in (3)15a(1), (2) in (3), vse bodoče pridobitelje obravnava brez diskriminacije. Člen 59Pridobitve reguliranih finančnih podjetij 1. Ustrezni pristojni Ö nadzorni Õ organi se med seboj o vsem posvetujejo pri opravljanju ocenjevanja, če je bodoči pridobitelj: (a) kreditna institucija, zavarovalnica, Ö ali Õ pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje v smislu člena 1a, točka 2, Direktive 85/611/EGS (v nadaljevanju ‚družba za upravljanje KNPVP‘), ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve; (b) matično podjetje kreditne institucije, zavarovalnice, Ö ali Õ pozavarovalnice, investicijska podjetja ali družbe za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve; ali (c) fizična ali pravna oseba, ki nadzoruje kreditno institucijo, zavarovalnico, Ö ali Õ pozavarovalnico, investicijsko podjetje ali družbo za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve. 2. Pristojni Ö Nadzorni Õ organi brez neupravičenih zamud drug drugemu zagotavljajo informacije, ki so bistvene ali pomembne za ocenjevanje. V zvezi s tem pristojni Ö nadzorni Õ organi sporočijo drug drugemu vse pomembne informacije na zahtevo, vse bistvene pa na lastno pobudo. Pri odločitvi pristojnega Ö nadzornega Õ organa, ki je izdal dovoljenje zavarovalnici Ö ali pozavarovalnici Õ , v kateri naj bi prišlo do predlagane pridobitve, se upoštevajo vsa stališča ali pridržki, ki jih je izrazil pristojni Ö nadzorni Õ organ, odgovoren za bodočega pridobitelja. ê 2005/68/ES člen 21 (prilagojeno) Člen 58 Odtujitve Države članice zahtevajo, da vsaka fizična ali pravna oseba, ki namerava posredno ali neposredno odtujiti kvalificirani delež v pozavarovalnici, o tem najprej obvesti pristojne organe matične države članice in pri tem navede velikost načrtovanega deleža. ê 2002/83/ES, 92/49/EGS člen 15 in 2005/68/ES člen 22 (prilagojeno) Člen 60Obveščanje pristojnih √ nadzornih Õ organov, ki ga izvede zavarovalnica √ ali pozavarovalnica Õ √ Zavarovalnica ali Õ pPozavarovalnicae obvestijo pristojne √ nadzorne Õ organe svoje matične države članice, ko izvejo za kakršno koli pridobitev ali odtujitev deležev v svojem kapitalu, zaradi katere √ takšni Õ deleži presežejo ali se spustijo pod enega od pragov iz členov 19 56 in 21 57(1) do (7). ê 2002/83/ES, 92/49/EGS člen 15 in 2005/68/ES člen 22 (prilagojeno) Prav tako jim √ nadzornim organom Õ vsaj enkrat na leto posredujejo imena delničarjev in družbenikov, ki imajo v lasti kvalificirane deleže, ter velikost teh deležev, kakor je na primer izkazana iz podatkov na letnih skupščinah delničarjev ali družbenikov ali podana zaradi skladnosti s predpisi za družbe, ki kotirajo na borzah. ê 2005/68/ES člen 23 (prilagojeno) ð novo Člen 61Opredeljeni deleži,: pPooblastila pristojnega √ nadzornega Õ organa Države članice zahtevajo, da v primerih, ko je verjetno, da bo vpliv, ki ga izvajajo osebe iz členova 1956 in 57(1) do (7), škodoval varnemu in skrbnemu upravljanju √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice, pristojni √ nadzorni Õ organi matične države članice √ podjetja, v katerem se doseže ali poveča opredeljeni delež, Õ sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi odpravijo navedeno stanje. Takšni ukrepi lahko na primer obsegajo sodne odredbe, kazni ð sankcije ï proti direktorjem in menedžerjem ali začasne prepovedi glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deleža v lasti zadevnih delničarjev ali družbenikov. Podobni ukrepi se uporabljajo za fizične ali pravne osebe, ki ne izpolnijo svojih obveznosti √ obveščanja Õ glede predložitve predhodnih podatkov v skladu s iz členovom 19 56 in 57(1) do (7) . Če se kapitalski delež pridobi kljub nasprotovanju pristojnih √ nadzornih Õ organov, države članice ne glede na katere koli druge kazni ð sankcije ï , ki bodo uvedene, predpišejo bodisi √ kar koli od naslednjega: Õ (1) začasno prepoved ustreznih glasovalnih pravic; (2) bodisi neveljavnost √ morebitnih Õ oddanih glasov ali predpišejo možnost njihove razveljavitve. ê 2007/44/ES člen 1(1), člen 2(1) in člen 4(1) (prilagojeno) Člen 62 Ö Glasovalne pravice Õ Za opredelitev ta oddelek v smislu členov 8 in 15 ter glede drugih vrednosti deležev iz člena 15 se upoštevajo glasovalne pravice iz členov 9 in 10 Direktive 2004/109/ES ter pogoji o združevanju teh pravic, določeni v členu 12(4) in (5) omenjene direktive. Države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih investicijska podjetja ali kreditne institucije morda pridobile prek prodaje prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke 6 oddelka A Priloge I k Direktivi 2004/39/ES, pod pogojem, da se te pravice po eni strani ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in da se po drugi strani prodajo v enem letu od pridobitve. ê 2007/44/ES člen 4(prilagojeno) (prilagojeno) ð novo Člen 6 Pregled Komisija bo v sodelovanju z državami članicami do 21. marca 2011 pregledala uporabo te direktive ter o tem predložila Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi. ê 2005/68/ES člen 24 (prilagojeno) ODDELEK 3 5 - POSLOVNA SKRIVNOST, IN IZMENJAVA PODATKOV √ IN SPODBUJANJE NADZORNE KONVERGENCE Õ ê 2005/68/ES člen 24 (prilagojeno) Člen 63Obveznost 1.Države članice predvidijo, da za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnih √ nadzornih Õ organih, ter za revizorje in strokovnjake, ki delajo v imenu pristojnih √ teh Õ organov, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. To pomeni, da √ Takšne osebe ne smejo razkriti nobeni osebi ali organu Õ nobenega zaupnega podatka, s katerim se utegnejo seznaniti √ seznanijo Õ med opravljanjem svojih dolžnosti, ne smejo razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirnega podatka, tako da posameznih √ zavarovalnic ali Õ pozavarovalnic ni mogoče identificirati brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo. 2.Vendar pa je v primerih, ko je zoper √ zavarovalnico ali Õ pozavarovalnico uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, zaupne podatke, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti to podjetje, dovoljeno razkriti v civilnih ali gospodarskih postopkih. ê2005/68/ES člen 25 (prilagojeno) Člen 64Izmenjava podatkov med pristojnimi √ nadzornimi Õ organi držav članic Člen 2463 pristojnim √ ne izključuje izmenjave podatkov med nadzornimi Õ organiom različnih držav članic ne preprečuje, da si izmenjujejo podatke v skladu z direktivami, ki se uporabljajo za pozavarovalnice. Za te podatke veljajo pogoji √ obveznost Õ varovanja poslovne skrivnosti, določenai v členu 24 63. ê 2005/68/ES člen 26 (prilagojeno) Člen 65Sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami Države članice lahko s pristojnimi √ z nadzornimi Õ organi tretjih držav ali z organi ali telesi tretjih držav, kakor je opredeljeno v členu 28 67 (1) in (2), sklepajo sporazume o sodelovanju, s katerimi omogočijo izmenjavo podatkov, le tedaj, če za razkrite podatke √ , ki bodo razkriti, Õ velja jamstvo poslovne skrivnosti, najmanj enako tistemu, ki je opredeljeno v tem oddelku. Takšna izmenjava podatkov je √ mora biti Õ namenjena opravljanju nadzorne naloge omenjenih √ teh Õ organov ali teles. ê 2002/83/ES, 2000/64/ES člen 2 in 2005/68/ES člen 26 (prilagojeno) Če podatki √ , ki jih bo država članica razkrila tretji državi, Õ izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih √ nadzornih Õ organov, ki so jih posredovali, √ te države članice Õ in, kadar je to primerno, izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje. ê 2005/68/ES člen 27 (prilagojeno) ð novo Člen 66Uporaba zaupnih podatkov Pristojni √ Nadzorni Õ organi, ki prejmejo zaupne podatke iz člena 24 63 ali 25 64 , jih lahko uporabijo le pri opravljanju svojih dolžnosti √ in v naslednje namene Õ : (a1) da preverijo, ali so izpolnjeni pogoji, ki urejajo začetek opravljanja poslov √ zavarovanja ali Õ pozavarovanja, in da olajšajo spremljanje opravljanja takšnih poslov; zlasti glede spremljanja zavarovalno-tehničnih rezervacij, ð zahtevanega minimalnega kapitala, zahtevanega solventnostnega kapitala ï minimalnega kapitala, ð sistema upravljanja ï upravnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjega nadzora; (b2) da naložijo kazni ð sankcije ï ; (c3) pri upravnih pritožbah zoper odločbe pristojnega √ nadzornega Õ organa; ali (d4) v sodnih postopkih, sproženih po členu 53 ali v skladu s posebnimi določbami, določenimi v tej ali drugih to direktivoah, sprejetih na področju zavarovalnic in pozavarovalnic. ê 2005/68/ES člen 28 (prilagojeno) Člen 67Izmenjava podatkov z drugimi organi 1. Člena 24 63 in 27 66 ne izključujeta √ ničesar od naslednjega: Õ (a) izmenjave podatkov znotraj države članice, če ima ista država članica dvoje ali več pristojnih √ med več nadzornimi Õ organiov v isti državi članici, √ pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij; Õ (b) ali med državami članicami, √ izmenjave podatkov pri opravljanju njihovih nadzornih funkcij Õ med pristojnimi √ nadzornimi Õ organi in med √ katerimi koli izmed naslednjih, ki so v isti državi članici Õ : (ai) organi, pristojnimi za uradni nadzor kreditnih institucij in drugih finančnih institucij, ter organi, pristojnimi za nadzor finančnih trgov; (bii) telesi, ki sodelujejo pri likvidaciji ali stečaju zavarovalnic, in pozavarovalnic ter in v drugih podobnih postopkih; in (ciii) osebami, odgovornimi za opravljanje z zakonom predpisanih revizij letnih računovodskih izkazov zavarovalnic, pozavarovalnic in drugih finančnih institucij;, (c) ter pri opravljanju svojih nadzornih funkcij ali razkrivanjeu ustreznih podatkov organom, ki upravljajo postopke prisilne likvidacije ali jamstvene sisteme in ki takšne podatke potrebujejo za opravljanje svojega dela. √ Izmenjava podatkov iz točke (b) prvega pododstavka se lahko odvija tudi med različnimi državami članicami. Õ Za podatke, ki jih prejemajo ti organi, telesa ali osebe, veljajo pogoji √ obveznost varovanja Õ poslovne skrivnosti, določenai v členu 24 63. ê 2005/68/ES člen 28 (prilagojeno) 2. Ne glede na člene Členi 24 63 do 27 66 lahko državame članicame √ ne preprečujejo Õ odobrijo √ , da bi odobrile Õ izmenjavo podatkov med pristojnimi √ nadzornimi Õ organi in √ katerimi koli od naslednjih Õ : (a) organi, odgovornimi za nadzor teles, ki sodelujejo pri likvidaciji in stečaju zavarovalnic, ali pozavarovalnic ter v drugih podobnih postopkih; ali (b) organi, odgovornimi za nadzor oseb, odgovornih za opravljanje z zakonom predpisanih revizij letnih računovodskih izkazov zavarovalnic, ali pozavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij; ali (c) neodvisnimi aktuarji zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki izvajajo zakonski nadzor teh podjetij, in telesi, pooblaščenimi za nadziranje takšnih aktuarjev. Države članice, ki uveljavijo možnost iz √ uporabljajo Õ prviega pododstavekka, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji: (a) ta izmenjava podatkiov morajo biti opravljena za namenjeni izvajanjue nadzora ali zakonskega nadzora iz prvega pododstavka; (b) za prejete podatke, prejete v tem pomenu, √ mora Õ veljatijo pogoji √ obveznost Õ poslovne skrivnosti, določenai v členu 24 63; (c) kadar podatki izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih √ nadzornih Õ organov, ki so jih posredovali, √ , od katerih izvirajo, Õ in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje. Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov, oseb in teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu s prvim in drugim pododstavkomtem odstavkom. 3. Ne glede na člene Členi 24 63 do 27 66 lahko državame članicame √ ne preprečujejo, da bi Õ s ciljem krepitve stabilnosti, vključno s celovitostjo, finančnega sistema, odobrijo Ö odobrile Õ izmenjavo podatkov med pristojnimi √ nadzornimi Õ organi in telesi, ki so po zakonu pristojnai za odkrivanje in preiskovanje kršitev prava gospodarskih družb. ê 2002/83/ES člen 16(5), 92/49/EGS člen 16(5)(b) in 2005/68/ES člen 28(3) (prilagojeno) ð novo Države članice, ki uveljavijo možnost iz √ uporabljajo Õ prviega pododstavekka, zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji: (a) tie podatki morajo biti namenjeni opravljanju nalog √ odkrivanju in preiskovanju Õ iz prvega pododstavka; (b) za prejete podatke, prejete v tem pomenu, √ mora Õ veljatijo pogoji √ obveznost Õ poslovne skrivnosti, določenai v členu 24 63; (c) kadar podatki izvirajo iz druge države članice, se smejo razkriti samo z izrecnim soglasjem pristojnih √ nadzornih Õ organov, ki so jih posredovali, √ , od katerih izvirajo, Õ in po potrebi izključno za namene, za katere so ti organi dali svoje soglasje. Če v državi članici organi ali telesa iz prvega pododstavka opravljajo svoje naloge odkrivanja in preiskovanja s pomočjo posebno usposobljenih oseb, ki so √ zaradi svoje posebne usposobljenosti Õ imenovane za navedeni namen in niso zaposlene v javnem sektorju, se lahko možnost izmenjave podatkov, predvidena v prvem pododstavku, razširi na takšne osebe, pod pogoji iz drugega pododstavka. Za izvajanje točke (c) drugega pododstavka organi ali telesa iz prvega pododstavka sporočijo pristojnim √ nadzornim Õ organom, ki so posredovali podatke, √ , od katerih izvirajo podatki, Õ imena in natančne pristojnosti oseb, katerim bodo podatki poslani. 4. Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo imena organov ð, oseb ï ali teles, ki lahko prejmejo podatke v skladu s tem z odstavkom 3 . ê 2002/83/ES člen 16(7) (prilagojeno) Do 31. decembra 2000 Komisija sestavi poročilo o uporabi tega odstavka. ê 2005/68/ES člen 60(5)(b) 8. Odstavki od 1 do 7 pristojnim organom ne preprečujejo, da bi posredovali: (a) centralnim bankam in drugim subjektom s podobno funkcijo v vlogi monetarnih organov, (b) po potrebi drugim javnim organom, pooblaščenim za nadzor plačilnih sistemov, podatke namenjene za opravljanje njihovih nalog, takšnim organom in telesom niti ne preprečujejo, da bi podatke, kot jih morajo za namene odstavka 4, sporočili pristojnim organom. Za podatke, prejete v tem smislu, veljajo pogoji poslovne skrivnosti iz tega člena. ê 2005/68/ES člen 30 (prilagojeno) Člen 68Razkrivanje podatkov državni upravi, ki je pristojna za finančno zakonodajo Ne glede na Ččlena 24 63 in 27 66 lahko državame članicame √ ne preprečujeta, da bi Õ v skladu z zakonskimi določbami dovolilejo razkrivanje nekaterih podatkov drugim službam njihove državne uprave, ki so odgovorne za zakonodajo v zvezi z nadzorom kreditnih institucij, finančnih institucij, institucij za opravljanje investicijskih storitev, zavarovalnic ali pozavarovalnic, ter inšpektorjem, ki delujejo v imenu teh oddelkov. Vendar so Ttakšna razkritja so mogoča samo tedaj, ko so potrebna zaradi nadzora varnega in skrbnega poslovanja. Vendar pa države članice predvidijo, da se lahko podatki, prejeti v skladu s členoma 25 64 in 28 67(1), in podatki, pridobljeni pri pregledih na kraju samem iz člena 16 32, ne smejo nikoli razkriti razkrijejo √ le Õ v primerih iz tega člena, razen z izrecnim soglasjem pristojnih √ nadzornih Õ organov, ki so podatke posredovali, √ od katerih podatki izvirajo, Õ ali pristojnih nadzornih organov države članice, v kateri je bilo opravljeno preverjanje na kraju samem. ê 2005/68/ES člen 29 (prilagojeno) Člen 69Prenos informacij centralnim bankam in monetarnim oblastem √ Brez poseganja v Õ Tta oddelek pristojnim √ lahko nadzorni Õ organiom ne preprečuje prenosa √ pošiljajo Õ podatkeov, namenjeneih za opravljanje njihove naloge: (1) centralnim bankam in drugim subjektom s podobno funkcijo kakor monetarne oblasti;, in (2) kjer je potrebno drugim javnim organom, pooblaščenim za nadzor plačilnih sistemov. Takšnim organiom ali telesaom √ lahko Õ tudi dovolijo, da √ posredujejo Õ pristojnim √ nadzornim Õ organom posredujejo informacije, kakršne morebiti potrebujejo za namene člena 2766. Za informacije, prejete v tem okviru, veljajo pogoji √ obveznost Õ poslovne skrivnosti, določeni v tem oddelku. ò novo Člen 70 Nadzorna konvergenca Države članice zagotovijo, da nadzorni organi sodelujejo pri dejavnostih Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine v skladu z drugim odstavkom člena 2 Sklepa Komisije 2004/6/ES[57]. ê 2005/68/ES člen 31 (prilagojeno) ODDELEK 4 6- DOLžNOSTI REVIZORJEV Člen 71Dolžnosti revizorjev 1. Države članice zagotovijo vsaj, da je oseba √ so osebe Õ , pooblaščenea v smislu Direktive √ Sveta Õ 84/253/EGS[58], ki v √ zavarovalnici ali Õ pozavarovalnici opravljajo nalogo, opisano √ z zakonom predpisane revizije iz Õ v členau 51 Direktive Sveta 78/660/EGS[59], členau 37 Direktive Sveta 83/349/EGS ali členau 31 Direktive 85/611/EGS ali kakšno drugo zakonsko nalogo, dolžnea pristojnim √ nadzornim Õ organom nemudoma poročati o vseh dejstvih ali odločitvah, ki zadevajo navedeno podjetje, za katere izvejo pri opravljanju svoje naloge in ki bi lahko √ povzročili kar koli od naslednjega Õ : (a) predstavljala bistveno kršitev zakonov ali drugih predpisov, ki določajo pogoje, ki urejajo dovoljenja za opravljanje poslov, ali ki posebej urejajo opravljanje dejavnosti zavarovalnic ali √ in Õ pozavarovalnic; ali (b) vplivajo na √ poslabšanje Õ nemotenegao delovanjae √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice; ali (c) povzročijo zavrnitev potrditve računovodskih izkazov ali izražanje zadržkov. ò novo (d) neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom; (e) neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom. ê 2005/68/ES člen 31 (prilagojeno) Zadevna oseba √ Osebe iz prvega pododstavka Õ so je dolžnea poročati tudi o vseh dejstvih ali odločitvah, za katere izvejo pri opravljanju svoje naloge, kakor je opisano v prvem pododstavku, v podjetju, ki ima tesne povezave, izhajajoče iz nadzornega razmerja s √ z zavarovalnico ali Õ pozavarovalnico, v kateri opravljajo zgoraj navedeno nalogo. ê 95/26/ES člen 5 (prilagojeno) 2. Razkritje dejstva ali sklepa iz odstavka 1 v dobri veri pristojnim √ nadzornim Õ organom s strani oseb, pooblaščenih v smislu Direktive 84/253/EGS, ne predstavlja bistvene kršitve katere koli omejitve razkritja podatkov, določene po pogodbi, z zakonom ali drugim predpisom in tem osebam ne nalaga nikakršne obveznosti. ê 2002/83/ES člen 18 (prilagojeno) √ POGLAVJE V - OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ŽIVLJENJSKEGA IN NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Õ Člen 72Opravljanje dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja 1. Brez poseganja v odstavka 3 in 7, nobeno podjetje ne more imeti dovoljenja hkrati na podlagi te direktive in na podlagi Direktive 73/239/EGS. √ Zavarovalnice ne smejo biti pooblaščene, da hkrati opravljajo dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja. Õ 2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice predvidijo, da: (a) lahko podjetja, ki imajo dovoljenje na podlagi te direktive, √ da opravljajo dejavnost življenjskega zavarovanja Õ prav tako pridobijo dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS √ za dejavnosti neživljenjskega zavarovanja Õ za nevarnosti, navedene v zavarovalnih vrstah 1 in 2 v točki A Prilogei k navedeni direktivi I;, (b) lahko podjetja, ki imajo dovoljenje na podlagi člena 6 Direktive 73/239/EGS izključno za nevarnosti, navedene v zavarovalnih vrstah 1 in 2 v točki A Prilogei k navedeni direktivi I, pridobijo dovoljenje na podlagi te direktive √ za opravljanje dejavnosti življenjskega zavarovanja Õ . √ Vendar se vsaka dejavnost upravlja ločeno v skladu s členom 73. Õ 43. Države članice lahko predvidijo, da podjetja iz odstavka 2 ravnajo v skladu z računovodskimi pravili, ki urejajo √ življenjske Õ zavarovalnice, ki so pridobile dovoljenje na podlagi te direktive za vse njihove dejavnosti. Do uskladitve v zvezi s tem lahko države članice tudi predvidijo, da glede pravil o prenehanju za dejavnosti, ki se nanašajo na nevarnosti, navedene v zavarovalnih vrstah 1 in 2 v točki A Priloge I v Prilogi k Direktivi 73/239/EGS, ki jih opravljajo √ ta Õ podjetja iz odstavka 2, veljajo pravila, ki se uporabljajo za dejavnosti življenjskega zavarovanja. 54. Če ima podjetje √ zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje Õ , ki opravlja dejavnosti iz Priloge k Direktivi 73/239/EGS, finančne, komercialne ali upravne povezave z √ življenjsko Õ zavarovalnico, ki opravlja dejavnosti, zajete v tej direktivi, pristojni √ nadzorni Õ organi √ matičnih Õ držav članic, na ozemlju katerih je sedež teh podjetij, zagotovijo, da izkazi zadevnih podjetij niso izkrivljeni zaradi sporazumov med temi podjetji ali zaradi dogovorov, ki bi lahko vplivali na porazdelitev odhodkov in prihodkov. 35. S pridržkom odstavka 6 lahko Ppodjetja iz odstavka 2 in podjetja, ki so √ na naslednje datume hkrati opravljala dejavnosti življenjskega in neživljenjskega zavarovanja, ki jih zajema ta direktiva, lahko še naprej hkrati opravljajo navedeni dejavnosti, če vsako dejavnost upravljajo ločeno v skladu s členom 73 Õ : (a) 1. januarja 1981 za podjetja, ki so pridobila dovoljenje v Grčiji;, (b) 1. januarja 1986 za podjetja, ki so pridobila dovoljenje v Španiji in na Portugalskem;, ê 2004/66/ES člen 1 in Priloga (c) 1. januarja 1995 za podjetja, ki so pridobila dovoljenje v Avstriji, na Finskem in Švedskem;, ê 2006/101/ES člen 1 in Priloga točka 3(b) (prilagojeno) (d) 1. maja 2004 za podjetja, ki so pridobila dovoljenja na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem √ in v Sloveniji Õ ; ê 2006/101/ES člen 1 in Priloga točka 3(c) (prilagojeno) (e) 1. januarja 2007 za podjetja, ki so pridobila dovoljenja v Bolgariji in Romuniji;, in ê 2002/83/ES (prilagojeno) (f) 15. marca 1979 za vsa druga podjetja.; hkrati opravljala dejavnosti, zajete v Direktivi 73/239/EGS, in dejavnosti, zajete v tej direktivi, še naprej opravljajo navedene dejavnosti hkrati, če vsako dejavnost upravljajo ločeno v skladu s členom 19 te direktive. 6. √ Matična Õ dDržava članica lahko zahteva, da zavarovalnice, ki imajo sedež na njenem ozemlju, v obdobju, ki ga določi zadevna √ navedena Õ država članica, prenehajo sočasno opravljati dejavnosti √ življenjskega in neživljenjskega zavarovanja Õ , s katerimi so se ukvarjalejo na datume iz prvega pododstavka odstavka 3. 7. Določbe tega Člena se ponovno pregledajo na podlagi poročila Komisije Svetu v luči prihodnjega usklajevanja pravil o prenehanju, in v vsakem primeru pred 31. decembrom 1999. ê 2002/83/ES člen 19 (prilagojeno) Člen 73Ločevanje upravljanja življenjskega zavarovanja in neživljenjskega zavarovanja 1. Ločeno upravljanje iz člena 72 18(3) mora biti √ je Õ organizirano tako, da so dejavnosti, zajete v tej direktivi, √ je dejavnost življenjskega zavarovanja Õ ločenae od dejavnosti, zajetih v Direktivi 73/239/EGS, zato da: √ dejavnosti neživljenjskega zavarovanja. Õ Iinteresi imetnikov življenjske zavarovalne police in imetnikov neživljenjske zavarovalne police niso √ ne smejo biti Õ oškodovani, in zlasti, da imajo √ morajo imeti Õ koristi od dobičkov življenjskega zavarovanja imetniki življenjske zavarovalne police, kakor da bi √ življenjska Õ zavarovalnica opravljala samo dejavnosti življenjskega zavarovanja., ò novo 2. Brez poseganja v člena 100 in 126 zavarovalnice iz člena 72(2) in (5) izračunajo oboje od naslednjega: (a) teoretični življenjski zahtevani minimalni kapital glede na njihovo dejavnost življenjskega zavarovanja ali pozavarovanja, izračunan kot da bi zadevno podjetje opravljalo samo to dejavnost, na podlagi ločenih izkazov iz odstavka 6; (b) teoretični neživljenjski zahtevani minimalni kapital glede na njihovo dejavnost neživljenjskega zavarovanja ali pozavarovanja, izračunan kot da bi zadevno podjetje opravljalo samo to dejavnost, na podlagi ločenih izkazov iz odstavka 6. 3. Zavarovalnice iz člena 72(2) in (5) krijejo z enakovrednim zneskom postavk primernih osnovnih lastnih sredstev najmanj naslednje: (a) teoretični življenjski zahtevani minimalni kapital v zvezi z dejavnostjo življenjskega zavarovanja; (b) teoretični neživljenjski zahtevani minimalni kapital v zvezi z dejavnostjo neživljenjskega zavarovanja. ê 2002/83/ES člen 19 (prilagojeno) ð novo Mminimalnih finančnih obveznosti √ iz prvega pododstavka Õ , zlasti minimalnega kapitala, v zvezi z eno ali drugo dejavnostjo, in sicer dejavnostjo po tej direktivi in dejavnostjo po Direktivi 73/239/EGS √ dejavnostjo življenjskega zavarovanja in dejavnostjo neživljenjskega zavarovanja Õ , ne √ sme Õ nositi druga dejavnost. 4. Dokler pa so minimalne finančne obveznosti √ iz odstavka 3 Õ izpolnjene pod pogoji, določenimi v drugi alinei prvega pododstavka, in če je pristojni √ nadzorni Õ organ obveščen, lahko podjetje ð za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 100 ï uporablja te izrecne postavke ð primernih lastnih sredstev ï minimalnega kapitala, ki so še vedno na voljo za eno ali drugo dejavnost. 5. Pristojni √ Nadzorni Õ organi analizirajo rezultate obeh dejavnosti √ življenjskega in neživljenjskega zavarovanja Õ , da zagotovijo skladnost z določbami tega odstavkia 1 do 5 tega člena. 56. (a) Izkazi se sestavijo na tak način √ tako Õ , da so prikazani viri rezultatov za vsako od obeh dejavnosti, življenjsko zavarovanje in neživljenjsko zavarovanje √ prikazani ločeno Õ . V ta namen se Vvsi prihodki, (zlasti premije, plačila pozavarovateljev in prihodki od naložb) ter odhodki, (zlasti zavarovalne poravnave, dodatki zavarovalno-tehničnim rezervacijam, pozavarovalne premije, √ in Õ operativni stroški v zvezi z zavarovalnimi posli) se razdelijo glede na izvor. Postavke, ki so skupne za obe dejavnosti, se vnesejo √ v izkaze Õ v skladu z metodami porazdelitve, ki jih sprejme pristojni √ nadzorni Õ organ. (b) Življenjske Zzavarovalnice morajo na podlagi izkazov pripraviti √ pripravijo Õ izjavo, v kateri so jasno opredeljene postavke ð primernih osnovnih lastnih sredstev ï , ki sestavljajo vsak minimalni kapital ð ki krijejo vsak teoretični zahtevani minimalni kapital, kot ga določa odstavek 2, ï v skladu s členom 27 te direktive in členom 16(1) Direktive 73/239/EGS98(5). 37. Če eden od minimalnih kapitalov ð znesek postavk primernih osnovnih lastnih sredstev v zvezi z eno od dejavnosti ï ne zadostuje ð za kritje minimalnih finančnih obveznosti iz prvega pododstavka odstavka 3 ï , pristojni √ nadzorni Õ organi za pomanjkljivo dejavnost uporabijo ukrepe, opredeljene v ustrezni √ tej Õ direktivi, ne glede na rezultate v drugi dejavnosti. Z odstopanjem od druge alinee prvega tretjega pododstavka odstavka 1 3 , lahko ti ukrepi vključujejo dovoljenje za prenos ð izrecnih postavk primernih osnovnih lastnih sredstev ï od ene dejavnosti na drugo. ò novo POGLAVJE VI – PRAVILA GLEDE VREDNOTENJA SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, ZAVAROVALNO-TEHNIČNIH REZERVACIJ, LASTNIH SREDSTEV, ZAHTEVANEGA SOLVENTNOSTNEGA KAPITALA, ZAHTEVANEGA MINIMALNEGA KAPITALA IN NALOŽBENA PRAVILA ODDELEK 1 - VREDNOTENJE SREDSTEV IN OBVEZNOSTI Člen 74Vrednotenje sredstev in obveznosti 1. Države članice zagotovijo, če ni drugače določeno, da zavarovalnice in pozavarovalnice vrednotijo sredstva in obveznosti na naslednji način: (a) sredstva se vrednotijo na znesek, za katerega bi se izmenjala med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem poslu; (b) obveznosti se vrednotijo na znesek, za katerega bi se lahko prenesle ali poravnale med dobro obveščenima strankama s pravico razpolaganja v strogo poslovnem poslu. Vrednotenje obveznosti se ne sme prilagajati glede na lastno kreditno sposobnost zavarovalnice ali pozavarovalnice. 2. Komisija sprejme izvedbene ukrepe za določitev metod in predpostavk, ki se bodo uporabljale pri vrednotenju sredstev in obveznosti iz odstavka 1. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ODDELEK 2 - PRAVILA V ZVEZI Z ZAVAROVALNO-TEHNIčNIMI REZERVACIJAMI Člen 75Splošne določbe 1. Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vzpostavijo zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi z vsemi svojimi zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi do zavarovalcev in upravičencev zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb. 2. Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij temelji na njihovi trenutni izstopni vrednosti. 3. Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij uporablja in upošteva informacije, ki jih zagotavljajo finančni trgi, in splošno dostopne podatke o zavarovalnih in pozavarovalnih tehničnih tveganjih (skladnost s trgom). 4. Zavarovalno-tehnične rezervacije se izračunajo na smotrn, zanesljiv in objektiven način. Člen 76Izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij 1. Vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij je enaka vsoti najboljše ocene in meje tveganja, kot določata odstavka 2 in 3. 2. Najboljša ocena je enaka povprečju, ovrednotenem glede na verjetnost, prihodnjih denarnih tokov ob upoštevanju časovne vrednosti denarja (pričakovana trenutna vrednost prihodnjih denarnih tokov) in ob uporabi ustrezne časovne strukture netvegane obrestne mere. Izračun najboljše ocene temelji na tekočih in verodostojnih podatkih ter realnih predpostavkah in se izvede z uporabo ustreznih aktuarskih metod in statističnih tehnik. Projekcija denarnega toka, uporabljena pri izračunu najboljše ocene, upošteva vse denarne prilive in odlive, ki so potrebni za poravnavo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v času njihove veljavnosti. Najboljša ocena se izračuna kot bruto znesek, brez odštevanja izterljivih zneskov iz zavarovalnih pogodb in namenskih družb. Ti zneski se izračunajo ločeno v skladu s členom 80. 3. Meja tveganja je takšna, da zagotavlja, da je vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij enakovredna znesku, ki bi ga zavarovalnice in pozavarovalnice zahtevale za prevzem in izpolnitev zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti. 4. Zavarovalnice in pozavarovalnice ločeno vrednotijo najboljšo oceno in mejo tveganja. Vendar če je mogoče prihodnje denarne tokove, povezane z zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi, nadomestiti z uporabo finančnih instrumentov, katerih tržna vrednost je neposredno vidna, se vrednost zavarovalno-tehničnih rezervacij določi na podlagi tržne vrednosti teh finančnih instrumentov. V tem primeru niso potrebni ločeni izračuni najboljše ocene in meje tveganja. 5. Če zavarovalnice in pozavarovalnice ločeno vrednotijo najboljšo oceno in mejo tveganja, se meja tveganja izračuna z določitvijo stroškov zagotavljanja zneska primernih lastnih sredstev, enakovrednega zahtevanemu solventnostnemu kapitalu, ki je potreben za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti v času njihove veljavnosti. Mera, uporabljena pri določitvi stroškov zagotavljanja tega zneska primernih lastnih sredstev (mera stroškov kapitala), je enaka za vse zavarovalnice in pozavarovalnice. Uporabljena mera stroškov kapitala je enaka dodatni meri nad ustrezno netvegano obrestno mero, ki bi jo zavarovalnica ali pozavarovalnice, ki ima znesek primernih lastnih sredstev iz oddelka 3, ki je enakovreden zahtevanemu solventnostnemu kapitalu, imela za takšna sredstva. Člen 77Drugi elementi, ki jih je treba upoštevati pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij Zavarovalnice in pozavarovalnice pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij poleg člena 76 upoštevajo: (1) vse izdatke, ki bodo nastali pri servisiranju zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti; (2) inflacijo, vključno z inflacijo stroškov in terjatev; (3) vsa plačila zavarovalcem in upravičencem, vključno s prihodnjimi diskrecijskimi bonusi, ki jih bodo predvidoma pridobile zavarovalnice in pozavarovalnice, tudi če ta plačila niso pogodbeno zajamčena, razen če takšna plačila spadajo v člen 90. Člen 78Vrednotenje finančnih garancij in pogodbenih možnosti, vključenih v zavarovalne in pozavarovalne pogodbe Pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo vrednost finančnih garancij in kakršnih koli pogodbenih možnosti, vključenih v zavarovalne in pozavarovalne police. Vsakršne predpostavke zavarovalnic in pozavarovalnic glede verjetnosti, da bodo zavarovalci izvajali pogodbene možnosti, vključno z zapadlostjo in predajami, so realne in temeljijo na tekočih in verodostojnih podatkih. Predpostavke upoštevajo, implicitno ali eksplicitno, vpliv, ki ga lahko imajo prihodnje spremembe finančnih in nefinančnih razmer na izvajanje teh možnosti. Člen 79Segmentacija Zavarovalnice in pozavarovalnice pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij segmentirajo svoje zavarovalne in pozavarovalne obveznosti v homogene skupine tveganj najmanj po vrstah poslovanja. Člen 80Izterljivi zneski iz pozavarovalnih pogodb in namenskih družb Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo izterljive zneske iz zavarovalnih pogodb in namenskih družb v skladu s členoma 75 in 79. Pri izračunu izterljivih zneskov iz zavarovalnih pogodb in namenskih družb zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo časovno razliko med izterjavami in neposrednimi plačili. Rezultat tega izračuna se prilagodi, da se upoštevajo pričakovane izgube zaradi neplačila nasprotne stranke. Prilagoditev temelji na oceni verjetnosti neplačila nasprotne stranke in povprečne izgube, ki je nastala zaradi tega (izguba ob neplačilu). Člen 81Kakovost podatkov in uporaba pristopa, ki upošteva vsak primer posebej, za zavarovalno-tehnične rezervacije Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice na voljo notranje procese in postopke za zagotovitev ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov, uporabljenih pri izračunu svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij. Če zavarovalnice in pozavarovalnice nimajo dovolj ustreznih podatkov za uporabo zanesljive aktuarske metode za podskupino svojih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti ali izterljivih zneskov iz zavarovalnih pogodb in namenskih družb, se lahko za izračun najboljše ocene uporabi pristop, ki upošteva vsak primer posebej. Člen 82Primerjava z izkušnjami Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo procese in postopke, s katerimi zagotovijo, da se najboljše ocene in predpostavke, ki so podlaga za izračun najboljših ocen, redno primerjajo z izkušnjami. Če se pri primerjavi odkrije sistematično odstopanje med izkušnjami in izračunom najboljših ocen zavarovalnic ali pozavarovalnic, zadevno podjetje ustrezno prilagodi aktuarsko metodo, ki je v uporabi, ali predpostavke, ki nastajajo. Člen 83Ustreznost ravni zavarovalno-tehničnih rezervacij Na zahtevo nadzornih organov zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo ustreznost ravni svojih zavarovalno-tehničnih rezervacij kot tudi veljavnost in relevantnost uporabljenih metod ter ustreznost uporabljenih statističnih podatkov, na katerih rezervacije temeljijo. Člen 84Povečanje zavarovalno-tehničnih rezervacij Če izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnic in pozavarovalnic ni v skladu s členoma 75 in 82, lahko nadzorni organi od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da povečajo znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij, da ustreza ravni, ki je določena v skladu z navedenima členoma. Člen 85Izvedbeni ukrepi Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo: (a) aktuarske metode in statistične tehnike za izračun najboljše ocene iz člena 76(2); (b) ustrezno časovno strukturo netvegane obrestne mere, ki bo uporabljena za izračun najboljše ocene iz člena 76(2); (c) okoliščine v katerih se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunajo kot celota ali kot vsota najboljše ocene in meje tveganja ter metode, ki se bodo uporabile, kadar se zavarovalno-tehnične rezervacije izračunajo kot celota; (d) metode in predpostavke, uporabljene pri izračunu meje tveganja, vključno z določitvijo zneska primernih lastnih sredstev, potrebnih za podporo zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti in kalibracijo mere stroškov kapitala. (e) vrste poslovanja, na podlagi katerih se segmentirajo zavarovalne in pozavarovalne obveznosti za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij; (f) standarde, ki jih je treba doseči glede zagotavljanja ustreznosti, popolnosti in natančnosti podatkov, uporabljenih pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, in situacije, v katerih bi bilo za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij primerno uporabiti pristop, ki upošteva vsak primer posebej; (g) metode, ki bodo uporabljene za izračun prilagoditve zaradi neplačila nasprotne stranke iz člena 80, namenjene povrnitvi pričakovanih izgub zaradi neplačila nasprotne stranke; (h) če je potrebno, poenostavljene metode in tehnike za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, da se zagotovi sorazmernost aktuarskih metod in statističnih tehnik iz točke (a) z naravo obsegom in zahtevnost tveganj, ki jih podpirajo zavarovalnice in pozavarovalnice. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ODDELEK 3 - LASTNA SREDSTVA PODODDELEK 1 - DOLOčITEV LASTNIH SREDSTEV Člen 86Lastna sredstva Lastna sredstva zajemajo vsoto osnovnih lastnih sredstev iz člena 87 in dodatnih lastnih sredstev iz člena 88. Člen 87Osnovna lastna sredstva Osnovna lastna sredstva zajemajo naslednje postavke: (1) presežek sredstev glede na obveznosti, vrednoten v skladu s členom 74 in oddelkom 2; (2) podrejene obveznosti. Presežek iz točke (1) se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki so v neposredni lasti zavarovalnice ali pozavarovalnice. Člen 88Dodatna lastna sredstva 1. Dodatna lastna sredstva zajemajo postavke, ki niso osnovna lastna sredstva in ki jih je mogoče vpoklicati za nadomestitev izgub. Dodatna lastna sredstva lahko zajemajo naslednje postavke, če te niso postavke osnovnih lastnih sredstev: (a) nevplačani osnovni kapital ali ustanovni kapital, ki ni bil vpoklican, kot določa člen 91; (b) akreditive; (c) kakršne koli druge obveznosti, ki so jih zavarovalnice in pozavarovalnice prejele. V primeru družbe za vzajemno zavarovanje ali družbe, ki deluje po načelu vzajemnosti s spremenljivimi prispevki, lahko dodatna lastna sredstva zajemajo kakršne koli prihodnje terjatve, ki jih ta družba lahko ima do svojih članov, s pozivom za dodatni prispevek v zadevnem finančnem letu. 2. Če so bila dodatna lastna sredstva vplačana ali vpoklicana, se štejejo za sredstvo in niso več sestavni del postavk dodatnih lastnih sredstev. Člen 89Nadzorna odobritev dodatnih lastnih sredstev 1. Zneski dodatnih lastnih sredstev, ki bodo upoštevani pri določanju lastnih sredstev, so predmet predhodne nadzorne odobritve. 2. Nadzorni organi odobrijo vsako postavko dodatnih lastnih sredstev na podlagi ocene: (a) statusa zadevnih nasprotnih strank glede na njihovo plačilno sposobnost in pripravljenost; (b) izterljivosti sredstev ob upoštevanju pravne oblike postavke kot tudi kakršnih koli razmer, ki bi preprečile uspešen vpoklic postavke; (c) kakršnih koli podatkov o izidu preteklih pozivov, ki so jih zavarovalnice in pozavarovalnice opravile za takšna dodatna lastna sredstva. 3. Znesek posamezne postavke dodatnih lastnih sredstev je enak svoji nominalni vrednosti, razen če ni izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev: (a) postavka nima nominalne vrednosti oziroma ima največjo možno nominalno vrednost; (b) nominalna vrednost ne odraža nadomestitve izgube postavke. V teh primerih znesek postavke, ki se bo upošteval pri določanju dodatnih lastnih sredstev, temelji na preudarnih in realnih predpostavkah. 4. Nadzorni organi odobrijo eno od naslednjega: (a) denarni znesek za posamezno postavko dodatnih lastnih sredstev; (b) metodo za določitev zneska posamezne postavke dodatnih lastnih sredstev, pri čemer se nadzorna odobritev zneska, določenega s to metodo, dodeli za določeno časovno obdobje. Člen 90Presežek sredstev Če je dovoljeno po nacionalnem pravu, se realizirani dobički, ki se pojavijo kot presežek sredstev v zakonsko predpisanih letnih računovodskih izkazih, ne štejejo kot zavarovalne in pozavarovalne obveznosti, če jih je mogoče uporabiti za kritje morebitnih izgub, ki lahko nastanejo in če niso na voljo za razdelitev zavarovalcem in upravičencem. Člen 91Nevplačani osnovni ali ustanovni kapital Če je bil nevplačani osnovni ali ustanovni kapital vpoklican, se šteje za sredstvo. Če nevplačani osnovni ali ustanovni kapital ni bil vpoklican, se šteje za obveznost in spada v člen 88. Člen 92Izvedbeni ukrepi 1. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredelijo: (a) merila za dodelitev nadzorne odobritve v skladu s členom 89; (b) obravnavanje udeležb, v smislu tretjega pododstavka člena 210(2), v finančnih in kreditnih institucijah v zvezi z določitvijo lastnih sredstev. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). 2. Udeležbe v finančnih in kreditnih institucijah iz točke (b) odstavka 1 zajemajo: (a) udeležbe, ki jih imajo zavarovalnice in pozavarovalnice v: (i) kreditnih in finančnih institucijah v smislu člena 4(1) in (5) Direktive 2006/48/ES; (ii) investicijskih družbah v smislu točke 1 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES; (b) podrejene terjatve in instrumente iz člena 63 in člena 64(3) Direktive 2006/48/ES, ki jih imajo zavarovalnice in pozavarovalnice v odnosu do oseb iz točke (a) tega odstavka, v katerih so udeležene. PODODDELEK 2 - RAZVRSTITEV LASTNIH SREDSTEV Člen 93Značilnosti, uporabljene za razvrstitev lastnih sredstev po stopnjah Postavke lastnih sredstev se razvrstijo v tri stopnje na podlagi naslednjih značilnosti: (1) v primeru prenehanja se odplačilo postavke njenemu imetniku zavrne, dokler niso izpolnjene vse druge obveznosti, vključno z zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi do zavarovalcev in upravičencev zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb (podrejenost); (2) skupni znesek postavke, ne le njegov del, je na voljo za nadomestitev izgub v primeru prenehanja (nadomestitev izgube); (3) postavka je na voljo ali je lahko vpoklicana na zahtevo za nadomestitev izgub na podlagi časovne neomejenosti delovanja kot tudi v primeru prenehanja (stalnost); (4) postavka ni datirana ali ima trajanje, ki je zadostno ob upoštevanju trajanja zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti podjetja (trajnost); (5) postavka je prosta obveznih stalnih odhodkov in zahtev ali spodbud za odplačilo nominalne vsote in nima nikakršnih obremenitev (odsotnost obveznih stroškov servisiranja). Člen 94Glavna merila za razvrstitev po stopnjah 1. Postavke osnovnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 1, če imajo značilnosti iz točk (1), (2) in (3) člena 93 in v obsežni meri značilnosti iz točk (4) in (5) navedenega člena. 2. Postavke osnovnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 2, če imajo značilnosti iz točk (1) in (2) člena 93 in v obsežni meri značilnosti iz točk (4) in (5) navedenega člena. Postavke dodatnih lastnih sredstev se razvrstijo v stopnjo 2, če imajo značilnosti iz točk (1), (2) in (3) člena 93 in v obsežni meri značilnosti iz točk (4) in (5) navedenega člena. 3. Kakršne koli postavke osnovnih in dodatnih lastnih sredstev, ki ne spadajo v odstavka 1 in 2, se razvrstijo v stopnjo 3. Člen 95Razvrstitev lastnih sredstev po stopnjah Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice svoje postavke lastnih sredstev razvrstijo na podlagi meril iz člena 94. V ta namen se zavarovalnice in zavarovalnice sklicujejo na seznam lastnih sredstev iz točke (c) člena 97(1), kjer je primerno. Če postavka lastnih sredstev ni zajeta v tem seznamu, jo zavarovalnice in pozavarovalnice ocenijo in razvrstijo v skladu s prvim odstavkom. To oceno odobri nadzorni organ. Člen 96Razvrstitev posebnih zavarovalnih postavk lastnih sredstev Brez poseganja v člen 95 in točko (c) člena 97(1) se za namene te direktive uporabljajo naslednje razvrstitve: (1) presežek sredstev, ki spada v člen 90, se razvrsti v stopnjo 1; (2) akreditivi in jamstva, ki jih zagotovijo kreditne institucije, pooblaščene v skladu z Direktivo 2006/48/ES, in ki jih ima neodvisni skrbnik v skrbništvu za zavarovalne upnike, se razvrstijo v stopnjo 2; (3) kakršne koli prihodnje terjatve, ki jih imajo lahko družbe za zaščito in škodno zavarovanje do svojih članov s pozivom za dodatne prispevke v finančnem letu, se razvrstijo v stopnjo 2. Člen 97Izvedbeni ukrepi 1. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo: (a) če je treba zagotoviti splošno kakovost lastnih sredstev in medsektorsko usklajenost, razdelitev stopenj v podstopnje; (b) merila, uporabljena za razvrstitev postavk lastnih sredstev v podstopnje iz točke (a) na podlagi značilnosti iz člena 93; (c) seznam postavk lastnih sredstev za izpolnjevanje meril iz člena 94 in točke (b) tega odstavka, ki za vsako postavko lastnih sredstev vsebuje podroben opis lastnosti, ki so določile njeno razvrstitev. (d) metode, ki jih bodo uporabili nadzorni organi pri odobritvi ocene in razvrstitve postavk lastnih sredstev, ki jih ne zajema seznam iz točke (c). Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). 2. Komisija redno pregleda in, če je primerno, posodobi seznam iz točke (c) odstavka 1 glede na razvoj trga. PODODDELEK 3 - PRIMERNOST LASTNIH SREDSTEV Člen 98Primernost in omejitve, ki se uporabljajo za stopnje 1, 2 in 3 1. Kar zadeva zahtevani solventnostni kapital, imajo zneski postavk stopnje 2 in 3 naslednje omejitve: (a) da se zagotovi, da je delež postavk stopnje 1 primernih lastnih sredstev večji od tretjine skupnih primernih lastnih sredstev, se primerni znesek stopnje 2 skupaj s primernim zneskom stopnje 3 omeji na dvakratni skupni znesek postavk stopnje 1; (b) da se zagotovi, da je delež postavk stopnje 3 primernih lastnih sredstev manjši od tretjine skupnih primernih lastnih sredstev, se primerni znesek stopnje 3 omeji na polovico skupnega zneska stopnje 1 in primernega zneska postavk stopnje 2. 2. Kar zadeva zahtevani minimalni kapital, se znesek postavk primernih osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, ki so razvrščene v stopnjo 2, omeji na skupni znesek postavk stopnje 1, da se zagotovi, da je delež postavk stopnje 1 primernih osnovnih lastnih sredstev večji od polovice skupnih primernih osnovnih lastnih sredstev, 3. Če so bile uvedene podstopnje v skladu s točko (a) člena 97(1), se posebne omejitve uporabijo za znesek postavk lastnih sredstev v teh podstopnjah. 4. Primerni znesek lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz člena 100 je enak vsoti zneska stopnje 1, primernega zneska stopnje 2 in primernega zneska stopnje 3. 5. Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 126 je enak vsoti zneska stopnje 1 in primernega zneska postavk osnovnih lastnih sredstev, razvrščenih v stopnjo 2. Člen 99Izvedbeni ukrepi Če so bile uvedene podstopnje, sprejme Komisija izvedbene ukrepe, s katerimi določi posebne omejitve, ki veljajo za podstopnje. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ODDELEK 4 - ZAHTEVANI SOLVENTNOSTNI KAPITAL PODODDELEK 1 - SPLOšNE DOLOčBE ZA ZAHTEVANI SOLVENTNOSTNI KAPITAL OB UPORABI STANDARDNE FORMULE ALI NOTRANJEGA MODELA Člen 100Splošne določbe Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala. Zahtevani solventnostni kapital se izračuna bodisi po standardni formuli iz pododdelka 2 bodisi po notranjem modelu iz pododdelka 3. Člen 101Izračun zahtevanega solventnostnega kapitala 1. Zahtevani solventnostni kapital se izračuna v skladu z odstavki 2 do 5. 2 Zahtevani solventnostni kapital se izračuna na podlagi predpostavke, da bo podjetje poslovalo tudi v prihodnje. 3. Zahtevani solventnostni kapital se kalibrira tako, da se zagotovi upoštevanje vseh merljivih tveganj, katerim je zavarovalnica ali pozavarovalnica izpostavljena. Krije nepričakovane izgube v zvezi z obstoječim poslovanjem. Ustreza tvegani vrednosti osnovnih lastnih sredstev zavarovalnice in pozavarovalnice s stopnjo zaupanja 99,5 % za obdobje enega leta. 4. Zahtevani solventnostni kapital krije najmanj naslednja tveganja: (a) tveganje neživljenjskega zavarovanja; (b) tveganje življenjskega zavarovanja; (c) tveganje zdravstvenega zavarovanja; (d) tržno tveganje; (e) kreditno tveganje; (f) izvajalno tveganje. Izvajalno tveganje iz točke (f) prvega pododstavka vključuje pravna tveganja in izključuje tveganja, ki izhajajo iz strateških odločitev, ter tveganja za izgubo ugleda. 5 Pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice upoštevajo učinke tehnik za zmanjševanje tveganja, pod pogojem da se kreditna in druga tveganja, ki izhajajo iz uporabe takšnih tehnik, ustrezno odražajo v zahtevanem solventnostnem kapitalu. Člen 102Pogostost izračuna 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital najmanj enkrat letno in rezultat tega izračuna sporočijo nadzornim organom. Zavarovalnice in pozavarovalnice zagotovijo, da imajo primerna lastna sredstva, ki krijejo zahtevani solventnostni kapital, ki je bil zadnjič sporočen. Zavarovalnice in pozavarovalnice redno spremljajo znesek primernih lastnih sredstev in zahtevanega solventnostnega kapitala. Če profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, ki je bil zadnjič sporočen, zadevno podjetje nemudoma ponovno izračuna zahtevani solventnostni kapital in ga sporoči nadzornim organom. 2. Če obstajajo dokazi, ki nakazujejo na to, da se je profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice občutno spremenil od datuma, ko je bil zahtevani solventnostni kapital zadnjič sporočen, lahko nadzorni organi zahtevajo njegov ponovni izračun. PODODDELEK 2 - ZAHTEVANI SOLVENTNOSTNI KAPITAL – STANDARDNA FORMULA Člen 103Struktura standardne formule 1. Zahtevani solventnostni kapital je vsota naslednjih postavk: (a) osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala, kot določa člen 104; (b) zahtevanega kapitala za izvajalno tveganje, kot določa člen 106; (c) prilagoditev zaradi pokritja izgub zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov, kot določa člen 107. 2. Za namene izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala sprejme Komisija izvedbene ukrepe, ki določijo standardno formulo v skladu z načeli iz členov 104 do 108. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 104Oblika osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala 1. Osnovni zahtevani solventnostni kapital zajema posamezne module tveganja, ki se združijo v skladu s točko 1 Priloge IV. Vsebuje najmanj naslednje module tveganja: (a) tveganje neživljenjskega zavarovanja; (b) tveganje življenjskega zavarovanja; (c) tveganje posebnega zdravstvenega zavarovanja; (d) tržno tveganje; (e) tveganje neplačila nasprotne stranke. 2. Za namene točk (a), (b) in (c) odstavka 1 se zavarovalnice in pozavarovalnice dodelijo tistemu modulu tveganja, ki najbolj ustreza naravi osnovnih tveganj. 3. Korelacijski koeficienti za združitev modulov tveganj iz odstavka 1 in kalibracija zahtevanega kapitala za posamezni modul tveganja tvorijo skupni zahtevani solventnostni kapital, ki upošteva načela iz člena 101. 4. Vsak modul tveganja iz odstavka 1 se kalibrira z ukrepom tvegane vrednosti s stopnjo zaupanja 99,5 % za obdobje enega leta. Kjer je primerno, se pri oblikovanju posameznega modula tveganja upoštevajo učinki razpršenosti. 5. Za vse zavarovalnice in pozavarovalnice se uporabljajo enaka oblika in enake specifikacije za module tveganja tako glede osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala kot tudi kakršnih koli poenostavljenih izračunov iz člena 108. 6. Kar zadeva tveganja, ki izhajajo iz katastrof, se lahko, kjer je primerno, za izračun modulov tveganj življenjskega, neživljenjskega in posebnega zdravstvenega zavarovanja uporabijo geografske specifikacije. 7. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko pri izračunu modulov tveganj življenjskega, neživljenjskega in posebnega zdravstvenega zavarovanja nadomestijo podskupino parametrov v standardni formuli s parametri, ki so specifični za zadevno podjetje, pod pogojem, da to odobrijo nadzorni organi. Takšni parametri se kalibrirajo na podlagi notranjih podatkov zadevnega podjetja ali podatkov, ki so neposredno povezani s posli tega podjetja, ob uporabi standardiziranih metod. Pri dodeljevanju nadzorne odobritve nadzorni organi preverijo popolnost, natančnost in ustreznost uporabljenih podatkov. Člen 105Izračun osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala 1. Osnovni zahtevani solventnostni kapital se izračuna v skladu z odstavki 2 do 6. 2. Modul tveganja neživljenjskega zavarovanja upošteva tveganje, ki izhaja iz pogodb neživljenjskega zavarovanja, v zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov. Upošteva negotovost pri rezultatih zavarovalnic in pozavarovalnic glede obstoječih zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti. Izračuna se v skladu s točko 2 Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule: (a) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz nihanja v času, pogostosti in resnosti zavarovanih dogodkov in v času in obsegu obravnavanja odškodninskih zahtevkov (premije in rezervacije neživljenjskega zavarovanja); (b) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi večje negotovosti predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij, povezanih z ekstremnimi ali izjemnimi dogodki (katastrofe neživljenjskega zavarovanja). 3. Modul tveganja življenjskega zavarovanja upošteva tveganje, ki izhaja iz pogodb življenjskega zavarovanja, v zvezi s kritimi nevarnostmi in postopki, uporabljenimi pri opravljanju poslov. Izračuna se v skladu s točko 3 Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule: (a) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nepredvidljivosti stopnje umrljivosti, pri čemer povečanje stopnje umrljivosti vodi do povečanja vrednosti zavarovalnih obveznosti (tveganje umrljivosti); (b) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nepredvidljivosti stopnje umrljivosti, pri čemer znižanje stopnje umrljivosti vodi do povečanja vrednosti zavarovalnih obveznosti (tveganje dolgoživosti); (c) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nepredvidljivosti stopnje invalidnosti, bolezni in obolevnosti (tveganje invalidnosti in obolevnosti); (d) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nepredvidljivosti stroškov, ki so nastali zaradi servisiranja zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb (tveganje stroškov življenjskega zavarovanja); (e) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz nihanj v ravni, gibanju ali nepredvidljivosti stopnje revizij rent zaradi sprememb v pravnem okolju ali zdravstvenem stanju zavarovane osebe (tveganje revizij); (f) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni ali nepredvidljivosti stopnje predčasne prekinitve, prenehanja in odkupa polic (tveganje predčasne prekinitve); (g) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi večje negotovosti predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij povezanih z ekstremnimi ali izjemnimi dogodki (tveganje katastrofe življenjskega zavarovanja). 4. Kjer se posli zdravstvenega zavarovanja opravljajo na podobni tehnični podlagi kot posli življenjskega zavarovanja iz člena 204, modul tveganja posebnega zdravstvenega zavarovanja upošteva tveganje, ki izhaja iz sklepanja pogodb posebnega zdravstvenega zavarovanja, ki se nanašajo tako na krite nevarnosti kot tudi na uporabljene postopke pri opravljanju poslov. Izračuna se v skladu s točko 4 Priloge IV kot kombinacija zahtevanega kapitala za najmanj naslednje podmodule: (a) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz sprememb v ravni, gibanju ali nepredvidljivosti stroškov, ki so nastali zaradi servisiranja zavarovalnih in pozavarovalnih pogodb (tveganje stroškov zdravstvenega zavarovanja); (b) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti, ki izhajajo iz nihanja v času, pogostosti in resnosti zavarovanih dogodkov ter v času in obsegu obravnavanja odškodninskih zahtevkov v času oblikovanja rezervacij (premije in rezervacije neživljenjskega zavarovanja); (c) tveganje izgube ali neugodne spremembe v vrednosti zavarovalnih obveznosti zaradi večje negotovosti predpostavk glede oblikovanja cen in rezervacij povezanih z izbruhi večjih epidemij in nenavadnim kopičenjem tveganj v takšnih ekstremnih okoliščinah (tveganje zdravstvene epidemije). 5. Modul tržnega tveganja upošteva tveganje, ki izhaja iz ravni ali nepredvidljivosti tržnih cen finančnih instrumentov, ki vplivajo na vrednost sredstev in obveznosti podjetja. Ta modul ustrezno upošteva strukturno neusklajenost med sredstvi in obveznostmi zlasti glede njenega trajanja. Izračuna se v skladu s točko 5 Priloge IV kot kombinacija kapitalskih zahtev za najmanj naslednje podmodule: (a) občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v časovni strukturi obrestnih mer ali nepredvidljivost obrestnih mer (tveganje obrestne mere); (b) občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v ravni ali nepredvidljivost tržnih cen delnic (delniško tveganje); (c) občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v ravni ali nepredvidljivost tržnih cen nepremičnin (nepremičninsko tveganje); (d) občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v ravni ali nepredvidljivost kreditnega razpona preko časovne strukture netvegane obrestne mere (tveganje razpona); (e) občutljivost vrednosti sredstev, obveznosti in finančnih instrumentov na spremembe v ravni ali nepredvidljivost deviznih tečajev (devizno tveganje); (f) dodatna tveganja zavarovalnic ali pozavarovalnic zaradi pomanjkljive razpršenosti portfelja sredstev ali večje izpostavljenosti tveganju neplačila s strani enega izdajatelja vrednostnih papirjev ali skupine povezanih izdajateljev (koncentracija tržnega tveganja). 6. Modul tveganja neplačila nasprotne stranke upošteva možne izgube zaradi nepričakovanega neplačila ali poslabšanja kreditnega položaja nasprotnih strank in dolžnikov zavarovalnic ali pozavarovalnic v naslednjih dvanajstih mesecih. Modul tveganja neplačila nasprotne stranke zajema pogodbe za zmanjševanje tveganja, kot so ureditve pozavarovanja, listinjenja in izvedeni finančni instrumenti ter terjatve posrednikov kot tudi druge kreditne izpostavljenosti, ki jih ne zajema podmodul tveganja razpona. Modul tveganja neplačila za vsako nasprotno stranko upošteva splošno izpostavljenost tveganju nasprotne stranke zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice do te nasprotne stranke, ne glede na pravno obliko njenih pogodbenih obveznosti do tega podjetja. Člen 106Zahtevani kapital za izvajalno tveganje 1. Zahtevani kapital za izvajalno tveganje upošteva izvajalna tveganja, če ta niso že upoštevana v modulih tveganja iz člena 104. Ta zahteva se kalibrira v skladu s členom 101(3). 2. Glede pogodb o življenjskem zavarovanju, pri katerih naložbeno tveganje nosijo zavarovalci, izračun zahtevanega kapitala za izvajalno tveganje upošteva znesek letnih stroškov, ki so nastali v zvezi s temi zavarovalnimi obveznostmi. 3. Glede zavarovalnih in pozavarovalnih poslov, ki niso omenjeni v odstavku 2, izračun zahtevanega kapitala za izvajalno tveganje upošteva obseg teh poslov v smislu izkoriščenih premij in zavarovalno-tehničnih rezervacij v zvezi s temi zavarovalnimi in pozavarovalnimi obveznostmi. V tem primeru zahtevani kapital za izvajalna tveganja ne bo presegal 30 % osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala, ki se nanaša na te zavarovalne in pozavarovalne posle. Člen 107Prilagoditev zaradi pokritja izgub zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov Prilagoditev iz točke (c) odstavka 1 člena 103 zaradi pokritja izgub zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov upošteva možno nadomestilo nepričakovanih izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov. Prilagoditev upošteva učinek zmanjševanja tveganja zaradi prihodnjih diskrecijskih izplačil pogodb življenjskega zavarovanja, če lahko zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da se lahko zmanjšanje takšnih izplačil uporabi za kritje nepričakovanih izgub, ko nastanejo. Učinek zmanjševanja tveganja zaradi prihodnjih diskrecijskih izplačil ne bo večji od vsote zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov, ki se nanašajo na te prihodnja diskrecijska izplačila. Za namen drugega odstavka se vrednost prihodnjih diskrecijskih izplačil v neugodnih razmerah primerja z vrednostjo takšnih izplačil v okviru predpostavk, na katerih temelji izračun najboljše ocene. Člen 108Poenostavitve v standardni formuli Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo poenostavljen izračun za posamezen podmodul ali modul tveganja, če to utemeljuje narava, obseg ali zahtevnost tveganj, s katerimi se soočajo, in če bi bilo nesorazmerno zahtevati od vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, da uporabijo standardizirani izračun. Poenostavljen izračun se kalibrira v skladu s členom 101(3). Člen 109Izvedbeni ukrepi 1. Komisija sprejme izvedbene ukrepe za zagotovitev enakovrednega obravnavanja vseh zavarovalnic in pozavarovalnic, ki izračunavajo zahtevani solventnostni kapital na podlagi standardne formule, ali za zagotovitev upoštevanja razvoja trga, ki določajo: (a) kakršne koli podmodule za natančnejše kritje tveganj, ki spadajo v posamezne module tveganja iz člena 104 kot tudi morebitne kasnejše dopolnitve; (b) metode, predpostavke in standardne parametre, ki bodo uporabljeni za izračun posameznih modulov tveganja ali podmodulov osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz členov 104 in 105; (c) korelacijske parametre; (d) če zavarovalnice in pozavarovalnice uporabijo tehnike za zmanjševanje tveganja, metode in predpostavke, ki bodo uporabljene za oceno sprememb v profilu tveganj zadevnega podjetja in za prilagoditev izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala; (e) kakovostna merila, ki jih morajo izpolnjevati tehnike za zmanjševanje tveganja iz točke (d) za zagotovitev dejanskega prenosa tveganja na tretjo stranko; (f) metode in parametre, ki bodo uporabljeni za oceno zahtevanega kapitala za izvajalno tveganje iz člena 106; (g) metodo, ki bo uporabljena za izračun prilagoditve zaradi pokritja izgub zavarovalno-tehničnih rezervacij iz člena 107; (h) podskupino standardnih parametrov v modulih tveganj življenjskega, neživljenjskega in posebnega zdravstvenega zavarovanja, ki jo lahko nadomestijo parametri, specifični za posamezno podjetje, iz člena 104(7); (i) standardizirane metode, ki jih bodo uporabile zavarovalnice in pozavarovalnice za izračun parametrov, specifičnih za posamezno podjetje, iz točke (h) in kakršna koli merila glede popolnosti, natančnosti in ustreznosti uporabljenih podatkov, ki jih je treba izpolnjevati, preden se izda nadzorna odobritev; (j) poenostavljene izračune, namenjene specifičnim podmodulom in modulom tveganja, kot tudi merila, ki jih morajo zavarovalnice in pozavarovalnice izpolnjevati, da lahko uporabijo takšno poenostavitev, kot določa člen 108. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). 2. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo količinske omejitve in merila primernosti sredstev, za obravnavanje tveganj, ki niso ustrezno zajeta v podmodulu. Takšni izvedbeni ukrepi se uporabljajo za sredstva, ki zajemajo zavarovalno-tehnične rezervacije, ne pa za sredstva v zvezi z pogodbami življenjskega zavarovanja, če naložbeno tveganje nosijo zavarovalci. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). PODODDELEK 3 - ZAHTEVANI SOLVENTNOSTNI KAPITAL – POPOLNI IN DELNI NOTRANJI MODELI Člen 110Splošne določbe za odobritev popolnih in delnih notranjih modelov 1. Države članice zagotovijo, da lahko zavarovalnice ali pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital z uporabo popolnega ali delnega notranjega modela, kot so ga odobrili nadzorni organi 2. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo delne notranje modele za izračun enega ali več od naštetega: (a) enega ali več modulov ali podmodulov tveganja osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala iz členov 104 in 105; (b) zahtevanega kapitala za izvajalno tveganje, kot določa člen 106; (c) prilagoditve iz člena 107. Poleg tega se lahko delni model uporabi za celotno poslovanje zavarovalnic in pozavarovalnic ali le za eno ali več večjih poslovnih enot. 3. Zavarovalnice in pozavarovalnice v kakršni koli vlogi za odobritev predložijo najmanj dokumentarno dokazilo, da notranji model izpolnjuje zahteve iz členov 118 do 123. Če se vloga za to odobritev nanaša na delni notranji model, se zahteve iz členov 118 do 123 prilagodijo, tako da upoštevajo omejen obseg uporabe modela. 4. Nadzorni organi odločijo o vlogi v šestih mesecih od prejema popolne vloge. 5. Nadzorni organi vlogo odobrijo le, če so prepričani, da so sistemi za spremljanje in obvladovanje tveganj zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice ustrezni in zlasti, da notranji model izpolnjuje zahteve iz odstavka 3. 6. Kakršnemu koli sklepu nadzornih organov za zavrnitev vloge za uporabo notranjega modela so priloženi razlogi za zavrnitev. 7. Zavarovalnice in pozavarovalnice nadzornim organom zagotovijo izračun zahtevanega solventnostnega kapitala, določenega v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, za obdobje dveh let po prejemu odobritve s strani nadzornih organov za uporabo notranjega modela Člen 111Posebne določbe za odobritev delnih notranjih modelov 1. V primeru delnih notranjih modelov se nadzorna odobritev dodeli le, če je ta model v skladu z zahtevami iz člena 109 in naslednjimi dodatnimi pogoji: (a) razlog za omejen obseg uporabe modela je ustrezno utemeljen s strani podjetja; (b) posledični zahtevani solventnostni kapital bolj ustrezno upošteva profil tveganj podjetja in zlasti izpolnjuje načela iz pododdelka 1; (c) njegova oblika je skladna z načeli iz pododstavka 1, tako da omogoča polno integracijo delnega notranjega modela v standardno formulo zahtevanega solventnostnega kapitala. 2. Pri oceni vloge za uporabo delnega notranjega modela, ki pokriva le nekatere podmodule specifičnega modula tveganja ali nekatere poslovne enote zavarovalnice ali pozavarovalnice glede na specifični modul tveganja ali dele obeh, lahko nadzorni organi od zadevnih zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da predložijo realni prehodni načrt za razširitev področja uporabe modela. Prehodni načrt določa način, na katerega nameravajo zavarovalnice in pozavarovalnice razširiti področje uporabe modela na druge podmodule ali poslovne enote, da zagotovijo, da model pokriva prevladujoči del njihovih zavarovalnih poslov glede na ta specifični modul tveganja. Člen 112Izvedbeni ukrepi Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo: (1) postopek za odobritev notranjega modela, ki ga je treba upoštevati; (2) prilagoditve, ki jih je treba narediti pri standardih iz členov 118 do 123, da se upošteva omejeno področje uporabe delnega notranjega modela. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 113Politika glede menjave popolnih in delnih notranjih modelov Zavarovalnice in pozavarovalnice se v začetnem postopku odobritve svojega notranjega modela z nadzornimi organi dogovorijo o politiki glede menjave modela. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko spremenijo svoj notranji model v skladu s to politiko. Politika vključuje specifikacijo manjših in večjih sprememb notranjega modela Večje spremembe notranjega modela in spremembe politike so vedno predmet predhodne nadzorne odobritve iz člena 110. Manjše spremembe notranjega modela niso predmet predhodne nadzorne odobritve, pod pogojem da so uvedene v skladu s politiko. Člen 114Odgovornosti upravnih in upravljalnih organov Upravni ali upravljalni organi zavarovalnic in pozavarovalnic odobrijo vlogo, predloženo nadzornim organom za odobritev notranjega modela iz člena 110, kot tudi vlogo za odobritev kakršnih koli nadaljnjih večjih sprememb tega modela. Upravni ali upravljalni organi so odgovorni za vzpostavitev sistemov, ki zagotavljajo stalno in pravilno delovanje notranjega modela. Člen 115Vračanje na standardno formulo Po prejetju odobritve v skladu s členom 110 se zavarovalnice in pozavarovalnice ne vračajo na izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in le pod pogojem, da nadzorni organi to odobrijo. Člen 116Neskladnost notranjega modela 1. Če po prejeti odobritvi nadzornih organov za uporabo notranjega modela zavarovalnice in pozavarovalnice prenehajo izpolnjevati zahteve iz členov 118 do 123, predstavijo nadzornim organom načrt za povrnitev skladnosti v razumnem roku ali dokažejo, da je učinek neskladnosti nepomemben. 2. V primeru da zavarovalnice in pozavarovalnice ne izvedejo načrta iz odstavka 1, nadzorni organi lahko od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da se povrnejo na izračun zahtevanega solventnostnega kapitala v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2. Člen 117Znatno odstopanje od predpostavk, ki so podlaga za zahtevani solventnostni kapital Če zahtevani solventnostni kapital ni ustrezno računati v skladu s standardno formulo iz pododdelka 2, ker profil tveganja zavarovalnice ali pozavarovalnice močno odstopa od predpostavk, ki so bile osnova za zahtevani solventnostni kapital, lahko nadzorni organ s sklepom, v katerem navede razloge, od zadevnih podjetij zahteva, da uporabijo notranji model za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala ali njegove ustrezne module tveganja. Člen 118Test uporabnosti Zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da se notranji model široko uporablja in ima pomembno vlogo pri: (1) njihovem sistemu upravljanja iz členov 41–49, zlasti pri (a) njihovem sistemu obvladovanja tveganj iz člena 43 in njihovih procesih odločanja; (b) njihovi ekonomski in solventnostni oceni kapitala in procesih dodeljevanja, vključno z oceno iz člena 44. Poleg tega zavarovalnice in pozavarovalnice dokažejo, da je pogostost izračuna zahtevanega solventnostnega kapitala z uporabo notranjega modela skladna s pogostostjo, s katero uporabljajo svoj notranji model za druge namene iz prvega odstavka. Upravni ali upravljalni organi so odgovorni za zagotovitev stalne ustreznosti oblike in delovanja notranjega modela in da notranji model stalno ustrezno upošteva profil tveganj zadevnih zavarovalnic in pozavarovalnic. Člen 119Standardi za statistično kakovost 1. Notranji model in zlasti izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, na kateri model temelji, mora izpolnjevati merila iz odstavkov 2 do 9. 2. Metode, uporabljene za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, temeljijo na ustreznih aktuarskih in statističnih tehnikah in so skladne z metodami, uporabljenimi za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij. Metode, uporabljene za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, temeljijo na tekočih in verodostojnih informacijah ter realnih predpostavkah. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko nadzornim organom utemeljijo predpostavke, ki so osnova za njihov notranji model. 3. Podatki, uporabljeni za notranji model, so natančni, popolni in ustrezni. Zavarovalnice in pozavarovalnice vsaj enkrat na leto posodobijo skupine podatkov, uporabljenih pri izračunu napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve. 4. Za izračun napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve ni predpisana posebna metoda. Ne glede na izbrano metodo izračuna bo sposobnost notranjega modela za razvrstitev tveganj dovolj za zagotovitev, da je v široki uporabi in da ima pomembno vlogo v sistemu upravljanja zavarovalnic in pozavarovalnic, zlasti v njihovem sistemu za obvladovanje tveganj in procesih odločanja ter pri dodeljevanju kapitala v skladu s členom 118. Notranji model zajema vsa materialna tveganja, katerim so zavarovalnice in pozavarovalnice izpostavljene. Popolni notranji modeli zajemajo najmanj tveganja iz člena 101(4). 5. Kar zadeva učinke razpršenosti, lahko zavarovalnice in pozavarovalnice v svojem notranjem modelu upoštevajo odvisnosti v kategorijah tveganja in med njimi, pod pogojem da se nadzorni organi prepričajo, da je uporabljeni sistem za meritev takšnih učinkov razpršenosti ustrezen. 6. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko v svojem notranjem modelu v polni meri upoštevajo učinek tehnik za zmanjševanje tveganja, pod pogojem da notranji model ustrezno upošteva kreditna in druga tveganja, ki izhajajo iz uporabe tehnik za zmanjševanje tveganja. 7. Če je ustrezno, zavarovalnice in pozavarovalnice natančno ocenijo posebna tveganja, povezana s finančnimi garancijami in pogodbenimi možnostmi v njihovem modelu. Ocenijo tudi tveganja, povezana z možnostmi zavarovalca in pogodbenimi možnostmi za zavarovalnice in pozavarovalnice. V ta namen upoštevajo vpliv, ki ga lahko imajo prihodnje spremembe finančnih in nefinančnih razmer na izvajanje teh možnosti. 8. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko v svojem notranjem modelu upoštevajo prihodnje ukrepe upravljanja, ki bi jih po razumnih pričakovanjih izvedli v posebnih okoliščinah. V primeru iz prvega odstavka zadevno podjetje dovoli odstopanje za čas, ki je potreben za izvajanje takšnih ukrepov. 9. Zavarovalnice in pozavarovalnice v svojem notranjem modelu upoštevajo vsa plačila zavarovalcem in upravičencem, ki jih bodo predvidoma izvedle, tudi če ta plačila niso pogodbeno zajamčena Člen 119Standardi kalibracije 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice lahko uporabijo drugačno časovno obdobje ali mero tveganja od tiste iz člena 101(3) za namene oblikovanja notranjega modela, pod pogojem da ta podjetja lahko uporabijo rezultate notranjega modela za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala na način, ki zavarovalcem in upravičencem zagotavlja stopnjo zaščite, ki je enakovredna tisti iz člena 101. 2. Kjer je mogoče, zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani solventnostni kapital neposredno iz napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, ki jo proizvede notranji model teh podjetij, pri čemer uporabijo ukrep tvegane vrednosti iz člena 101(3). 3. Če zavarovalnice in pozavarovalnice ne morejo izračunati zahtevanega solventnostnega kapitala neposredno iz napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve, ki jo proizvede notranji model, lahko nadzorni organi dovolijo uporabo približkov pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala, pod pogojem da ta podjetja nadzornim organom lahko dokažejo, da je zavarovalcem zagotovljena stopnja zaščite, ki je enakovredna tisti iz člena 101. 4. Nadzorni organi lahko od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da svoj notranji model uporabijo na zadevnih referenčnih portfeljih, pri čemer uporabijo predpostavke, ki namesto na notranjih podatkih temeljijo na zunanjih podatkih, da preverijo kalibracijo notranjega modela in preverijo, da je njegova specifikacija v skladu s splošno sprejeto tržno prakso. Člen 121Opredelitev dobička in izgube Zavarovalnice in pozavarovalnice najmanj enkrat letno pregledajo vire dobička in vzroke za izgubo za posamezno večjo poslovno enoto. Prikažejo, kako kategorizacija izbranega tveganja v notranjem modelu pojasnjuje vire dobička in vzroke za izgubo. Kategorizacija tveganj in opredelitev dobička in izgube upoštevata profil tveganj zavarovalnic in pozavarovalnic. Člen 122Standardi validiranja Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo redni ciklus preverjanja veljavnosti modela, ki vključuje spremljanje delovanja notranjega modela, pregled stalne ustreznosti njegovih specifikacij in testiranje njegovih rezultatov glede na izkušnje. Postopek validiranja modela vključuje učinkovit statistični postopek za validiranje notranjega modela, ki zavarovalnicam in pozavarovalnicam omogoča, da nadzornim organom dokažejo, da je pridobljeni zahtevani kapital ustrezen. Uporabljene statistične metode ne bodo preverile le ustreznost napovedi v obliki verjetnostne porazdelitve glede na izkušnje z izgubami ampak tudi glede na vse nove podatke in informacije, ki se nanašajo nanjo. Postopek validiranja modela vključuje analizo stabilnosti notranjega modela in zlasti preverjanje občutljivosti rezultatov notranjega modela na spremembe in ključne predpostavke, na katerih temelji. Vključuje tudi oceno natančnosti, popolnosti in ustreznosti podatkov, ki jih notranji model uporablja. Člen 123Dokumentacijski standardi Zavarovalnice in pozavarovalnice dokumentirajo podrobnosti v zvezi s sestavo in delovanjem svojega notranjega modela. Dokumentacija dokazuje skladnost s členi 118 do 122. Dokumentacija vsebuje podroben opis teorije, predpostavk ter matematične in empirične podlage, na kateri notranji model temelji. Dokumentacija navaja kakršne koli okoliščine, v katerih notranji model ne deluje učinkovito. Zavarovalnice in pozavarovalnice dokumentirajo kakršne koli večje spremembe svojega notranjega modela, kot to določa člen 113. Člen 124Zunanji modeli in podatki Uporaba modela ali podatkov, pridobljenih s strani tretje osebe, se ne šteje kot utemeljitev za izvzetje iz kakršnih koli zahtev glede notranjega modela iz členov 118 do 123. Člen 125Izvedbeni ukrepi Da zagotovi usklajen pristop k uporabi notranjega modela v vsej Skupnosti in izboljša oceno profila tveganj in upravljanje poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, Komisija sprejme izvedbene ukrepe v zvezi s členi 118 do 124. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ODDELEK 5 - ZAHTEVANI MINIMALNI KAPITAL Člen 126Splošne določbe Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalnice in pozavarovalnice primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala. Člen 127Izračun zahtevanega minimalnega kapitala 1. Zahtevani minimalni kapital se izračuna v skladu z naslednjimi načeli: (a) izračuna se na jasen in preprost način in tako da se zagotovi možnost revizije izračuna; (b) zahtevani minimalni kapital ustreza znesku primernih osnovnih lastnih sredstev, pod katerim so zavarovalci in upravičenci izpostavljeni nesprejemljivi stopnji tveganja, če bi bilo zavarovalnicam in pozavarovalnicam dovoljeno, da nadaljujejo svoje poslovanje; (c) raven zahtevanega minimalnega kapitala se kalibrira na tvegano vrednost osnovnih lastnih sredstev zavarovalnice ali pozavarovalnice s stopnjo zaupanja od 80 % do 90 % za obdobje enega leta; (d) ima absolutni prag 1 000 000 EUR za zavarovalnice in pozavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje ter 2 000 000 EUR za življenjske zavarovalnice. 2. Zavarovalnice in pozavarovalnice izračunajo zahtevani minimalni kapital najmanj četrtletno in rezultate tega izračuna sporočijo nadzornim organom. Člen 128Izvedbeni ukrepi Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobno določajo izračun zahtevanega minimalnega kapitala iz členov 126 in 127. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 129Prehodne ureditve glede skladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom Če so zavarovalnice in pozavarovalnice na datum iz člena 310(1) v skladu z zahtevano solventno mejo iz člena 28 Direktive 2002/83/ES, člena 16a iz Direktive 73/239/ES ali členov 37, 38 ali 39 Direktive 2005/68/ES, vendar nimajo zadostnih primernih osnovnih lastnih sredstev za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, so zadevna podjetja z odstopanjem od člena 137 skladna s členom 126 v enem letu od datuma iz člena 310(1). Če zadevno podjetje ni v skladu s členom 126 v roku iz prvega odstavka, se dovoljenje podjetju odvzame, pri čemer se upoštevajo veljavni postopki, določeni v nacionalni zakonodaji. ODDELEK 6 – NALOžBE Člen 130Načelo „preudarne osebe“ 1. Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo vsa svoja sredstva v skladu z načelom „preudarne osebe“, kot določajo odstavki 2, 3 in 4. 2. Glede na celotni portfelj sredstev zavarovalnice in pozavarovalnice vlagajo le v sredstva in instrumente, katerih tveganje lahko zadevno podjetje spremlja, upravlja in nadzira. Vsa sredstva, zlasti tista, ki krijejo zahtevani minimalni in solventnostni kapital, se vlagajo na način, ki zagotavlja varnost, kakovost, likvidnost in donosnost celotnega portfelja. Sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij se prav tako vlagajo na način, ki ustreza naravi in trajanju zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti. Ta sredstva se vlagajo v interesu zavarovalcev in upravičencev. V primeru navzkrižja interesov zavarovalnice ali subjekt, ki upravlja njihov portfelj sredstev, zagotovijo, da je naložba opravljena v interesu zavarovalcev in upravičencev. 3. Brez poseganja v odstavek 2, se za sredstva v zvezi s pogodbami o življenjskem zavarovanju, pri katerih naložbeno tveganje nosijo zavarovalci, uporabljajo drugi, tretji in četrti pododstavek tega odstavka. Če so v pogodbi predvidene zavarovalnine neposredno povezane z vrednostjo enot v KNPVP, kot je določeno v Direktivi 85/611/EGS, ali z vrednostjo naložb v notranjem skladu, ki ga imajo zavarovalnice in je običajno razdeljen v enote, morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije glede teh zavarovalnin čim tesneje povezane s temi enotami ali, v primerih, ko enote niso oblikovane, s temi naložbami. Če so v pogodbi predvidene zavarovalnine neposredno povezane z borznim indeksom ali drugo referenčno vrednostjo razen tistih iz drugega pododstavka, morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije glede teh zavarovalnin čim tesneje povezane bodisi z enotami, za katere se šteje, da predstavljajo referenčno vrednost, bodisi, v primeru ko enote niso oblikovane, z naložbami ustrezne varnosti in tržnosti, ki so čim tesneje povezane z naložbami, na katerih temelji določena referenčna vrednost. Kadar zavarovalnine iz drugega in tretjega pododstavka vključujejo jamstvo za uspešno izvedbo naložbe ali druge garantirane prejemke, se za sredstva za kritje ustreznih dodatnih zavarovalno-tehničnih rezervacij uporablja odstavek 4. 4. Brez poseganja v odstavek 2, se za sredstva, ki jih ne zajema odstavek 3, uporabljajo drugi do peti pododstavek tega odstavka. Uporaba izvedenih instrumentov je mogoča, če prispevajo k zmanjšanju tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja. Naložba v sredstva, ki niso sprejeta v trgovanje na urejenem finančnem trgu, se zadrži na preudarni ravni. Naložbe so primerno razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na katero koli imetje, izdajatelja ali skupino podjetij ali geografsko območje in pretirano kopičenje tveganj v portfelju kot celoti. Naložbe v sredstva, ki jih izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ne smejo izpostaviti podjetja pretiranemu tveganju. Člen 131Svoboda naložb 1. Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic ne zahtevajo, da vlagajo v določene kategorije naložb. 2. Države članice ne pogojujejo naložbenih odločitev zavarovalnice ali pozavarovalnice ali njenega naložbenega upravitelja s kakršno koli predhodno odobritvijo ali zahtevo po sistematičnem obveščanju. Člen 132Lokalizacija sredstev in prepoved zastavitve sredstev 1. Glede zavarovalnih tveganj, ki se nahajajo v Skupnosti, države članice zagotovijo, da se sredstva za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, povezanih s temi tveganji, nahajajo znotraj Skupnosti. Države članice ne zahtevajo, da zavarovalnice lokalizirajo ta sredstva v določenih državah članicah. Vendar kar zadeva izterljive zneske iz zavarovalnih pogodb proti podjetjem, ki so pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali ki imajo sedež v tretji državi, katere režim solventnosti se šteje za enakovrednega v skladu s členom 170, države članice ne zahtevajo lokalizacije sredstev, ki pokrivajo te izterljive zneske, znotraj Skupnosti. ê 2002/83/ES člen 1(1) (prilagojeno) √ Zahteva glede lokalizacije Õ "lokalizacija sredstev" pomeni obstoj sredstev, bodisi v obliki premičnin bodisi v obliki nepremičnin, v državi članici, kar pa √ iz prvega odstavka Õ ne pomeni, da obstaja zahteva po deponiranju premičnin ali po tem, da se za nepremičnine predpišejo strožji ukrepi, kot je na primer vpis hipotek.; Ssredstva, ki jih predstavljajo terjatve do dolžnikov, se štejejo, kakor da se nahajajo v državi članici, v kateri so unovčljiva;. ê 2005/68/ES člen 32(2) (prilagojeno) 2. Države članice √ za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij Õ ne smejo obdržati ali uvesti sistema z bruto pridržanjem, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij, če je pozavarovatelj √ zavarovalnica ali Õ pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z direktivama 73/239/EGS ali 2002/83/ES. ò novo Člen 133Izvedbeni ukrepi Da zagotovi enotno uporabo te direktive, lahko Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobno določajo: (a) opredelitev, meritev in nadzor tveganj, ki izhajajo iz naložb v povezavi s prvim pododstavkom člena 130(2) ; (b) opredelitev, meritev in nadzor tveganj, ki izhajajo iz naložb v izvedene instrumente in sredstva iz drugega pododstavka člena 130(4). Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ê 2002/83/ES POGLAVJE 2 PRAVILA V ZVEZI Z ZAVAROVALNO-TEHNIČNIMI REZERVACIJAMI IN NJIHOVO ZASTOPANOSTJO ê 92/49/EGS člen 17 Člen 15 1. 1. Matična država članica zahteva od vsake zavarovalnice, da oblikuje zadostne zavarovalno-tehnične rezervacije za celotno poslovanje, vključno z matematičnimi rezervacijami. Znesek takšnih zavarovalno-tehničnih rezervacij se določi v skladu s pravili, določenimi v Direktivi 91/674/EGS. ê 2005/68/ES člen 57(3) 2. "2. Matična država zahteva, da vsaka zavarovalnica krije zavarovalno-tehnične rezervacije in izravnalno rezervacijo iz člena 15a te direktive z usklajenimi naložbami v skladu s členom 6 Direktive 88/357/EGS. Glede na okoliščine tveganja v Skupnosti morajo biti sredstva lokalizirana v Skupnosti. Države članice ne zahtevajo, da zavarovalnice lokalizirajo svoja sredstva v določeni državi članici. Vseeno pa lahko matična država članica dovoli ohlapnejša pravila o lokalizaciji sredstev. 3. (3) Države članice za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ne smejo obdržati ali uvesti sistema bruto pridržanja, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij pozavarovatelja, če je pozavarovatelj pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2005/68/ES ali zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali Direktivo 2002/83/ES. Če matična država članica dovoljuje, da so zavarovalno-tehnične rezervacije pokrite z zahtevki do pozavarovateljev, ki niso pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenja v skladu z Direktivo 2005/68/ES niti zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali Direktivo 2002/83/ES, opredeli pogoje za sprejetje takšnih zahtevkov. ê 2002/83/ES POGLAVJE 2 PRAVILA V ZVEZI Z ZAVAROVALNO-TEHNIČNIMI REZERVACIJAMI IN NJIHOVO ZASTOPANOSTJO Člen 20 Oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij 1. Domača država članica od vsake zavarovalnice zahteva, da oblikuje zadostne zavarovalno-tehnične rezervacije, vključno z matematičnimi rezervacijami glede vseh svojih poslov. ê 2002/83/ES Znesek takšnih zavarovalno-tehničnih rezervacij se določi v skladu z naslednjimi načeli. A. (i) znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij življenjskega zavarovanja se izračuna po dovolj smotrni zavarovalno-tehnični oceni pričakovanj, ob upoštevanju vseh prihodnjih obveznosti, kakor jih določajo zavarovalni pogoji za vsako obstoječo pogodbo, vključno z: - vsemi zagotovljenimi prejemki, vključno z zagotovljenimi odkupnimi vrednostmi, - bonusi, do katerih so zavarovalci že skupinsko ali posamezno upravičeni, ne glede na to, kako so ti bonusi opisani – podeljeni, priznani ali dodeljeni, - vsemi možnostmi, ki jih imajo zavarovalci na podlagi pogodbenih pogojev, - stroški, vključno s provizijami, in z upoštevanjem prihodnih zapadlih premij; (ii) dovoljena je uporaba retrospektivne metode, če se lahko prikaže, da nastale zavarovalno-tehnične rezervacije niso nižje, kakor bi se zahtevale po izračunu dovolj smotrnih pričakovanj, ali če se perspektivna metoda ne more uporabljati za to vrsto vključene pogodbe; (iii) smotrno vrednotenje ni vrednotenje "najboljše ocene", ampak mora vključevati ustrezno mejo za neugoden odmik ustreznih faktorjev; (iv) ne samo, da mora biti metoda vrednotenja smotrna sama po sebi, ampak mora biti taka tudi ob upoštevanju metode vrednotenja za sredstva, ki krijejo te rezervacije; (v) zavarovalno-tehnične rezervacije se izračunajo ločeno za vsako pogodbo. Dovoljena je uporaba ustreznih približevanj ali posploševanj, ko je verjetno, da bodo rezultati približno isti kakor pri posameznih izračunih. Načelo ločenega izračunavanja na noben način ne preprečuje oblikovanja dodatnih rezervacij za splošne nevarnosti, ki niso individualizirani. (vi) če je po pogodbi zagotovljena odkupna vrednost, je znesek matematičnih rezervacij za pogodbo kadarkoli vsaj tako visok kakor vrednost, ki je takrat zagotovljena; B. obrestna mera, ki se bo uporabljala, mora biti izbrana preudarno. Določena mora biti v skladu s pravili pristojnega organa v domači državi članici, ob uporabi naslednjih načel: (a) za vse pogodbe pristojni organ domače države članice zavarovalnice določi eno najvišjo obrestno mero ali več, zlasti v skladu z naslednjimi pravili: (i) ko pogodbe vsebujejo zajamčeno obrestno mero, pristojni organ v domači državi članici določi eno samo najvišjo obrestno mero. Lahko se razlikuje glede na valuto, v kateri je izražena pogodba, pod pogojem, da ne dosega več kakor 60 % mere na izdaje obveznic države, v katere valuti je pogodba izražena. Če država članica na podlagi drugega stavka prvega pododstavka odloči, da bo določila najvišjo obrestno mero za pogodbe, izražene v valuti druge države članice, se mora najprej posvetovati s pristojnim organom države članice, v katere valuti je pogodba izražena; (ii) ko pa se naložbe zavarovalnice ne vrednotijo pa nakupni ceni, lahko država članica navede, da se lahko ena najvišja mera ali več izračuna ob upoštevanju donosa ustreznih naložb, ki jih trenutno ima, z odbitkom smotrne razlike, ter, zlasti za pogodbe s premijami, ki se plačujejo v obrokih, tudi ob upoštevanju pričakovanega donosa prihodnjih naložb. Smotrno razliko in največjo obrestno mero ali mere, ki se uporabi za pričakovan donos prihodnjih naložb, določi pristojni organ domače države članice; (b) določitev najvišje obrestne mere ne pomeni, da je zavarovalnica dolžna uporabljati tako visoko obrestno mero; (c) domača država članica lahko odloči, da ne bo uporabljala odstavka (a) za naslednje kategorije pogodb: - pogodbe, povezane z enotami, - pogodbe z eno samo premijo za obdobje do največ osem let, - pogodbe brez dobička in rentne pogodbe brez odkupne vrednosti. V primerih iz druge in tretje alinee prvega pododstavka se lahko pri izbiranju smotrne obrestne mere upošteva valuta, v kateri je pogodba izražena, in ustrezno imetje naložb, ki jih trenutno ima, in kadar se naložbe podjetja vrednotijo po trenutni vrednosti, pričakovani donos prihodnjih naložb. V nobenih okoliščinah obrestna mera ne sme biti višja od donosa naložb, kakor je izračunan v skladu z računovodskimi pravili v domači državi članici, z ustreznim odbitkom; (d) država članica zahteva, da zavarovalnica v svojih izkazih nameni rezervacijo za izpolnjevanje obveznosti obrestnih mer do zavarovalcev, če sedanji ali predvideni donos naložb ne zadostuje za kritje teh obveznosti; (e) Komisija in pristojni organi držav članic, ki tako zahtevajo, so uradno obveščeni o najvišjih obrestnih merah, določenih v skladu z (a); C. statistične elemente vrednotenja in nadomestilo za stroške je treba smotrno izbrati, ob upoštevanju države obveznosti, vrste police ter pričakovanih upravnih stroškov in provizij; D. v primeru pogodb z udeležbo na dobičku lahko metoda izračunavanja za zavarovalno-tehnične rezervacije upošteva, implicitno ali eksplicitno, prihodnje bonuse vseh vrst, na način, ki je v skladu z drugimi predpostavkami o prihodnjih izkušnjah in s sedanjo metodo razdelitve bonusev; E. Nadomestilo za prihodnje stroške je lahko implicitno, na primer z uporabo prihodnjih premij brez stroškov upravljanja. Vendar celotno nadomestilo, implicitno ali eksplicitno, ne sme biti nižje od smotrne ocene ustreznih prihodnjih stroškov; F. metoda izračunavanja zavarovalno-tehničnih rezervacij se ne sme od enega leta do drugega prekiniti zaradi samovoljnih sprememb metode ali osnov izračunavanja in mora biti takšna, da upošteva ustrezno porazdelitev dobička v času trajanja vsake police. 2. Zavarovalnice dajo javnosti na voljo osnove in metode, ki se uporabljajo pri izračunavanju zavarovalno-tehničnih rezervacij, vključno z rezervacijami za bonuse. 3. Domača država članica od vsake zavarovalnice zahteva, da krije zavarovalno-tehnične rezervacije glede vseh svojih poslov z usklajenimi naložbami v skladu s členom 26. Glede poslov, sklenjenih v Skupnosti, morajo biti te naložbe v Skupnosti. Države članice ne smejo zahtevati, da imajo zavarovalnice svoje naložbe v določeni državi članici. Domača država članica pa lahko dovoli milejše predpise o lokalizaciji naložb. ê 2005/68/ES člen 60(6) 4. "4. Države članice za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij ne smejo obdržati ali uvesti sistema bruto pridržanja, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij pozavarovatelja, ki je pridobil dovoljenje v skladu z Direktivo 2005/68/ES, če je pozavarovatelj pozavarovalnica ali zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 73/239/EGS ali to direktivo. ê 2005/68/ES člen 60(6) Če matična država članica dovoljuje, da so zavarovalno-tehnične rezervacije pokrite z zahtevki do pozavarovatelja, ki ni pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 2005/68/ES, niti zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z Direktivo 73/239/EGS ali to direktivo, opredeli pogoje za sprejetje takšnih zahtevkov. ê 92/49/EGS člen 18 Člen 15a 1. Države članice zahtevajo od vsake zavarovalnice s sedežem na njihovem ozemlju, ki krije nevarnosti, vključene v zavarovalno vrsto 14 iz točke A Priloge (v nadaljevanju imenovano kreditno zavarovanje), da oblikuje izravnalno rezervacijo, namenjeno pokrivanju tehničnega primanjkljaja ali nadpovprečnega razmerja odškodnin te zavarovalne vrste v katerem koli finančnem letu. 2. Izravnalna rezervacija se izračuna v skladu s pravili, ki jih določi matična država članica v skladu z eno od štirih metod, določenih v točki D Priloge, ki šteje za ustrezno. 3. Izravnalna rezervacija se do višine zneska, izračunanega v skladu z metodami, določenimi v točki D Priloge, ne upošteva pri izračunu minimalnega kapitala. 4. Države članice lahko zavarovalnice s sedežem na njihovem ozemlju oprostijo obveznosti oblikovanja izravnalnih rezervacij za posle kreditnega zavarovanja, če so premije ali prispevki, prejeti v zvezi s kreditnim zavarovanjem, manjši od 4 % skupno prejetih premij ali prispevkov in manjši od 2 500 000 ekujev. ê 2002/83/ES Člen 22 Kritno premoženje Pri kritnem premoženju se upošteva vrsta posla, ki ga opravlja zavarovalnica na tak način, da zagotovi varnost, donosnost in tržnost naložb, za katere podjetje poskrbi, da so raznolike in ustrezno razpršene. ê 92/49/EGS člen 20 Pri kritnem premoženju se upošteva vrsta poslov, ki jih opravlja zavarovalnica, tako da je zagotovljena varnost, donosnost in tržnost naložb, za katere podjetje zagotavlja raznovrstno in ustrezno razpršenost. ê 2002/83/ES Člen 23 Vrste dovoljenih naložb 1. Domača država članica zavarovalnici ne sme dovoliti, da krije svoje zavarovalno-tehnične rezervacije z drugimi vrstami naložb, razen z naslednjimi: ê 2005/68/ES člen 58(3)(a) 1. Matična država članica zavarovalnicam ne sme dovoliti, da krijejo svoje zavarovalno-tehnične rezervacije in izravnalne rezervacije z drugimi sredstvi, kot s tistimi iz naslednjih kategorij: ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 21 A. investments (a) dolžniški vrednostni papirji, obveznice in drugi instrumenti denarnega in kapitalskega trga; (b) posojila; (c) delnice in druge naložbe s spremenljivimi donosi; (d) deleži v kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in v drugih investicijskih skladih; (e) zemljišča, stavbe in nepremičninske pravice; B. dolgovi in terjatve ê 2005/68/ES člen 58(3)(b) in člen 60(7)(a) (f) dolgovi, ki jih dolgujejo pozavarovatelji, vključno s pozavarovateljevimi deleži zavarovalno-tehničnih rezervacij, in družbe s posebnim namenom iz člena 46 Direktive 2005/68/ES; ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 21 (g) pologi in terjatve cedentov; ê 2002/83/ES (h) dolgovi zavarovalcev in posrednikov, ki izhajajo iz neposrednih in pozavarovalnih poslov; ê 92/49/EGS člen 21 (h) dolgovi zavarovalcev in posrednikov, ki izhajajo iz neposrednih in pozavarovalnih poslov, (i) terjatve, ki izhajajo iz vračunane vrednosti in prenosa odškodninskih pravic, ê 2002/83/ES (i) avansi za police; ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 21 (j) povračila davkov; (k) terjatve do škodnih skladov; ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 21 C. others (l) opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in stavb, ki se vrednotijo glede na amortizacijo po načelu preudarnosti; (m) gotovina v banki in denarna sredstva, pologi v kreditnih institucijah in vseh drugih organih, ki so pooblaščeni za sprejemanje pologov; (n) časovno odloženi nabavni stroški; (o) časovno razmejene obresti in najemnine, drugi časovno razmejeni prihodki in predplačila; ê 2002/83/ES (p) pravica namestnega delovanja. 2. V primeru združenja zavarovateljev, znanega pod imenom "Lloyd's", kategorije naložb vključujejo tudi jamstva in akreditive, ki jih v smislu Direktive 2000/12/ES[60] Evropskega parlamenta in Sveta izdajo kreditne institucije ali zavarovalnice, skupaj s dokazljivimi zneski iz življenjskih zavarovalnih polic, v obsegu, kot predstavljajo sredstva, ki pripadajo članom. ê 92/49/EGS V primeru združenja zavarovalnic Lloyds naložbene kategorije vključujejo tudi jamstva in akreditive, ki jih izdajo kreditne institucije v smislu Direktive 77/780/EGS[61] ali zavarovalnice, skupaj z dokazljivimi zneski, ki izhajajo iz polic življenjskega zavarovanja do obsega, ki predstavlja sklade, pripadajoče tem članom. ê 2005/68/ES člen 58(3)(c) in člen 60(7)(b) 3. Vključitev katerih koli sredstev ali kategorije sredstev, naštetih v poglavju 1, ne pomeni, da je treba ta sredstva samodejno sprejeti kot kritje za zavarovalno-tehnične rezervacije. Matična država članica določi podrobnejša pravila o določitvi pogojev za uporabo sprejemljivih sredstev. ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 21 Matična država članica pri določanju in uporabi pravil, ki jih postavlja, zagotovi zlasti, da so izpolnjena naslednja načela: (i) kritno premoženje se vrednoti brez dolgov, ki so nastali pri njihovem pridobivanju; (ii) vse naložbe se vrednotijo preudarno, pri tem pa je treba upoštevati tveganje neunovčljivih zneskov. Zlasti se opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in stavb, lahko sprejmejo kot kritje za zavarovalno-tehnične rezervacije le tedaj, če se vrednotijo glede na amortizacijo po načelu preudarnosti; ê 2002/83/ES (iii) posojila, ali podjetjem, državni ali mednarodni organizaciji, lokalnim ali regionalnim oblastem ali fizičnim osebam, se lahko sprejmejo kot kritje za zavarovalno-tehnične rezervacije le tedaj, če obstajajo zadostna jamstva glede njihove varnosti, bodisi da ta temeljijo na statusu posojilojemalca, hipotekah, bančnih garancijah ali garancijah, ki jih izdajo zavarovalnice, bodisi na drugih oblikah poroštva; ê 92/49/EGS člen 21 (iii) posojila, bodisi podjetjem, državi ali mednarodni organizaciji, lokalnim ali regionalnim organom ali fizičnim osebam, se lahko sprejmejo kot pokritje za zavarovalno-tehnične rezervacije le, če obstajajo zadostna jamstva za njihovo varnost, ki temeljijo bodisi na statusu posojilojemalca, hipotekah, bančnih jamstvih ali jamstvih, ki jih dajejo zavarovalnice, ali drugih oblikah poroštva; ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 21 (iv) izvedeni instrumenti, kot so opcije, terminski posli in zamenjave (swap), se lahko uporabijo kot kritno premoženje, če prispevajo k zmanjšanju naložbenega tveganja ali olajšajo učinkovito upravljanje s portfeljem. Vrednotiti jih je treba preudarno in lahko se upoštevajo pri vrednotenju temeljnih sredstev. ê 2002/83/ES (v) prenosljivi vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na urejenem trgu, se lahko sprejmejo kot kritje za zavarovalno-tehnične rezervacije, samo če se lahko unovčijo v kratkem roku ali če predstavljajo deleže v kreditnih institucijah, zavarovalnicah, v mejah, ki jih dovoljuje člen 6, ali v investicijskih podjetjih s sedežem v državi članici; ê 92/49/EGS člen 21 (v) prenosljivi vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na zakonsko urejenem trgu, se lahko sprejmejo kot pokritje za zavarovalno-tehnične rezervacije le, če se lahko unovčijo v kratkem roku; ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 21 (vi) dolgovi tretjih strank in terjatve do njih se lahko sprejmejo kot pokritje za zavarovalno-tehnične rezervacije le po odbitku vseh zneskov, dolgovanih isti tretji stranki; ê 2002/83/ES (vii) vrednost vseh dolgov in terjatev, ki se sprejmejo kot kritje za zavarovalno-tehnične rezervacije, je treba izračunati preudarno, pri tem pa je treba upoštevati tveganje neunovčljivih zneskov. Zlasti se dolgovi zavarovalcev in posrednikov iz zavarovalnih in pozavarovalnih poslov lahko sprejmejo le tedaj, če niso poravnani dlje kakor tri mesece; ê 92/49/EGS člen 21 (vii) vrednost vseh dolgov in terjatev, sprejetih kot pokritje za zavarovalno-tehnične rezervacije, se mora izračunati smotrno, z ustreznim upoštevanjem vseh morebitnih zneskov, ki niso unovčljivi. Zlasti dolgovi zavarovalcev in posrednikov, ki izhajajo iz zavarovalnih in pozavarovalnih poslov, se lahko sprejmejo le, če niso odprti več kot tri mesece; ê 2002/83/ES (viii) če sredstva vključujejo naložbo v hčerinsko podjetje, ki v imenu zavarovalnice upravlja vse njene naložbe ali njihov del, mora domača država članica pri uporabi pravil in načel, opredeljenih v tem členu, upoštevati temeljna sredstva, katerih imetnik je hčerinsko podjetje; matična država članica lahko na enak način obravnava naložbe drugih odvisnih podjetij; ê 92/49/EGS člen 21 (viii) če naložbe vključujejo naložbo v odvisnem podjetju, ki v imenu zavarovalnice upravlja vse ali del njenih naložb, mora matična država članica pri uporabi pravil in načel, določenih v tem členu, upoštevati temeljna sredstva, ki jih ima odvisno podjetje; matična država članica lahko na enak način obravnava naložbe drugih odvisnih podjetij; (ix) odloženi nabavni stroški se lahko sprejmejo kot pokritje za zavarovalno-tehnične rezervacije le do obsega, ki je v skladu z izračunom zavarovalno-tehničnih rezervacij za neizkoriščene premije. ê 2002/83/ES (ix) časovno odloženi nabavni stroški se lahko sprejmejo kot kritje za zavarovalno-tehnične rezervacije, kolikor je to v skladu z izračunom matematičnih rezervacij. 4. Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 lahko domača država članica v izjemnih okoliščinah in na prošnjo zavarovalnice začasno in s primerno utemeljeno odločbo, sprejme druge vrste naložb kot kritje za zavarovalno-tehnične rezervacije, ob upoštevanju člena 22. ê 92/49/EGS člen 21 2. 2. Ne glede na odstavek 1 lahko matična država članica v izjemnih okoliščinah in na prošnjo zavarovalnice začasno in s primerno utemeljenim sklepom sprejme druge kategorije naložb za pokritje zavarovalno-tehničnih rezervacij ob upoštevanju člena 20. ê 2002/83/ES Člen 24 Pravila za razpršenost naložb 1. Kar zadeva kritno premoženje, domača država članica zahteva, da vsaka zavarovalnica vloži največ: ê 2005/68/ES člen 58.4 1. 1. V zvezi s sredstvi, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije in izravnalne rezervacije, matična država članica lahko zahteva, da posamezna zavarovalnica ne sme vložiti več kot: ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 22 (a) 10 % svojih skupnih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v en kos zemljišča ali stavbe ali v več kosov zemljišč ali stavb, ki so med seboj tako blizu, da se lahko štejejo kot ena naložba; (b) 5 % svojih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, obveznice, dolžniški vrednostni papirji in drugi denarni instrumenti in instrumenti kapitalskega trga istega podjetja, ali v posojila, dana istemu posojilojemalcu, vzeto skupaj, posojila, ki niso dana državi, lokalnim ali regionalnim organom ali mednarodni organizaciji, v katero so včlanjene ena ali več držav članic. Ta meja se lahko dvigne na 10 %, če podjetje ne vloži več kot 40 % svojih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v posojila ali vrednostne papirje izdajateljev ali posojilojemalcev, tako da pri vsakem od njih vloži več kot 5 % svojih sredstev; ê 2002/83/ES (c) 5 % svojih skupnih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v nezavarovana posojila, vključno z 1 % za vsako posamezno nezavarovano posojilo, razen posojil, odobrenih kreditnim institucijam, zavarovalnicam – če to dovoljuje člen 6 – in investicijskim podjetjem s sedežem v državi članici. Te omejitve se lahko povečajo na 8 % oziroma na 2 % s sklepom, ki ga za vsak posamični primer sprejme pristojni organ domače države članice; ê 92/49/EGS člen 22 (c) 5 % svojih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v nezavarovana posojila, po 1 % na posamezno nezavarovano posojilo, ki niso posojila, dana kreditnim institucijam, zavarovalnicam - če to dovoljuje člen 8 Direktive 73/239/EGS - in investicijskim skladom, ustanovljenim v državi članici; ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 22 (d) 3 % svojih skupnih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v obliki gotovine; (e) 10 % svojih skupnih bruto zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice, druge vrednostne papirje, ki se štejejo kot delnice, in dolžniške vrednostne papirje, s katerimi se ne trguje na urejenem trgu. 2. Če v odstavku 1 ni omejitve na naložbe določene vrste, to ne pomeni, da je naložbo te vrste kot kritje za zavarovalno-tehnične rezervacije možno sprejeti brez omejitve. Domača država članica določi bolj podrobna pravila glede pogojev za uporabo sprejemljivih naložb. Zlasti pri določanju in uporabi navedenih pravil zagotovi skladnost z naslednjimi načeli: (i) naložbe, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije, morajo biti raznovrstne in razpršene tako, da se zagotovi, da ni prekomernega zanašanja na eno vrsto naložb, naložbeno tržišče ali naložbo; (ii) naložbe v določene vrste sredstev, za katera so značilne visoke ravni tveganja, bodisi zaradi vrste sredstev ali kakovosti izdajatelja, je treba omejiti na preudarne ravni; ê 2002/83/ES (iii) pri omejitvah na določene vrste naložb je treba pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij upoštevati obravnavanje pozavarovanja; ê 92/49/EGS člen 22 (iii) pri omejitvah določenih kategorij naložb je treba upoštevati obravnavo pozavarovanja pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij, ê 2002/83/ES (iv) če naložbe vključujejo naložbo v hčerinsko podjetje, ki v imenu zavarovalnice upravlja vse njene naložbe ali njihov del, mora domača država članica pri uporabi pravil in načel, opredeljenih v tem členu, upoštevati temeljna sredstva, katerih imetnik je hčerinsko podjetje; matična država članica lahko na enak način obravnava naložbe drugih odvisnih podjetij; ê 92/49/EGS člen 22 (iv) če naložbe vključujejo naložbo v odvisno podjetje, ki upravlja vse ali del naložb zavarovalnice v njenem imenu, mora matična država članica pri uporabi pravil in načel, določenih v tem členu, upoštevati temeljna sredstva, ki jih ima odvisno podjetje; matična država članica lahko na enak način obravnava naložbe drugih odvisnih podjetij; ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 22 (v) odstotek kritnega premoženja, ki je predmet nelikvidnih naložb, je treba obdržati na preudarni ravni; (vi) če naložbe vključujejo posojila, odobrena nekaterim kreditnim institucijam, ali dolžniške vrednostne papirje, ki so jih slednje izdale, lahko domača država članica pri uporabi pravil in načel iz tega člena, upošteva temeljna sredstva, ki jih imajo takšne kreditne institucije. Takšno obravnavanje je mogoče uporabiti le v primerih, ko ima kreditna institucija svoj sedež v državi članici, ko je v polni lasti te države članice in/ali lokalnih oblasti te države članice, njeni posli pa v skladu z aktom o ustanovitvi družbe in statutom obsegajo odobravanje - preko posrednika - posojil državi ali lokalnim organom ali posojil, za katera slednji izdajo garancije, ali posojil organom, ki so tesno povezani z državo ali lokalnimi organi. 3. V okviru podrobnih pravil glede pogojev za uporabo sprejemljivih naložb, država članica z večjimi omejitvami obravnava: ê 2002/83/ES - posojilo brez bančne garancije, garancije, ki jo izda zavarovalnica, hipoteke ali katere koli druge oblike poroštva, v primerjavi s posojili, ki takšno zavarovanje imajo, ê 92/49/EGS člen 22 - vsakega posojila brez bančne garancije, garancije, ki jo izda zavarovalnica, hipoteke ali druge oblike poroštva v primerjavi s posojili, ki imajo tako zavarovanje, ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 22 - KNPVP, ki niso usklajeni v smislu Direktive 85/611/EGS, ter druge investicijske sklade, v primerjavi z KNPVP, ki so usklajeni v smislu navedene direktive, - vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na zakonsko urejenem trgu v primerjavi s tistimi, s katerimi se, ê 2002/83/ES - obveznice, dolžniške vrednostne papirje ter druge instrumente denarnega in kapitalskega trga, ki jih ne izdajajo državni, lokalni ali regionalni organi ali podjetja, ki spadajo v cono A, opredeljeno v Direktivi 2000/12/ES, ali ki jih izdajajo mednarodne organizacije, med katerih članicami ni niti ene države članice Skupnosti, v primerjavi z enakimi finančnimi instrumenti, ki jih izdajajo taki organi. ê 92/49/EGS člen 22 - obveznic, dolžniških vrednostnih papirjev in drugih denarnih instrumentov in instrumentov kapitalskega trga, ki jih ne izdajo države, lokalni ali regionalni organi ali podjetja, ki spadajo v cono A, opredeljeno v Direktivi 89/647/EGS[62], ali izdajatelji, med katerimi so mednarodne organizacije, ki med svoje člane ne prištevajo niti ene države članice Skupnosti, v primerjavi z enakimi finančnimi instrumenti, ki jih izdajo taka telesa. ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 22 4. Države članice lahko pri nekaterih dolžniških vrednostnih papirjih zvišajo omejitev, opredeljeno v odstavku 1(b), na 40 %, če je takšne vrednostne papirje izdala kreditna institucija, ki ima sedež v državi članici in za katero v skladu z zakonom velja poseben uradni nadzor, namenjen zaščiti imetnikov teh dolžniških vrednostnih papirjev. Zlasti je treba zneske iz izdaje takšnih dolžniških vrednostnih papirjev v skladu z zakonom vložiti v sredstva, s katerimi je v celotnem obdobju veljavnosti dolžniških vrednostnih papirjev mogoče kriti terjatve iz dolžniških vrednostnih papirjev in ki bi bili v primeru neuspeha izdajatelja uporabljeni kot prednostna osnova za povračilo glavnice ter plačilo obračunanih in še ne plačanih obresti. ê 92/49/EGS člen 1 5. Države članice od zavarovalnic ne zahtevajo, da vlagajo v določene kategorije naložb. ê 92/49/EGS člen 22 5. Države članice od zavarovalnic ne zahtevajo, da vlagajo v določene kategorije naložb. 6. Ne glede na odstavek 1 lahko matična država članica v izjemnih okoliščinah in na prošnjo zavarovalnice začasno in s primerno utemeljenim sklepom dovoli izjeme k pravilom, določenim v odstavkih 1(a) do (e) ob upoštevanju člena 20. ê 2002/83/ES 6. Ne glede na odstavek 1 lahko domača država članica v izjemnih okoliščinah in na prošnjo zavarovalnice začasno in s primerno utemeljeno odločbo dovoli izjeme od pravil, določenih v 1(a) do (e), s pridržkom člena 22. POGLAVJE 3 PRAVILA, KI SE NANAŠAJO NA MINIMALNI IN ZAJAMČENI KAPITAL Člen 27 Razpoložljivi minimalni kapital 1. Vsaka država od vsake zavarovalnice s sedežem na njenem ozemlju zahteva, da ima ves čas ustrezni razpoložljivi minimalni kapital glede na njeno celotno poslovno dejavnost, ki je najmanj enak zahtevam v tej direktivi. ê 2002/13/ES člen 1(2) 1. Vsaka država članica zahteva za vsako zavarovalnico, ki ima sedež na njenem ozemlju, ob katerem koli času ustrezen razpoložljivi minimalni kapital glede na njeno celotno poslovno dejavnost, ki je najmanj enak zahtevam iz te direktive. ê 2002/83/ES 2. Razpoložljivi minimalni kapital je sestavljen iz sredstev zavarovalnice, prostih vseh predvidljivih obveznosti, minus vse neopredmetene postavke, vključno z: ê 2002/13/ES člen 1(2) 2. Razpoložljivi minimalni kapital so sredstva zavarovalnice, prosta vseh predvidljivih obveznosti, z odštetimi neopredmetenimi sredstvi, vključujoč: (a) vplačani osnovni kapital ali pri družbah za vzajemno zavarovanje dejanski vplačani ustanovni kapital ter sredstva na računih članov, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila: ê 2002/83/ES (a) vplačanim osnovnim kapitalom ali v primeru družb za vzajemno zavarovanje dejanskim ustanovnim kapitalom ter katerimi koli članskimi računi, ki ustrezajo vsem naslednjim merilom: ê 2002/83/ES in 2002/13/ES člen 1(2) (i) akt o ustanovitvi družbe in statut morata določati, da je plačila članom iz teh računov možno opraviti le tedaj, ko to ne povzroči, da razpoložljivi minimalni kapital pade pod zahtevano raven, ali po prenehanju podjetja, ko so poravnani vsi drugi dolgovi podjetja; (ii) akt o ustanovitvi družbe in statut morata določati, da je treba glede vseh plačil iz točke (i), ki se opravijo v namene razen posameznega prenehanja članstva, pristojne organe obvestiti najmanj en mesec vnaprej, ti pa lahko v tem obdobju prepovejo plačilo; (iii) ustrezne določbe akta o ustanovitvi družbe in statuta je mogoče spremeniti šele potem, ko so pristojni organi izjavili, da ne nasprotujejo spremembi, brez poseganja v merila, navedena v (i) in (ii); ê 2002/83/ES (b) rezerve (obvezne in proste), ki ne ustrezajo prevzetim obveznostim iz zavarovalnih pogodb; ê 2005/68/ES člen 57(4)(a) (b) rezerve (zakonske rezerve in proste rezerve), ki ne ustrezajo obveznostim iz zavarovalnih pogodb in niso uvrščene kot izravnalne rezervacije; ê 2002/83/ES in 2002/13/ES člen 1(2) (c) preneseni dobiček, po odbitku dividend, ki jih je treba plačati; ê 2002/83/ES (d) če je dovoljeno po nacionalnem pravu, rezerve iz dobička, ki se pojavljajo v bilanci stanja, če se lahko uporabijo za kritje izgub, ki se lahko pojavijo, ali če niso na voljo za razdelitev zavarovalcem. Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki jih ima neposredno zavarovalnica. ê 2002/13/ES člen 1(2) Razpoložljivi minimalni kapital se zniža za znesek lastnih delnic, ki so v neposredni lasti zavarovalnice. Za zavarovalnice, ki diskontirajo ali znižajo škodne rezervacije, tako da upoštevajo prihodke naložb, kakor ga dovoljuje člen 60(1)(g) Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic[63], se razpoložljivi minimalni kapital zniža za razliko med nediskontiranimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ali zavarovalno-tehničnimi rezervacijami pred znižanjem, kakor je razvidno iz prilog računovodskih izkazov, in diskontirnimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ali zavarovalno-tehničnimi rezervacijami po znižanju. Ta prilagoditev se izvede za vse nevarnosti pod točko A Priloge, razen za nevarnosti iz vrst 1 in 2. Za vse vrste, razen 1 in 2, prilagoditve niso potrebne v zvezi z diskontiranjem rent, vključenih v zavarovalno-tehnične rezervacije. ê 2005/68/ES člen 60(8) Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša z naslednjimi postavkami: (a) udeležbe življenjske zavarovalnice v: - zavarovalnicah v smislu člena 4 te direktive, člena 6 Direktive 73/239/EGS ali člena 1(b) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/78/ES z dne 27. oktobra 1998 o dopolnilnem nadzoru nad zavarovalnicami v zavarovalniški skupini[64], - pozavarovalnicah v smislu člena 3 Direktive 2005/68/ES ali pozavarovalnicah države nečlanice v smislu člena 1(1) Direktive 98/78/ES, - zavarovalnih holdingih v smislu člena 1(i) Direktive 98/78/ES, - kreditnih institucijah in finančnih institucijah v smislu člena 1(1) in (5) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/12/ES z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[65], - investicijskih podjetjih in finančnih institucijah v smislu člena 1(2) Direktive Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev[66] in členov 2(4) ter 2(7) Direktive Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij[67]; (b) vsaka od naslednjih postavk, ki jih ima življenjska zavarovalnica v zvezi s subjekti, opredeljenimi v točki (a), v katerih je udeležena: - instrumenti iz odstavka 3, - instrumenti iz člena 16(3) Direktive 73/239/EGS, - podrejene terjatve in instrumenti iz člena 35 in člena 36(3) Direktive 2000/12/ES. Kadar ima začasno v lasti delnice ali deleže druge kreditne institucije, investicijskega podjetja, finančne institucije, zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga za dajanje finančne pomoči pri reorganizaciji in finančni rešitvi tega subjekta, lahko pristojni organ odstopi od določb o odbitku iz točke (a) in (b) tretjega pododstavka. Kot druga možnost za odbitek postavk iz točke (a) in (b) tretjega pododstavka, ki jih ima zavarovalnica v kreditnih institucijah, investicijskih podjetjih in finančnih institucijah, lahko države članice svojim zavarovalnicam smiselno dovolijo uporabo metod 1, 2 ali 3 Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/87/ES z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu[68]. Metoda 1 (Računovodska konsolidacija) se uporabi samo, če pristojni organ zaupa v raven integracije upravljanja in notranjih kontrol za osebe, ki bi bile zajete v konsolidacijo. Izbrana metoda se sčasoma uporablja na dosleden način. Države članice lahko določijo, da za izračun minimalnega kapitala, kakor je določeno v tej direktivi, zavarovalnicam, za katere se uporablja dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 98/78/ES ali dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 2002/87/ES, ni treba odštevati postavk iz točk (a) in (b) tretjega pododstavka tega člena, ki so v lasti kreditnih institucij, investicijskih podjetij, finančnih institucij, zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov, ki so vključeni v dopolnilni nadzor. Za namene odbitka udeležb iz tega odstavka udeležba pomeni udeležbo v smislu člena 1(f) Direktive 98/78/ES. ê 2005/68/ES člen 57(4)(b) Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša z naslednjimi postavkami: (a) udeležbe zavarovalnice v: - zavarovalnicah v smislu člena 6 te direktive, člena 4 Direktive 2002/83/ES ali člena 1(b) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/78/ES, - pozavarovalnicah v smislu člena 3 Direktive 2005/68/ES ali pozavarovalnicah države nečlanice v smislu člena 1(1) Direktive 98/78/ES, - zavarovalnih holdingih v smislu člena 1(i) Direktive 98/78/ES, - kreditnih institucijah in finančnih institucijah v smislu člena 1(1) in (5) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/12/ES, - investicijskih podjetjih in finančnih institucijah v smislu člena 1(2) Direktive Sveta 93/22/EGS in člena 2(4) ter (7) Direktive Sveta 93/6/EGS. ê 2002/87/ES člen 22(2) (b) vsaka izmed naslednjih postavk, ki jih ima zavarovalnica v odnosu do oseb iz točke (a), v katerih je udeležena: - instrumenti iz odstavka 3, - instrumenti iz člena 18(3) Direktive 79/267/EGS, - podrejene terjatve in instrumenti iz člena 35 in člena 36(3) Direktive 2000/12/ES. Če so deleži v drugi kreditni instituciji, investicijski družbi, finančni instituciji, zavarovalnici ali pozavarovalnici ali zavarovalnem holdingu pridobljeni začasno kot finančna pomoč za reorganizacijo z namenom ohranitve te osebe, lahko pristojni organ odstopi od zahteve uporabe določb glede zmanjšanja iz (a) in (b) četrtega pododstavka. Kot alternativo odbitku postavk iz točk (a) in (b) četrtega pododstavka, ki jih ima zavarovalnica v kreditnih institucijah, investicijskih družbah in finančnih institucijah, lahko države članice svojim zavarovalnicam dovolijo, da smiselno uporabijo metode 1, 2 ali 3 iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu [69]. Metoda 1 (Računovodska konsolidacija) se uporabi samo, če pristojni organ zaupa v raven integracije upravljanja in notranjih kontrol za osebe, ki bi bile zajete v konsolidacijo. Izbrana metoda se naj uporablja dosledno in dalj časa. Države članice lahko zagotovijo, da zavarovalnicam, ki so predmet dopolnilnega nadzora po Direktivi 98/78/ES ali dopolnilnega nadzora po Direktivi 2002/87/ES pri izračunavanju minimalnega kapitala skladno z določbami te direktive ni treba odbiti postavk iz (a) in (b) četrtega pododstavka, ki jih imajo v kreditnih institucijah, investicijskih družbah, finančnih institucijah, zavarovalnicah in pozavarovalnicah ali zavarovalnih holdingih, ki so vključene v dopolnilni nadzor. Za namene odbitka udeležb iz tega odstavka udeležba pomeni udeležbo v smislu člena 1(f) Direktive 98/78/ES. ê 2002/83/ES 3. Razpoložljivi minimalni kapital lahko sestavljajo tudi: (a) kumulativnega prednostnega delniškega kapitala in podrejenega dolžniškega kapitala do 50 % vrednosti razpoložljivega minimalnega kapitala ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost, od tega največ 25 % predstavljajo podrejeni dolgovi s fiksno dospelostjo ali kumulativni prednostni osnovni kapital za določen čas, če obstajajo zavezujoči sporazumi, na podlagi katerih se ob stečaju ali likvidaciji zavarovalnice podrejeni dolžniški kapital ali prednostni delniški kapital uvrsti za terjatve vseh drugih upnikov in se ne poplača, dokler vsi drugi takrat zapadli dolgovi niso poravnani. Podrejeni dolžniški kapital mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje: (i) upoštevati se smejo le v celoti vplačana sredstva; (ii) za posojila z določenim rokom zapadlosti mora biti prvotna zapadlost najmanj pet let. Najpozneje eno leto pred datumom poplačila mora zavarovalnica pristojnim organom v odobritev predložiti načrt, iz katerega je razvidno, kako se bo razpoložljivi minimalni kapital ohranil ali dosegel zahtevano raven ob dospelosti, razen če se obseg, v katerem je posojilo lahko razvrščeno kot sestavni del razpoložljivega minimalnega kapitala, postopno zmanjšuje v obdobju najmanj petih let pred datumom poplačila. Pristojni organi lahko dovolijo predčasno poplačilo takšnih posojil, če zavarovalnica, ki jih je izdala, poda vlogo in če njen razpoložljivi minimalni kapital ne bo padel pod zahtevano raven; (iii) posojila, katerih rok zapadlosti ni določen, morajo biti odplačljiva le s petletnim odpovednim rokom, razen če ne predstavljajo več sestavine razpoložljivega minimalnega kapitala ali se za predčasno odplačilo posebej ne zahteva predhodna privolitev pristojnih organov. V takšnem primeru mora zavarovalnica obvestiti pristojne organe najmanj šest mesecev pred dnevom nameravanega poplačila ter pri tem navesti razpoložljivi in zahtevani minimalni kapital pred navedenim poplačilom in po njem. Pristojni organi dovolijo poplačilo le, če razpoložljivi minimalni kapital zavarovalnice ne bo padel pod zahtevano raven; (iv) posojilna pogodba ne sme vsebovati nobene določbe o tem, da bo v določenih okoliščinah, razen v primeru prenehanja življenjske zavarovalnice, dolg postal vračljiv pred dogovorjenimi datumi za poplačilo; (v) posojilno pogodbo je mogoče spremeniti šele, ko so pristojni organi izjavili, da ne nasprotujejo spremembi; (b) vrednostni papirji brez določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, vključno s kumulativnimi prednostnimi delnicami razen tistih pod točko (a), in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, za skupni obseg takšnih vrednostnih papirjev in podrejenega dolžniškega kapitala pod točko (a), če izpolnjujejo naslednje pogoje: (i) ne smejo biti poplačani na pobudo prinosnika ali brez predhodne odobritve pristojnega organa; (ii) pogodba o izdaji mora zavarovalnici omogočati, da preloži plačilo obresti na posojilo; (iii) terjatve posojilodajalca do zavarovalnice morajo biti v celoti uvrščene za terjatvami vseh upnikov, ki nimajo podrejenih instrumentov; (iv) dokumenti, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev, morajo predvidevati sposobnost pokritja izgube dolga in neplačanih obresti, pri čemer zavarovalnici omogočajo, da nadaljuje s poslovanjem; (v) upoštevati se smejo le v celoti plačani zneski. ê 2002/13/ES člen 1(2) 3. Razpoložljivi minimalni kapital lahko sestavljajo tudi: (a) vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic in podrejeni dolžniški kapital do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, pri čemer ne sme več kot 25 % predstavljati podrejeni dolžniški kapital, a z določenim rokom zapadlosti, ali vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic z določenim obdobjem trajanja, če obstajajo pri stečaju ali likvidaciji zavarovalnice zavezujoči sporazumi, po katerih so podrejeni dolžniški kapital ali vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic uvrščeni za terjatvami vseh drugih upnikov in se ne smejo poplačati, dokler niso poravnani vsi drugi takrat zapadli dolgovi. Podrejeni dolžniški kapital mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje: (i) upoštevati se smejo le v celoti vplačana sredstva; (ii) za posojila z določenim rokom zapadlosti mora biti prvotna zapadlost najmanj pet let. Najpozneje eno leto pred datumom odplačila mora zavarovalnica pristojnim organom v potrditev predložiti načrt, iz katerega je razvidno, kako se bo razpoložljivi minimalni kapital ohranil ali privedel na zahtevano raven zapadlosti, razen če se obseg, v katerem se posojilo lahko razvrsti kot sestavni del razpoložljivega minimalnega kapitala, postopno zmanjšuje v obdobju najmanj petih let pred datumom odplačila. Pristojni organi lahko dovolijo predčasno odplačilo takšnih posojil, če zavarovalnica, ki jih je izdala, predloži vlogo in njen razpoložljivi minimalni kapital ne pade pod zahtevano raven; (iii) posojila, katerih rok zapadlosti ni določen, morajo biti odplačljiva le s petletnim odpovednim rokom, razen če ne predstavljajo več sestavine razpoložljivega minimalnega kapitala ali se za predčasno odplačilo posebej ne zahteva predhodna privolitev pristojnih organov. V takšnem primeru mora zavarovalnica obvestiti pristojne organe najmanj šest mesecev pred datumom nameravanega poplačila ter pri tem navesti razpoložljivi in zahtevani minimalni kapital pred odplačilom in po njem. Pristojni organi dovolijo odplačilo le, če razpoložljivi minimalni kapital zavarovalnice ne pade pod zahtevano raven; (iv) posojilna pogodba ne sme vsebovati klavzule o tem, da bo v določenih okoliščinah, razen pri prenehanju zavarovalnice, dolg postal odplačljiv pred dogovorjenimi datumi za odplačilo; (v) posojilno pogodbo je mogoče spremeniti šele, ko so pristojni organi izjavili, da ne nasprotujejo spremembi; (b) vrednostni papirji brez določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, vključno s kumulativnimi prednostnimi delnicami razen tistih pod točko (a), in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, za skupni obseg takšnih vrednostnih papirjev in podrejenega dolžniškega kapitala pod točko (a), če izpolnjujejo naslednje pogoje: (i) ne smejo biti poplačani na pobudo prinosnika ali brez predhodne odobritve pristojnega organa; (ii) pogodba o izdaji mora zavarovalnici omogočati, da odloži plačilo obresti posojila; (iii) terjatve posojilodajalca do zavarovalnice morajo biti v celoti uvrščene za terjatvami vseh nepodrejenih upnikov; (iv) listine, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev, morajo določati sposobnost absorpcije izgube dolga in neplačanih obresti, istočasno pa omogočati, da zavarovalnica lahko nadaljuje poslovanje; (v) upoštevati se smejo le v celoti plačani zneski. 4. Na prošnjo, ki jo skupaj s priloženimi dokazili vloži podjetje pristojnemu organu domače države članice, in s soglasjem navedenega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital sestavljajo: (a) ena polovica nevplačanega osnovnega kapitala ali ustanovnega kapitala, potem ko vplačani del znaša 25 % takšnega kapitala, in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje; (b) dodatni prispevki, ki jih družbe za vzajemno zavarovanje in družbe z raznimi prispevki, delujoče po načelu vzajemnosti, lahko zahtevajo od svojih članov v poslovnem letu, do polovice razlike med najvišjimi prispevki in dejansko zahtevanimi prispevki, pri čemer ne smejo presegati 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje. Pristojni državni organi vzpostavijo smernice, ki določajo pogoje, pod katerimi se lahko sprejmejo dodatni prispevki; (c) kakršne koli skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve niso izjemne narave. 5. Spremembe k odstavkom 2, 3 in 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 2 Direktive Sveta 91/675/EGS[70], da se lahko upošteva razvoj, ki utemeljuje tehnične prilagoditve elementov, upravičenih za razpoložljivi minimalni kapital. ê 2002/83/ES 4. Na prošnjo, ki jo skupaj s priloženimi dokazili vloži podjetje pristojnemu organu domače države članice, in s soglasjem navedenega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital sestavljajo: (a) do 31. decembra 2009 znesek, enak 50 % prihodnjih dobičkov podjetja, vendar ne več kakor 25 % razpoložljivega ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost. Znesek prihodnjih dobičkov dobimo, če pomnožimo ocenjeni letni dobiček s faktorjem, ki predstavlja povprečno preostalo obdobje polic. Uporabljeni faktor ne sme biti večji od šest. Ocenjeni letni dobiček ne presega aritmetičnega povprečja dobičkov zadnjih petih finančnih let iz dejavnosti, navedenih v členu 2(1). Pristojni organi lahko soglašajo, da se takšen znesek vključi v razpoložljiv minimalni kapital, samo če: (i) se pristojnim organom predloži aktuarsko poročilo, ki dokazuje verjetnost, da se bodo v prihodnosti pojavili ti dobički; in (ii) če navedeni del prihodnjih dobičkov, ki izhajajo iz skritih čistih rezerv iz točke (c), še ni bil upoštevan; (b) kadar se zillmerising ne uporablja ali če se uporablja in je manjši od obremenitve za nabavne stroške, vključene v premiji, razlika med ne-zillmerizirano ali delno zillmerizirano matematično rezervacijo in matematično rezervacijo, zillmerizirano po stopnji, enaki obremenitvi za nabavne stroške, vključene v premijo. Ta številka pa ne sme presegati 3,5 % vsote razlike med ustreznimi glavnicami dejavnosti življenjskega zavarovanja in matematičnimi rezervacijami za vse police, za katere je možno zillmeriziranje. Razlika se zmanjša za znesek neamortiziranih nabavnih stroškov, knjiženih kot aktiva; (c) skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve nimajo značaja izjeme; (d) ena polovica neplačanega osnovnega kapitala ali ustanovnega kapitala, potem ko vplačani del doseže 25 % navedenega osnovnega kapitala ali sklada, do 50 % razpoložljivega ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na manjšo vrednost. 5. Spremembe odstavkov 2, 3 in 4, da se upošteva razvoj, ki upravičuje tehnično prilagoditev elementov, ki izpolnjujejo pogoje za razpoložljivi minimalni kapital, se sprejmejo po postopku iz člena 65(2). ê 2002/13/ES člen 1(3) Člen 16a 1. Zahtevani minimalni kapital se določi bodisi na podlagi letnega zneska premij ali prispevkov bodisi povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin za pretekla tri poslovna leta. Vendar pa se pri zavarovalnicah, ki v bistvu sklepajo zavarovanja, pokrivajoča eno ali več nevarnosti kredita, neurja, toče ali pozebe, za referenčno obdobje glede povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin vzame zadnjih sedem poslovnih let. 2. V skladu s členom 17 je znesek zahtevanega minimalnega kapitala enak višjemu od dveh rezultatov iz odstavkov 3 in 4. 3. Premijska osnova se izračuna s kosmatimi obračunanimi zavarovalnimi premijami ali prispevki, kakor so izračunani spodaj, ali s kosmatimi prihodki od zavarovalnih premij ali prispevki, glede na to, kaj je višje. Premije ali prispevki v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 točke A Priloge se zvišajo za 50 %. Premije ali prispevki (vključno z dajatvami, dodanimi premijam ali prispevkom), dolgovani glede vseh neposrednih poslov v preteklem poslovnem letu, se združijo. Tej vsoti se nato doda znesek premij, prejetih za celotno pozavarovanje v preteklem poslovnem letu. Od te vsote se nato odšteje skupni znesek premij ali prispevkov, ukinjenih v preteklem poslovnem letu, ter skupni znesek davkov in dajatev, ki veljajo za premije ali prispevke, sestavljajoč skupno vsoto. Tako pridobljeni znesek se razdeli na dva dela, pri čemer prvi del sega do 50 milijonov EUR, drugega pa predstavlja presežek; 18 % od prvega dela in 16 % od drugega dela se izračuna in sešteje. ê 2005/68/ES člen 57(5)(a) Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora podjetje nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %. Na zahtevo, ki jo, podprto z dokazili, zavarovalnica predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega organa se lahko izterljive zneske namenskih družb iz člena 46 Direktive 2005/68/ES tudi odbijejo kot pozavarovanje. ê 2002/13/ES člen 1(3) Z dovoljenjem pristojnih organov se lahko za razporeditev premij ali prispevkov v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 uporabijo statistične metode. 4. Osnova škod se izračuna na naslednji način, s tem da se terjatve na izplačilo odškodnin, rezervacije in terjatve iz naslova izplačanih odškodnin v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 pod točko A Priloge povišajo za 50 %. Zneski obračunanih škod, plačanih v zvezi z neposrednimi posli (brez odštetja terjatev, ki bremenijo pozavarovatelje in retrocesionarje) v obdobjih iz odstavka 1, se združijo. Tej vsoti se doda znesek obračunanih škod v zvezi s pozavarovanji in retrocesijami, prejetimi v istih obdobjih, in znesek škodnih rezervacij, ugotovljenih ob koncu preteklega poslovnega leta za neposredno poslovanje in tudi sprejete obveznosti pozavarovanja. Od te vsote se odšteje znesek izterjav iz naslova izplačanih odškodnin, realiziranih v obdobjih iz odstavka 1. Od preostale vsote se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljene na začetku drugega poslovnega leta, ki je leto pred preteklim poslovnim letom, za katero obstajajo računi, in sicer za neposredna zavarovanja in tudi sprejeta pozavarovanja. Če traja referenčno obdobje iz odstavka 1 sedem let, se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljen na začetku šestega poslovnega leta, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, za katero obstajajo računi. Ena tretjina ali sedmina tako pridobljenega zneska se v skladu z referenčnim obdobjem iz odstavka 1 razdeli na dva dela, pri čemer sega prvi del do 35 milijonov EUR, drugega pa predstavlja presežek; 26 % od prvega dela in 23 % od drugega dela se izračuna in sešteje. ê 2005/68/ES člen 57(5)(b) Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora podjetje nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %. Na zahtevo, ki jo, podprto z dokazili, zavarovalnica predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega organa se lahko izterljive zneske namenskih družb iz člena 46 Direktive 2005/68/ES tudi odbijejo kot pozavarovanje. ê 2002/13/ES člen 1(3) Z dovoljenjem pristojnih organov se lahko za razporeditev terjatev na izplačilo odškodnin, rezervacij in izterjav v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 uporabljajo statistične metode. Pri nevarnosti iz vrste 18 točke A Priloge predstavljajo znesek obračunanih škod, uporabljenih za izračun osnove škod, stroški, ki jih zavarovalnica nosi v zvezi z opravljeno pomočjo. Takšni stroški se izračunajo v skladu z nacionalnimi predpisi matične države. 5. Če je zahtevani minimalni kapital, izračunan v odstavkih 2, 3 in 4, nižji od zahtevanega minimalnega kapitala v predhodnem letu, je zahtevani minimalni kapital najmanj enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu v predhodnem letu, pomnoženem z razmerjem zneska škodnih rezervacij ob koncu preteklega poslovnega leta in zneskom škodnih rezervacij na začetku preteklega poslovnega leta. V teh izračunih se uporabljajo čiste škodne rezervacije brez pozavarovanja, vendar pa ne sme biti razmerje v nobenem primeru višje od 1. 6. Odstotki, ki se uporabljajo za dele iz šestega pododstavka odstavka 3 in šestega pododstavka odstavka 4, se zmanjšajo na tretjino pri zdravstvenem zavarovanju, ki se izvaja na podobni zavarovalno-tehnični osnovi kakor življenjsko zavarovanje, če: (a) se vplačane premije na osnovi tablic obolelosti izračunajo v skladu z matematično metodo, ki se uporablja v zavarovalništvu; (b) se oblikuje rezervacija za starost; (c) se pobira dodatna premija za oblikovanje varnostne rezerve v ustreznem znesku; (d) lahko zavarovalnica prekine pogodbo najpozneje pred iztekom tretjega leta zavarovanja; (e) pogodba predvideva možnost, da se celo za tekoče pogodbe povišajo premije ali znižajo izplačila. ê 2002/83/ES Člen 28 Zahtevani minimalni kapital 1. S pridržkom člena 29 se zahtevani minimalni kapital določi, kakor je določeno v odstavkih 2 do 7 v skladu z vrstami sklenjenega zavarovanja. 2. Za vrste zavarovanja iz člena 2(1)(a) in (b), razen zavarovanja, povezanega z investicijskimi skladi, in za posle iz člena 2(3), je zahtevani razpoložljivi minimalni kapital enak vsoti naslednjih dveh rezultatov: ê 2005/68/ES člen 60(9)(a) (a) prvi rezultat: 4 % delež matematičnih rezervacij, ki se nanašajo na neposredno poslovanje in sprejete obveznosti pozavarovanja brez odbitkov prenosov pozavarovanja, se pomnoži z razmerjem, za zadnje poslovno leto, celotnih matematičnih rezervacij brez prenosov pozavarovanja do bruto celotnih matematičnih rezervacij. Navedeno razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 85 %; na zahtevo, ki jo, podprto z dokazili, zavarovalnica predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega organa se lahko izterljive količine namenskih družb iz člena 46 Direktive 2005/68/ES tudi odbijejo kot pozavarovanje. ê 2005/68/ES člen 60(9)(b) (b) drugi rezultat: za police, na katerih rizični kapital ni negativna številka, se 0,3 % delež takšnega kapitala, ki ga sklene zavarovalnica, pomnoži z razmerjem, za zadnje poslovno leto, celotnega rizičnega kapitala, zadržanega kot obveznost podjetja po prenosih pozavarovanja in retrocesijah do celotnega ogroženega kapitala brez prenosov pozavarovanja; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %. Na zahtevo, ki jo, podprto z dokazili, zavarovalnica predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega organa se lahko izterljive količine namenskih družb iz člena 46 Direktive 2005/68/ES tudi odbijejo kot pozavarovanje. ê 2002/83/ES Za začasna zavarovanja za primer smrti z najdaljšo dobo treh let znaša delež 0,1 %. Za takšna zavarovanja z dobo od treh do petih let znaša delež 0,15 %. 3. Za dodatno zavarovanje iz člena 2(1)(c) je zahtevani minimalni kapital enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu za zavarovalnice, kakor je določeno v členu 16a Direktive 73/239/EGS, pri čemer se ne uporabljajo določbe člena 17 navedene direktive. 4. Za trajno dolgoročno zdravstveno zavarovanje iz člena 2(1)(d) je zahtevani minimalni kapital enak: (a) 4 % deležu matematičnih rezervacij, izračunano v skladu z odstavkom 2(a) tega člena; plus: (b) zahtevani minimalni kapital za zavarovalnice, kakor je določeno v členu 16a Direktive 73/239/EGS, pri čemer se ne uporabljajo določbe člena 17 navedene direktive. Vendar pa se pogoj iz Člena 16a(6)(b) navedene direktive, da se vzpostavi rezervacija za naraščajočo starost, lahko nadomesti z zahtevo, da se posel opravlja na skupinski osnovi. 5. Za zavarovanja s kapitalizacijo izplačil iz člena 2(2)(b) je zahtevani minimalni kapital enak 4 % deležu matematičnih rezervacij, izračunano v skladu z odstavkom 2(a) tega člena. 6. Za tontine iz člena 2(2)(a) je zahtevani minimalni kapital enak 1 % njihovih sredstev. 7. Za zavarovanja, zajeta v členu 2(1)(a) in (b), vezana na enote investicijskih skladov, ter za posle iz člena 2(2)(c), (d) in (e) je zahtevani minimalni kapital enak vsoti naslednjega: (a) če zavarovalnica prevzema naložbeno tveganje, 4 % delež zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunano v skladu z odstavkom 2(a) tega člena; (b) če zavarovalnica ne prevzema naložbenega tveganja, ampak se porazdelitev za kritje stroškov upravljanja določi za obdobje, daljše od petih let, 1 % delež zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunano v skladu z odstavkom 2(a) tega člena; (c) če zavarovalnica ne prevzema naložbenega tveganja in porazdelitev za kritje stroškov upravljanja ni določena za obdobje, daljše od petih let, znesek, enak 25 % čistih stroškov upravljanja, ki se nanašajo na takšen posel zadnjega poslovnega leta; (d) če zavarovalnica prevzema nevarnost smrti, 0,3 % delež rizičnega kapitala, izračunano v skladu z odstavkom 2(b) tega člena. ê 2005/68/ES člen 60(10) Člen 28a Minimalni kapital za življenjske zavarovalnice, ki izvajajo dejavnosti pozavarovanja 1. Vsaka država članica uporablja za zavarovalnice, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, določbe členov od 35 do 39 Direktive 2005/68/ES glede njihovih sprejetih obveznosti pozavarovanja, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a) pobrane pozavarovalne premije presegajo 10 % njihovih skupno prejetih premij; (b) pobrane pozavarovalne premije presegajo 50 000 000 EUR; (c) zavarovalno-tehnične rezervacije, ki izhajajo iz njihovih sprejetih obveznosti pozavarovanj, presegajo 10 % njihovih skupno prejetih premij. 2. Vse države članice lahko za življenjsko zavarovalnico iz odstavka 1 tega člena, ki ima sedež na njihovem ozemlju, uporabijo določbe iz člena 34 Direktive 2005/68/ES, glede njihovih dejavnosti pozavarovanja, če je izpolnjen eden od pogojev iz navedenega odstavka 1. V tem primeru zadevna država članica zahteva, da so vsa sredstva življenjske zavarovalnice, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s sprejetimi obveznostmi pozavarovanja, ločena, upravljana in organizirana ločeno od neposrednih zavarovalnih dejavnosti življenjskih zavarovalnic, brez kakršne koli možnosti prenosa. V takem primeru in le kar zadeva sprejete pozavarovalne dejavnosti za življenjsko zavarovalnico ne veljajo členi 22 do 26. Vsaka država članica zagotovi, da njihovi pristojni organi preverijo ločitev iz prejšnjega pododstavka. ê 2002/83/ES Člen 29 Zajamčeni kapital 1. Ena tretjina zahtevanega minimalnega kapitala, kakor je določena v členu 28, predstavlja zajamčeni kapital. Ta kapital predstavljajo postavke iz člena 27(2), (3) in, s soglasjem pristojnega organa matične države, (4)(c). ê 2002/13/ES člen 1(4) 1. Eno tretjino zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 16a predstavlja zajamčeni kapital. Ta kapital predstavljajo postavke iz člena 16(2), (3) in, s soglasjem pristojnega organa matične države, (4)(c). ê 2002/83/ES 2. Zajamčeni kapital ne sme biti nižji od 3 milijonov EUR. ê 2002/13/ES člen 1(4) 2. Zajamčeni kapital ne sme znašati manj kot 2 milijona EUR. Če pa so krite nekatere ali vse nevarnosti, vključene v eno od vrst 10 do 15 točke A Priloge, znaša zajamčeni kapital 3 milijone EUR. Pri družbah za vzajemno zavarovanje in družbah, ki delujejo po načelu vzajemnosti, lahko vsaka država članica predvidi zmanjšanje minimalnega zajamčenega kapitala za eno četrtino. ê 2002/83/ES Država članica lahko pri družbah za vzajemno zavarovanje in pri družbah, ki delujejo po načelu vzajemnosti in tontinah, predvidi zmanjšanje najnižjega zajamčenega kapitala za eno četrtino. ê 2005/68/ES člen 57(6) Člen 17b 1. Vsaka država članica zahteva, da zavarovalnica, ki ima sedež na njenem ozemlju in opravlja dejavnosti pozavarovanja, določi, glede njeno celotno poslovno dejavnost, minimalni zajamčeni kapital v skladu s členom 40 Direktive 2005/68/ES, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a) zbrane pozavarovalne premije presegajo 10 % celotnih premij; (b) pobrane pozavarovalne premije presegajo 50 000 000 EUR; (c) zavarovalno-tehnične rezervacije, ki izhajajo iz njenih sprejetih obveznosti pozavarovanj, presegajo 10 % celotnih zavarovalno-tehničnih rezervacij. 2. Vsaka država članica lahko za zavarovalnico iz odstavka 1 tega člena, ki ima sedež na njihovem ozemlju, uporabi določbe iz člena 34 Direktive 2005/68/ES, glede njihovih dejavnosti pozavarovanja, če je izpolnjen eden od pogojev iz navedenega odstavka 1. V tem primeru zadevna država članica zahteva, da so vsa sredstva zavarovalnice, ki krijejo zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s sprejetimi obveznostmi pozavarovanja, ločena, upravljana in organizirana ločeno od neposrednih zavarovalnih dejavnosti zavarovalnic, brez kakršne koli možnosti prenosa. V tem primeru in le v zvezi z njihovimi dejavnostmi sprejetih obveznosti pozavarovanja za zavarovalnice ne veljajo členi 20, 21 in 22 Direktive 92/49/EGS[71] in Priloga I k Direktivi 88/357/EGS. Vsaka država članica zagotovi, da njihovi pristojni organi preverijo ločitev iz prejšnjega pododstavka. 3. Če se Komisija v skladu s členom 56(c) Direktive 2005/68/ES odloči za povečanje zneskov, ki se uporabljajo za izračun zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 37(3) in (4) navedene direktive, bodo vse države članice za zavarovalnice iz odstavka 1 tega člena uporabile določbe členov 35 do 39 navedene direktive glede njihovih dejavnosti pozavarovanja. ê 2002/83/ES Člen 30 Pregled zneska zajamčenega kapitala 1. Znesek v evrih, kakor je določen v členu 29(2), se pregleda vsako leto, z začetkom 20. septembra 2003, da se upoštevajo spremembe v evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki zajema vse države članice, kakor ga objavi Eurostat. ê 2002/13/ES člen 1(5) 1. Zneski v evrih iz člena 16a(3) in (4) in člena 17(2) se letno revidirajo od 20. septembra 2003, da se lahko upoštevajo spremembe v evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin v vseh državah članicah, kakor ga objavlja statistični urad EU (EUROSTAT). ê 2002/83/ES Znesek se samodejno prilagodi s povečanjem zneska osnove v evrih za odstotek spremembe v navedenem indeksu v obdobju med 20. marcem 2002 in datumom pregleda ter se zaokroži na večkratnik 100 000 EUR. ê 2002/13/ES člen 1(5) Zneski se samodejno prilagodijo z zvišanjem osnovnega zneska v eurih za odstotek spremembe indeksa v obdobju med začetkom veljave te direktive in datumom revizije ter zaokrožijo na večkratnik 100000 EUR. ê 2002/83/ES Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 5 %, se prilagoditev ne izvede. ê 2002/13/ES člen 1(5) Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 5 %, se prilagoditev ne izvede. 2. Komisija letno obvešča Evropski parlament in Svet o reviziji in prilagoditvah zneskov iz odstavka 1; ê 2002/83/ES 2. Komisija vsako leto obvešča Evropski parlament in Svet o pregledu in prilagojenem znesku iz odstavka 1. ê 2002/83/ES Člen 31 Naložbe, ki se ne uporabljajo za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij 1. 1. Države članice ne predpišejo nobenih pravil o izbiri naložb, ki jih ni treba uporabljati za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij iz člena 20. ê 92/49/EGS člen 26 1. 1. Države članice ne predpišejo nobenih pravil o izbiri naložb, ki jih ni treba uporabljati za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij iz člena 15. ê 2002/83/ES 2. S pridržkom člena 20(3), člena 37(1), (2), (3) in (5) ter drugega pododstavka člena 39(1) države članice ne omejujejo prostega razpolaganja s temi sredstvi, ne glede na to, ali gre za premičnine ali nepremičnine, ki tvorijo del naložb zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje. ê 92/49/EGS člen 26 2. Ob upoštevanju člena 15(2), člena 20(1), (2), (3) in (5) ter zadnjega pododstavka člena 22(1) države članice ne omejujejo prostega razpolaganja s sredstvi, bodisi premičninami ali nepremičninami, ki tvorijo del premoženja pooblaščenih zavarovalnic. 3. Odstavka 1 in 2 ne izključujeta ukrepov, ki so jih države članice upravičene uporabiti za lastnike ali člane ali družbenike teh podjetij zaradi zaščite interesov zavarovancev. ê 2002/83/ES 3. Odstavka 1 in 2 ne izključujeta nobenega ukrepa, do katerega so države članice pri varovanju interesov življenjskih zavarovancev upravičene, da ga sprejmejo kot lastniki ali člani ali partnerji zadevne zavarovalnice. ê 2002/83/ES (prilagojeno) POGLAVJE 5 VII - ZAVAROVALNICE √ IN POZAVAROVALNICE Õ V TEŽAVAH ALI V STANJU NEPRAVILNOSTI ê 2002/83/ES člen 37 (prilagojeno) Zavarovalnice v težavah ò novo Člen 134Identificiranje in obveščanje o poslabšanju finančnega stanja zavarovalnice in pozavarovalnice Zavarovalnice in pozavarovalnice imajo na voljo postopke za identificiranje poslabšanja finančnega položaja in obvestijo nadzorne organe, ko pride do takšnega poslabšanja. ê 2002/83/ES člen 37 (prilagojeno) ð novo √ Člen 135Neskladnost z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami Õ Če zavarovalnica √ ali pozavarovalnica Õ ne ravna v skladu s členom 20 z oddelkom 2 poglavja VI, lahko pristojni organ √ nadzorni organi Õ njene domače države članice prepovejo prosto razpolaganje s sredstvi, potem ko je so svoje namen √ e Õ sporočili pristojnim √ nadzornim Õ organom držav članic obveznosti √ gostiteljic Õ. ð Nadzorni organi matične države članice določijo sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali. ï ò novo Člen 136Neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorne organe takoj, ko ugotovijo, da zahtevani solventnostni kapital ni več upoštevan, ali če obstaja tveganje neskladnosti v naslednjih treh mesecih. 2. V dveh mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica predloži nadzornemu organu v odobritev realni sanacijski načrt. 3. Nadzorni organ od zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, da v šestih mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim solventnostnim kapitalom ponovno vzpostavi raven primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ali da zmanjša svoj profil tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom. Nadzorni organ lahko to obdobje podaljša za tri mesece, če je ustrezno. ê 2005/68/ES člen 42 (prilagojeno) ð novo 2. Za namene sanacije finančnega stanja zavarovalnice ali pozavarovalnice, katere minimalni kapital je padel pod zahtevano višino iz členov 37, 38 in 39, pristojni nadzorni organ matične države članice zahteva, da se mu v odobritev predloži načrt sanacije dobrega finančnega stanja. 4. Če pristojni √ nazorni Õ organ meni, da se bo finančno stanje pozavarovalnice √ zadevnega podjetja Õ še naprej slabšalo, v izjemnih okoliščinah lahko tudi omeji ali prepove prosto razpolaganje s sredstvi pozavarovalnice √ tega podjetja Õ . √ Nadzorni organ obvesti nadzorne Õ oOrgane drugih držav članic √ gostiteljic Õ , na katerih ozemljih pozavarovalnica opravlja svojo dejavnost, obvesti o vseh sprejetih ukrepih., slednji pa √ Navedeni organi Õ na zahtevo prvega √ nadzornega organa matičnih držav članic Õ sprejmejo enake ukrepe. ð Nadzorni organ matične države članice določi sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali. ï 3. Če minimalni kapital pade pod zajamčeni kapital, kakor je opredeljen v členu 40, pristojni organ matične države članice zahteva, da mu pozavarovalnica v odobritev predloži kratkoročni finančni načrt. ò novo Člen 137Neskladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom; 1. Zavarovalnice in pozavarovalnice obvestijo nadzorne organe takoj, ko ugotovijo, da zahtevani minimalni kapital ni več upoštevan, ali če obstaja tveganje neskladnosti v naslednjih treh mesecih. 2. V enem mesecu od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom zadevna zavarovalnica ali pozavarovalnica predloži nadzornemu organu v odobritev kratkoročni realni finančni načrt za povrnitev, v roku treh mesecev od takšne ugotovitve, primernih osnovnih lastnih sredstev najmanj na raven zahtevanega minimalnega kapitala ali za zmanjšanje svojega profila tveganj, da zagotovi skladnost z zahtevanim minimalnim kapitalom. ê 2002/83/ES člen 37 (prilagojeno) ð novo 3. √ Nadzorni organ matične države članice Õ lLahko tudi omeji ali prepove prosto razpolaganje s sredstvi zavarovalnice √ ali pozavarovalnice Õ . √ Nadzorne Õ oOrgane drugih držav članic √ gostiteljic Õ , na katerih ozemljih zavarovalnica opravlja svojo dejavnost, obvesti o vseh ukrepih., slednji pa √ Ti organi Õ na zahtevo prvega √ nadzornega organa matične države članice Õ sprejmejo enake ukrepe. ð Nadzorni organ matične države članice določi sredstva, ki jih bodo takšni ukrepi zajemali. ï ê 2002/83/ES člen 37 (prilagojeno) ð novo √ Člen 138Prepoved prostega razpolaganja s sredstvi na ozemlju države članice Õ Vsaka država članica √ Države članice Õ sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da lahko v skladu s svojo nacionalno zakonodajo prepovejo prosto razpolaganje s sredstvi na njenem √ njihovem Õ ozemlju v primerih, predvidenih v členih 135, 136, 137, 142(2) ð in 240(1) ï odstavkih 1, 2 in 3, na zahtevo matične države članice podjetja, ki določi sredstva, ki naj jih zajamejo ti ukrepi. ê 2002/83/ES člen 37 (prilagojeno) √ Člen 139Nadzorna pooblastila v primeru poslabšanja finančnega položaja Õ ê 2002/83/ES člen 37 4. Pristojni organi lahko nadalje sprejmejo vse ukrepe, potrebne za varovanje interesov življenjskih zavarovancev, v primerih, opredeljenih v odstavkih 1, 2 in 3. ò novo Ne glede na člena 136 in 137 imajo nadzorni organi v primeru nadaljnjega slabšanja solventnega položaja pooblastila, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito interesov zavarovalcev v primeru zavarovalnih pogodb ali obveznosti, ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb. Ti ukrepi upoštevajo stopnjo in trajanje slabšanja solventnega položaja zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice. ê 2002/83/ES člen 38 in 2005/68/ES člen 43 ð novo Člen 140Sanacijski ð in finančni načrt ï 1. Države članice zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da zahtevajo sanacijski načrt za tiste zavarovalnice, pri katerih pristojni organi menijo, da so ogrožene pravice zavarovalcev. Sanacijski načrt mora vsebovati vsebuje najmanj podatke ali dokazilo za naslednja tri finančna leta glede: ò novo 1. Sanacijski načrt iz člena 136(2) in finančni načrt iz člena 137(2) vsebujeta najmanj podrobnosti ali dokaze glede: ê 2002/83/ES člen 38, 2002/13/ES člen 1(7) in 2005/68/ES člen 43 (a) ocen stroškov upravljanja, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizije; ê 2002/83/ES člen 38 (b) načrta, ki navaja podrobne ocene prihodkov in odhodkov v zvezi z neposrednim poslovanjem, sprejemi obveznosti pozavarovanja in odstopi pozavarovanja; ê 2002/83/ES člen 38, 2002/13/ES člen 1(7) in 2005/68/ES člen 43 ð novo (c) predvidene bilance stanja; (d) ocen finančnih sredstev, namenjenih za kritje ð zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega solventnostnega kapitala ï prevzetih obveznosti iz zavarovalnih pogodb in ð zahtevanega minimalnega kapitala ï minimalnega kapitala; . ê 2002/83/ES člen 38 in 2002/13/ES člen 1(7) 2005/68/ES člen 43(2)(e) (e) celotno politiko pozavarovanja. ê 2005/68/ES člen 60(11) 4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni nadzorni organi pooblastila za zmanjšanje znižanja minimalnega kapitala na podlagi pozavarovanja, kakor je določen v skladu s členom 28, če: (a) se je po preteklem poslovnem letu bistveno spremenila vrsta ali kakovost pozavarovalnih pogodb; (b) ne obstaja nikakršen ali omejen prenos po pozavarovalnih pogodbah. ê 2002/83/ES člen 38 in 2005/68/ES člen 43 2. Kadar so pravice zavarovalcev ogrožene, ker se finančno stanje zavarovalnice slabša, države članice zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da od zavarovalnice zahtevajo višji zahtevani minimalni kapital, z namenom zagotovitve, da je zavarovalnica v bližnji prihodnosti sposobna izpolniti zahteve solventnosti. Raven tega višjega zahtevanega minimalnega tega kapitala temelji na sanacijskem načrtu iz odstavka 1. ê 2002/83/ES člen 38, 2002/13/ES člen 1(7) in 2005/68/ES člen 43 (prilagojeno) ð novo 32. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni √ nadzorni Õ organi pooblastila, da ponovno od zgoraj navzdol ovrednotijo vse ð postavke lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za kritje ï elemente, upravičene za ð zahtevanega solventnostnega kapitala ï razpoložljivi minimalni kapital, zlasti če se je tržna vrednost teh elementov po koncu preteklega poslovnega leta občutno spremenila. ê 2002/83/ES člen 38 4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni nadzorni organi pooblastila za zmanjšanje znižanja minimalnega kapitala na podlagi pozavarovanja, kakor je določen v skladu s členom 28, če: ê 2002/83/ES člen 38 in 2005/68/ES člen 57(7) (a) se je po preteklem poslovnem letu bistveno spremenila vrsta ali kakovost pozavarovalnih pogodb; ê 2005/68/ES člen 57(7) (b) ne obstaja nikakršen ali omejen prenos po pozavarovalnih pogodbah. ê 2005/68/ES člen 43 (prilagojeno) ð novo 63. Če so pristojni √ nadzorni Õ organi zahtevali finančni sanacijski načrt ð iz člena 136(2) ali finančni načrt iz člena 137(2) ï za pozavarovalnico v skladu z odstavkom 1 tega člena, ne izdajo potrdila v skladu s členom 18, 39, če menijo, da so √ pravice zavarovalcev ali pogodbene Õ obveznosti, ki izhajajo iz pozavarovalnih pogodb, √ pozavarovalnice Õ ogrožene v smislu navedenega odstavka 1. ò novo Člen 141Izvedbeni ukrepi Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki podrobno določajo sanacijski načrt iz člena 136(2) in finančni načrt iz člena 137(2). Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ê 73/239/EGS Člen 21 1. Vsaka država članica podjetju dovoli, da prenese celotni ali del portfelja zavarovalnih pogodb, če prevzemniki izkazujejo potrebni minimalni kapital, pri čemer se upošteva prevzem. Preden odobrijo takšen prenos, se zadevni nadzorni organi med seboj posvetujejo. 2. Ko takšen prenos odobri pristojen nadzorni organ, učinkuje neposredno na zadevne zavarovalce ali zavarovance. ê 2002/83/ES člen 39 (prilagojeno) ð novo Člen 142 Odvzem dovoljenja 1. Dovoljenje, ki ga je zavarovalnici izdal pristojni √ Nadzorni Õ organ njene domače države članice, lahko navedeni organ odvzame √ dovoljenje, ki ga je izdal zavarovalnici ali pozavarovalnici v naslednjih primerih Õ , če zavarovalnica: ê 2002/83/ES člen 39, 92/49/EGS člen 14 in 2005/68/ES člen 44 (prilagojeno) (a) √ zadevno podjetje Õ ne uporabi dovoljenja v roku 12 mesecev, se mu izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost za več kakor šest mesecev, razen če je zadevna država članica določila, da dovoljenje v takšnih primerih preneha veljati; (b) √ zadevno podjetje Õ ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev dovoljenja; ò novo (c) podjetje nima zahtevanega minimalnega kapitala in nadzorni organ meni, da je predloženi finančni načrt očitno neustrezen ali zadevno podjetje ne izpolnjuje odobrenega načrta v treh mesecih od ugotovitve neskladnosti z zahtevanim minimalnim kapitalom. ê 2002/83/ES člen 39 (c) zadevno podjetje v dovoljenem času ni mogloa sprejeti ukrepov, navedenih v načrtu ponovne vzpostavitve dobrega finančnega stanja ali finančnem načrtu iz člena 37; ê 2002/83/ES člen 39, 92/49/EGS člen 14 in 2005/68/ES člen 44 (prilagojeno) (d) √ zadevno podjetje Õ resno ne izpolnjuje svojih obveznosti iz predpisov, ki veljajo zanjo. ê 92/49/EGS člen 14 (prilagojeno) 2. V primeru odvzema ali zapadlosti dovoljenja pristojni √ nadzorni Õ organ matične države članice o tem obvesti pristojne √ nadzorne Õ organe drugih držav članic, in ti √ organi Õ pa sprejmejo ustrezne ukrepe, da √ zavarovalnici ali pozavarovalnici Õ preprečijo podjetju začetek novih poslov na njihovem ozemlju, bodisi iz naslova svobode do ustanavljanja bodisi svobode opravljanja storitev. Pristojni √ Nadzorni Õ organ matične države članice v povezavi √ skupaj Õ s temi organi sprejme ustrezne ukrepe, da zaščiti interese zavarovancev in omeji zlasti prosto razpolaganje s sredstvi podjetja √ zavarovalnice Õ v skladu s členom 13820(1), drugim pododstavkom (2) ali drugim pododstavkom. 23. Vsaka odločba o odvzemu dovoljenja mora √ vsebovati Õ biti podprta z natančnimi √ podrobne Õ razlogei, zadevneo podjetje √ zavarovalnice ali pozavarovalnice Õ pa morajo biti o tem obveščeneo. ê 2002/83/ES člen 40 (prilagojeno) NASLOV IV POGLAVJE VIII - DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA PRAVICAO DO USTANAVLJANJA IN SVOBODAO OPRAVLJANJA STORITEV √ ODDELEK 1 – USTANAVLJANJE S STRANI ZAVAROVALNIC Õ Člen 143Pogoji za ustanovitev podružnice 1. √ Država članica zagotovi, da Õ zZavarovalnica, ki namerava ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, uradno obvesti pristojne √ nadzorne Õ organe svoje domače države članice. ê 88/357/EGS člen 3 (prilagojeno) Za namene Prve direktive in te direktive se Vvsaka stalna prisotnost podjetja na ozemlju države članice se obravnava enako kot zastopstvo ali podružnica, čeprav ta prisotnost ni v obliki podružnice ali zastopstva, temveč obsega le pisarno, ki jo vodi lastno osebje podjetja ali neodvisna oseba, ki ima stalno pooblastilo, da deluje za podjetje, kot bi delovalo zastopstvo. ê 92/49/EGS člen 32 2. Države članice zahtevajo od vsake zavarovalnice, ki predlaga ustanovitev podružnice na ozemlju druge države članice, da v obvestilu iz odstavka 1 zagotovi naslednje podatke: ê 2002/83/ES člen 40 in 92/49/EGS člen 32 ð novo (a) državo članico, na ozemlju katere namerava ustanoviti podružnico; (b) poslovni načrt, v katerem so med drugim navedene ðnajmanjï vrste predvidenih poslov, in strukturna organizacija podružnice; ê 2002/83/ES člen 40 (prilagojeno) (dc) ime pooblaščenca podružnice √ osebe Õ , ki mora imeti √ ima Õ zadostna pooblastila, da zavarovalnico zavezuje v odnosu do tretjih oseb ter da jo predstavlja v odnosu do organov in sodišč države članice podružnice. V primeru √ , ali v primeru Õ Lloyd's zavarovanci v morebitnih sodnih postopkih v državi članici podružnice, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti, ne smejo biti obravnavani manj ugodno kakor v primeru, če bi bil postopek sprožen proti klasičnim podjetjem. Pooblaščenec mora zato imeti zadostna pooblastila, da se proti njemu lahko sproži postopek, in v tej funkciji lahko zavezuje zadevne zavarovatelje Lloyd'sa √ , in da jo ali jih predstavlja v odnosu do organov in sodišč države članice gostiteljice, v nadaljevanju „pooblaščenec“; Õ . ê 2002/83/ES člen 40 in 92/49/EGS člen 32 (prilagojeno) ð novo (cd) naslov podružnice v državi članici √ gostiteljici Õ , na katerem je mogoče dobiti dokumente in na katerega jih je mogoče dostaviti ter je hkrati tudi naslov, na katerega se naslovijo ð , vključno z ï vsemia sporočilia pooblaščencu; ê 92/49/EGS člen 32 (prilagojeno) ime pooblaščenega predstavnika podružnice, ki mora imeti zadostna pooblastila za prevzem obveznosti podjetja do tretjih strank in za zastopanje pred organi in sodišči države članice, v kateri je podružnica. zZavarovanci se v primeru sodnega postopka proti Lloydu v državi članici √ gostiteljici Õ podružnice, ki izhaja iz zavarovalniških obveznosti, ne smejo obravnavati manj ugodno, kot če bi bil sodni postopek uveden proti poslom navadne vrste. Zato mora imeti pooblaščeni predstavnik zadostna pooblastila za postopke, uvedene proti njemu, in mora imeti v tej funkciji sposobnost zavezati Lloydove zavarovatelje. 3. Če namerava podjetje √ zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje Õ prek svoje podružnice kriti nevarnosti iz zavarovalne vrste 10, v točkie A Priloge I brez prevoznikove odgovornosti, mora predložiti potrdilo, da je postalao član nacionalnega biroja in nacionalnega škodnega sklada države članice √ gostiteljice Õ , v kateri je podružnica. ê 92/49/EGS člen 32 (prilagojeno) 64. V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega na podlagi točk (b), (c) ali (d) odstavka 2(b), (c) ali (d), pošlje zavarovalnica pristojnim √ nadzornim Õ organom matične države članice in države članice, v kateri je podružnica, pisno obvestilo najmanj en mesec pred uvedbo spremembe, tako da lahko pristojni √ nadzorni Õ organi matične države članice in pristojni √ nadzorni Õ organi države članice podružnice √ , v kateri je podružnica, Õ izpolnijo svojo vlogo po odstavkih 3 in 4 √ členu 144(1), (2) in pododstavku 1 odstavka (3) Õ. ê 2002/83/ES člen 40 Člen 144Sporočanje podatkov ê 92/49/EGS člen 32 in 2002/83/ES člen 40 (prilagojeno) ð novo 31. Če pristojni√ nadzorni Õ organi matične države članice ob upoštevanju načrtovanega poslovanja nimajo vzroka za dvom o primernosti upravne strukture ð sistema upravljanja ï ali finančnega stanja zavarovalnice ali o dobrem glasu in strokovnih kvalifikacijah ter izkušnjah direktorjev ali članov uprave ali pooblaščenih predstavnikov, v treh mesecih od prejema podatkov iz odstavka 2 člena 143(2) sporočijo te podatke pristojnim √ nadzornim Õ organom države članice, v kateri je podružnica, √ gostiteljice Õ in o tem obvestijo podjetje √ zadevno zavarovalnico Õ . Pristojni √ Nadzorni Õ organi matične države članice izdajo tudi potrdilo, da ima zavarovalnica minimalni kapital ð krije zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital ï , izračunana v skladu s členoma 16 ð 100 ï in ð 127 ï 17. 2. Če pristojni √ nadzorni Õ organi matične države članice zavrnejo sporočanje podatkov iz odstavka 2 člena 143(2), pristojnim √ nadzornim Õ organom države članice √ gostiteljice Õ podružnice, navedejo podjetju √ zavarovalnici Õ razloge za svojo zavrnitev v treh mesecih od prejema podatkov. Proti takšni zavrnitvi ali neukrepanju je dovoljena pritožba na sodišče v matični državi članici. 43. Preden prične podružnica zavarovalnice poslovati, pristojni √ nadzorni Õ organi države članice podružnice √ gostiteljice, kjer je primerno, Õ v dveh mesecih od prejema podatkov iz odstavka 31, če je to primerno, obvestijo pristojne √ nadzorne Õ organe matične države članice o pogojih za izvajanje poslovanja v državi članici podružnice, ki so v interesu splošnih koristi. ð Nadzorni organi matične države članice te podatke sporočijo zadevni zavarovalnici. ï ê 2002/83/ES člen 40 in 92/49/EGS člen 32 (prilagojeno) 5. Ob prejemu sporočila √ Zavarovalnica lahko ustanovi podružnico in prične s poslovanjem od datuma, ko Õ pristojnih organov √ so nadzorni organi matične Õ države članice podružnice √ prejeli takšno sporočilo Õ ali, če od njih ni prejeto nobeno sporočilo, se lahko podružnica ob izteku roka iz prvega pododstavka 4 ustanovi in prične s poslovanjem. ê 2002/83/ES člen 41 in 92/49/EGS člen 34 (prilagojeno) ODDELEK 2 - SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV: √ ZAVAROVALNICE Õ √ PODODDELEK 1 - SPLOšNE DOLOčBE Õ Člen 145Ppredhodno obvestilo domači državi članici Vsaka zavarovalnica, ki prvič namerava iz naslova svobode opravljanja storitev opravljati posle v eni državi članici ali več, najprej √ uradno Õ obvesti pristojne √ nadzorne Õ organe domače države članice in pri tem navede vrste √ nevarnosti ali Õ obveznosti, ki jih namerava kriti. ê 2002/83/ES člen 42 in 92/49/EGS člen 35 (prilagojeno) ð novo Člen 146Svoboda opravljanja storitev: Oobvestilo domače države članice 1. V enem mesecu po obvestilu, opredeljenem v členu 41145, pristojni √ nadzorni Õ organi domače države članice pošljejo državi članici ali državam članicam, na katere ozemlju √ ozemljih Õ , kjer namerava zavarovalnica iz naslova √ v okviru Õ svobode opravljanja storitev opravljati posle: (a) potrdilo, iz katerega je razvidno, da ima zavarovalnica ð krije zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital ï minimalni kapital, izračunana v skladu s členoma ð 100 in 127 ï 28 in 29. (b) zavarovalne vrste, za katere je zavarovalnica pridobila dovoljenje; (c) vrste √ nevarnosti ali Õ obveznosti, ki jih zavarovalnica namerava kriti v državi članici √ gostiteljici Õ opravljanja storitev. Hkrati √ nadzorni organi matične države članice Õ o tem √ sporočilu Õ obvestijo zadevno zavarovalnico. ê 92/49/EGS člen35 (prilagojeno) 2. Vsaka država članica √ Države članice Õ , na ozemlju katerihe namerava podjetje √ zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje Õ kriti nevarnosti iz zavarovalne vrste 10 iz v točkie A Priloge I k Direktivi 73/239/EGS, razen prevoznikove odgovornosti iz naslova svobode opravljanja storitev, lahko zahtevajo, da podjetje √ zavarovalnica predloži Õ : (a) sporoči ime in naslov predstavnika iz točke (h) člena 12a (4) 18(1) te direktive, (b) predloži izjavo, da je podjetje postalao članica nacionalnega biroja in nacionalnega škodnega sklada države članice √ gostiteljice Õ , kjer se izvajajo storitve. 23. Če pristojni √ nadzorni Õ organi matične države članice ne posredujejo podatkov iz odstavka 1 v določenem roku √ , ki je tam določen Õ , v enakem obdobju sporočijo podjetju √ zavarovalnici Õ razloge za svojo zavrnitev. Proti takšni zavrnitvi √ ali neukrepanju Õ je dovoljena pritožba na sodišče v matični državi članici. 34. Podjetje √ Zavarovalnica Õ lahko prične poslovati na dan √ od datuma Õ , ko je obveščenao o posredovanju podatkov iz prvega pododstavka odstavka 1. ê 2002/83/ES člen 43 in 92/49/EGS člen 36 (prilagojeno) Člen 147Svoboda opravljanja storitev: Sspremembe v vrsti √ nevarnosti ali Õ obveznosti Za spremembe podatkov iz člena 41 145, ki jih zavarovalnica namerava narediti, velja postopek iz členov 41 145 in 42 146. ê 90/618/EGS člen 6 (prilagojeno) √ PODODDELEK 2 – AVTOMOBILSKA ODGOVORNOST ZA šKODO, POVZROčENO TRETJIM OSEBAM Õ Člen 148√ Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam Õ 1. Ta člen se uporablja Vv primerih, ko √ zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje Õ podjetje prek poslovalnice, ustanovljene , ki se nahaja v √ eni Õ državi članici, krije nevarnost, razen prevozniške odgovornosti, razvrščene v zavarovalno vrsto 10 v točkie A Priloge I Direktivi 73/239/EGS, ki je v drugi državi članici,. 2. dDržava članica √ gostiteljica Õ opravljanja storitev zahteva, da se √ navedeno Õ podjetje včlani v nacionalni biro in nacionalni škodni sklad ter da sodeluje pri njunem financiranju. 2. Podjetje pa ne bo zavezano za nobeno plačilo ali √ Finančni Õ prispevek biroju in skladu države članice opravljanja storitev √ iz odstavka 1 se opravi le Õ v zvezi z √ povezavi z Õ nevarnostmi, ki se krijejo v okviru opravljanja storitev, razen tistih, ki se izračunavajo na isti osnovi kot za podjetja, ki krijejo nevarnosti, razen prevozniške odgovornosti, iz zavarovalne vrste 10, √ točka A Priloge I, ki se krije v okviru opravljanja storitev. Navedeni prispevek se izračuna na enaki osnovi kot za zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ki krijejo navedene nevarnosti, Õ in sicer prek poslovalnice, ki je v tej državi članici., √ Izračun se opravi Õ glede na njen prihodek √ zavarovalnice Õ od zavarovalnih premij iz te zavarovalne vrste v tej državi članici √ gostiteljici Õ ali glede na število nevarnosti v tej zavarovalni vrsti, ki se krijejo tam. 3. Ta direktiva √ Država članica gostiteljica lahko zahteva od Õ zavarovalnicei, ki opravlja storitve, ne preprečuje, da bi zanjo veljala zahteva da upoštevanja pravila v √ navedeni Õ državi članici opravljanja storitev, kar zadeva kritje povečanih nevarnosti, če ta veljajo za ustanovljena podjetja √ zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, ustanovljene v navedeni državi Õ . Člen 149√ Nediskriminacija oseb, ki so vložile odškodninske zahtevke Õ 4. Država članica √ gostiteljica Õ opravljanja storitev od podjetja √ zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje Õ zahteva, da zagotovi, da se osebe, ki so vložile odškodninske zahtevke v zvezi z dogodki, ki so se zgodili na njenem ozemlju, ne znajdejo v manj ugodnem položaju, in sicer zaradi tega, ker podjetje krije nevarnost, razen prevozniške odgovornosti, iz vrste 10 v točki A Priloge I v okviru opravljanja storitev in ne prek poslovalnice √ podružnice Õ , ki je v tej državi. Člen 150√ Predstavnik Õ 1. V ta namen √ Za namene iz člena 149 Õ država članica √ gostiteljica Õ opravljanja storitev od podjetja √ zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje Õ zahteva, da imenuje zastopnika, ki ima prebivališče ali poslovalnico na njenem ozemlju, ki bo zbiral vse potrebne informacije v zvezi z odškodninskimi zahtevki in ki bo imel zadostna pooblastila, da bo zastopal podjetje v odnosu do oseb, ki so utrpele škodo in ki bi lahko uveljavljale odškodninske zahtevke, vključno z izplačilom takšnih zahtevkov, ter da ga bo v zvezi s temi zahtevki zastopal ali ga po potrebi dal zastopati pred sodišči in organi te države članice. Prav tako je mogoče zahtevati, da ta zastopnik zastopa podjetje √ zavarovalnico za neživljenjsko zavarovanje Õ pred pristojnimi √ nadzornimi Õ organi države članice √ gostiteljice Õ opravljanja storitev, ko gre za preverjanje obstoja in veljavnosti polic zavarovanja avtomobilske odgovornosti. 2. Država članica √ gostiteljica Õ opravljanja storitev lahko od imenovane osebe √ predstavnika Õ ne more zahtevati, da v imenu podjetja √ zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje Õ , ki gajo je imenovalao, opravlja dejavnosti, razen tistih, ki so opredeljene v drugem in tretjem pododstavku 1. 3. Imenovanje zastopnika samo po sebi ne pomeni odprtja podružnice ali zastopstva za namene člena 6(2)(b) Direktive 73/239/EGS 143, zastopnik pa prav tako ni poslovalnica v smislu člena 2(c) te direktive. ê 2000/26/ES člen 9 (prilagojeno) 4. Če Zzavarovalnica ni imenovala pooblaščenca, √ lahko z odobritvijo matične Õ smejo države članice dati svoje privoljenje √ imenuje Õ pooblaščencau za obravnavo odškodninskih zahtevkov, imenovanemu √ iz Õ skladno s členaom 4 Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta [72] , ki prevzame funkcijo pooblaščenca, imenovanega skladno s √ iz Õ tem odstavkaom 1. ê 2002/83/ES člen 44 (prilagojeno) √ ODDELEK 3 – PRISTOJNOSTI NADZORNIH ORGANOV DRžAVE čLANICE GOSTITELJICE Õ √ PODODDELEK 1 - ZAVAROVANJE Õ Člen 151Jezik Pristojni √ Nadzorni Õ organi države članice √ gostiteljice Õ podružnice ali pristojni organi države članice opravljanja storitev lahko zahtevajo, da jim podatke, za katere imajo v skladu s to direktivo pooblastilo, da jih zahtevajo v zvezi s posli zavarovalnic, ki poslujejo na ozemlju navedene države √ članice Õ , priskrbijo √ priskrbljene Õ v uradnem jeziku ali jezikih navedene države. ê 92/49/EGS člen 39 (prilagojeno) Člen 152√ Predhodno obveščanje in predhodno dovoljenje Õ 2.1 Država članica √ gostiteljica Õ , v kateri je podružnica ali kjer se izvajajo storitve, ne sprejme predpisov, ki zahtevajo predhodno dovoljenje ali sistematično obveščanje o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih √ ali v primeru življenjskega zavarovanja o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij Õ ali o obrazcih in drugih tiskanih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju z zavarovalci. 2. √ Država članica gostiteljica Õ lahko zZahteva lahko samo, da podjetje √ zavarovalnica Õ , ki predlaga, da bi na njenem ozemlju izvajalao zavarovalne posle iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, pošlje nesistematično obveščanje o teh zavarovalnih pogojih in drugih listinah, zaradi preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi o zavarovalnih pogodbah, ta zahteva pa ne more predstavljati predhodnega pogoja za nadaljevanje poslovanja podjetja √ zavarovalnice Õ . 3. Država članica √ gostiteljica Õ , v kateri je podružnica ali kjer se izvajajo storitve, ne more ohraniti ali uvesti predhodnega obveščanja ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen. ê 2002/83/ES člen 46 (prilagojeno) è1 2005/1/ES člen 8.1 ð novo Člen 153Zavarovalnice, ki niso v skladu z zakonskimi določbami 21. Če pristojni √ nadzorni Õ organi države članice ugotovijo, da zavarovalnica, ki ima na njenem ozemlju podružnico ali tam opravlja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, ni v skladu z zakonskimi določbami, ki v navedeni državi √ članici Õ zanjo veljajo, ti organi zahtevajo, da zadevna zavarovalnica nepravilnost odpravi. 32. Če √ zadevna Õ zavarovalnica ne sprejme potrebnih ukrepov, pristojni √ nadzorni Õ organi zadevne države članice o tem obvestijo pristojne √ nadzorne Õ organe domače države članice. Slednji √ Nadzorni organi matične države članice Õ čim prej sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da zadevna zavarovalnica odpravi navedeno nepravilnost. Vrsta teh ukrepov se sporoči pristojnim √ Nadzorni Õ organiom zadevne √ matične Õ države članice √ o sprejetih ukrepih obvestijo nadzorne organe države članice gostiteljice Õ . 43. Če kljub ukrepom, ki jih sprejme domača država članica, ali ker se takšni ukrepi izkažejo za neprimerne ali ker jih navedena država ni sprejela, zavarovalnica še naprej krši zakonske določbe, veljavne v zadevni državi članici √ gostiteljici Õ , √ ali če se takšni ukrepi izkažejo za neprimerne, Õ lahko slednja √ nadzorni organi države članice gostiteljice Õ potem, ko je so obvestilia pristojne √ nadzorne Õ organe matične države članice, sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to nujno potrebno, preprečijo tej zavarovalnici, da na njenem ozemlju √ države članice gostiteljice Õ še naprej sklepa nove zavarovalne pogodbe. Države članice zagotovijo, da je na njihovih ozemljih mogoče zavarovalnicam vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe. 54. Odstavki 21, 32 in 43 ne vplivajo na pooblastilo zadevnih držav članic, da v nujnih primerih sprejmejo ustrezne √ izredne Õ ukrepe za preprečevanje ali kaznovanje nepravilnosti na njihovih ozemljih. To √ pooblastilo Õ vključuje možnost, da se življenjskim zavarovalnicam prepreči nadaljnje sklepanje novih zavarovalnih pogodb na njihovih ozemljih. 65. Odstavki 21, 32 in 43 ne vplivajo na pooblastilo držav članic, da kaznujejo kršitve na svojih ozemljih. 76. Če ima zavarovalnica, ki je storila kršitev, poslovalnico √ podružnico Õ ali premoženje v zadevni državi članici, lahko pristojni √ nadzorni Õ organi slednje √ te države članice Õ v skladu z nacionalnim pravom zoper to poslovalnico √ podružnico Õ ali premoženje izvršujejo √ nacionalne Õ upravne kazni ð sankcije ï , ki so za takšno kršitev predpisane. 87. Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavki 32 do 76, ki obsega kazni ð sankcije ï ali omejitve opravljanja poslov življenjskega zavarovanja, mora biti ustrezno utemeljen, zadevna zavarovalnica pa mora biti o njem obveščena. 18. Vsaka zavarovalnica, ki opravlja posle iz naslova pravice do ustanavljanja ali iz naslova svobode opravljanja storitev, √ Zavarovalnice Õ pristojnim √ nadzornim Õ organom države članice √ gostiteljice Õ ð na njihovo zahtevo ï podružnice in/ali pristojnim organom države članice opravljanja storitev predložijo vse dokumente, ki se od nje √ njih Õ zahtevajo za namene tega člena odstavkov 1 do 7, če √ v kolikor Õ za zavarovalnice s sedeži v teh Ö tej Õ državiah članiciah velja enaka obveznost. 9. √ Države članice Komisijo obvestijo o številu in vrsti primerov, v katerih so bila zavrnjena dovoljenja v skladu s členi 144 ali 146 ali so bili sprejeti ukrepi v skladu z odstavkom 4. Õ √ Na podlagi teh informacij Õ è1 Komisija ⎜ vsaki dve leti è1 obvesti odbor o številu in vrstah primerov ⎜, v katerih so bila v posameznih državah članicah zavrnjena dovoljenja v skladu s členom 40 ali 42 ali so bili sprejeti ukrepi v skladu z odstavkom 4 tega člena. . ê 2002/83/ES člen 47 (prilagojeno) Člen 154Oglaševanje Ta direktiva zZavarovalniceam s sedežem v drugih državah članicah ne preprečuje, da bi √ lahko Õ v državi članici √ gostiteljici oglašujejo Õ svoje storitve z vsemi razpoložljivimi komunikacijskimi sredstvi oglaševale v državi članici podružnice ali državi članici opravljanja storitev, pri čemer veljajo vse določbe, ki urejajo obliko in vsebino takšnega oglaševanja, sprejete za zagotavljanje javnega interesa. ê 2002/83/ES člen 50 (prilagojeno) Člen 155Davki na premije 1. Brez poseganja v kakršno koli poznejše usklajevanje je vsaka zavarovalna pogodba predmet izključno posrednih davkov in davkom podobnih dajatev na zavarovalne premije v državi članici √ , v kateri je nevarnost ali ki krije Õ obveznosti. ê 92/49/EGS člen 46 (prilagojeno) Z odstopanjem od prve alinee člena 2(d) Direktive 88/357/EGS in zZa namene tega prvega pododstavka, so premičnine v zgradbi na ozemlju države članice, razen blaga v komercialnem tranzitu, √ veljajo za Õ nevarnost v tej državi članici, čeprav zgradba in njena vsebina nista pokriti z isto zavarovalno polico. ê 2002/83/ES člen 50 (prilagojeno) ter tudi, kar zadeva √ V primeru Õ Španijeo, √ se tudi za zavarovalne pogodbe zaračunavajo Õ dajatveev, ki se po zakonu plačujejo španskemu „Consorcio de Compensación de Seguros“ za izpolnjevanje njegovih nalog v zvezi z nadomestilom izgub, ki so posledica izjemnih dogodkov, do katerih pride v navedeni državi članici. 2. Pravo, ki se za pogodbo uporabi na podlagi √ v skladu s Õ členia 32 176 do 182 in 184 do 187, ne vpliva na davčne ureditve, ki se uporabijo. 3. Do nadaljnje uskladitve vVsaka država članica za tiste zavarovalnice, ki krijejo √ nevarnosti ali Õ obveznosti, ki se nahajajo na njenem ozemlju, uporablja lastne nacionalne določbe za ukrepe, ki zagotavljajo pobiranje posrednih davkov in davkom podobnih dajatev, zapadlih v skladu z odstavkom 1. ê 2005/68/ES člen 47 (prilagojeno) ð novo √ PODODDELEK 2 - POZAVAROVANJE Õ Člen 156Pozavarovalnice, ki niso v skladu s predpisi 1. Če pristojni √ nadzorni Õ organi države članice gostiteljice ugotovijo, da pozavarovalnica, ki ima na njenem ozemlju podružnico ali tam opravlja posle iz naslova svobode opravljanja storitev, ni v skladu z zakonskimi določbami, ki v navedeni državi √ članici Õ zanjo veljajo, ti organi zahtevajo, da zadevna pozavarovalnica nepravilnost odpravi. Obenem pristojne √ nadzorne Õ organe matične države članice obvestijo o svojih ugotovitvah. 2. Če kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matičnae državae članicae, ali ker se takšni ukrepi izkažejo za neprimerne, pozavarovalnica še naprej krši predpise, veljavne v državi članici gostiteljici, √ ali če se takšni ukrepi izkažejo za neprimerne, Õ lahko slednja √ nadzorni organi države članice gostiteljice Õ potem, ko je so obvestilia pristojni √ nadzorni Õ organ matične države članice, sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to nujno potrebno, preprečijo tej pozavarovalnici, da na njenem ozemlju √ države članice gostiteljice Õ še naprej sklepa nove pozavarovalne pogodbe. Države članice zagotovijo, da je pozavarovalnicam na njihovih ozemljih mogoče vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe. 23. Vsak ukrep, sprejet v skladu z odstavkoma 1 in 2, ki obsega kazni ð sankcije ï ali omejitve opravljanja poslov pozavarovanja, je ustrezno utemeljen, zadevna pozavarovalnica pa mora biti o njem obveščena. ê 2002/83/ES člen 49 (prilagojeno) √ ODDELEK 4 - STATISTIčNI PODATKI Õ Člen 157Statistični podatki o prekomejnih dejavnostih ê 92/49/EGS člen 44 (prilagojeno) 2. Vsaka zavarovalnica obvesti pristojni √ nadzorni Õ organ svoje matične države članice o zneskih premij, odškodninskih zahtevkov in provizij, posebej za transakcije, izvedene iz naslova pravice do ustanavljanja in tistih, ki so izvedene iz naslova svobode opravljanja storitev, brez odbitka pozavarovanja po državah članicah in √ , in sicer: Õ √(a) za neživljenjska zavarovanja Õ po zavarovalnih skupinah, √ kot jih določa točka B Priloge III; Õ √(b) za življenjska zavarovanja po zavarovalnih vrstah od I do IX, kot jih določa Priloga II. Õ ter gGlede na zavarovalno vrsto 10 iz točke A Priloge I k Direktivi 73/239/EGS brez prevoznikove odgovornosti √ zadevno podjetje navedeni nadzorni organ obvesti tudi o Õ ter pogostosti in povprečnihen stroškihek zahtevka. Nadzorni organ vsake države članice posreduje te podatke √ iz prvega in drugega pododstavka Õ nadzornim organom vsake države članice, kjer se opravljajo storitve √ če to zahtevajo Õ . ê 2002/83/ES člen 48 (prilagojeno) √ ODDELEK 5 - OBRAVNAVANJE POGODB PODRUžNIC, KI SO V POSTOPKU PRENEHANJA Õ Člen 158Prenehanje √ zavarovalnic Õ Če življenjska zavarovalnica preneha, se obveznosti iz pogodb, sklenjenih preko podružnice ali iz naslova svobode opravljanja storitev, izpolnijo na isti način kakor obveznosti iz drugih √ zavarovalnih Õ pogodb življenjskega zavarovanja √ te Õ zavarovalnice, brez razlikovanja na podlagi državljanstva oseb, ki so življenjsko zavarovane, in upravičencev. ê 2005/68/ES člen 48 (prilagojeno) Člen 159Prenehanje √ pozavarovalnic Õ V primeru prenehanja √ Če Õ pozavarovalnicae preneha, se obveznosti iz pogodb, sklenjenih preko podružnice ali iz naslova svobode opravljanja storitev, izpolnijo na isti način kakor obveznosti iz drugih pozavarovalnih pogodb tega podjetja. ê 2002/83/ES člen 51 (prilagojeno) NASLOV V POGLAVJE IX PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA ZASTOPSTVA ALI PODRUŽNICE S SEDEŽEM V SKUPNOSTI, KI PRIPADAJO PODJETJEM √ ZAVAROVALNICAM ALI POZAVAROVALNICAM Õ , KATERIH SEDEŽ JE ZUNAJ SKUPNOSTI √ ODDELEK 1 - ZAčETEK OPRAVLJANJA POSLOV Õ Člen 160Načeloa in pogoji dovoljenja √ in pogoji Õ 1. Vsaka dDržavea članicea predvidijo, da je za dostop do dejavnosti √ poslov Õ iz prvega pododstavka člena 2(1) s strani vseh podjetij, katerih sedež je zunaj Skupnosti, potrebno uradno dovoljenje. ê 2002/83/ES člen 51 in 73/239/EGS člen 23 2. Država članica lahko izda dovoljenje, če podjetje izpolnjuje najmanj naslednje pogoje: ê 73/239/EGS člen 23 (a) podjetje je upravičeno do opravljanja zavarovalnih dejavnosti skladno z nacionalno zakonodajo; ê 2002/83/ES člen 51 in 73/239/EGS člen 23 (prilagojeno) (b) ustanovi zastopstvo ali podružnico na ozemlju take države članice,; ê 73/239/EGS člen 23 (prilagojeno) (c) podjetje se obveže se, da bo na sedežu zastopstva ali podružnice ločeno vodilo račune, ki se nanašajo na dejavnosti, ki jih podjetje opravlja tam, ter da bo tam hranilo vso evidenco v zvezi z opravljenimi posli; (d) podjetje določi pooblaščenega zastopnika √ pooblaščenca Õ, ki ga odobrijo pristojni √ nadzorni Õ organi; ê 2002/83/ES člen 51 (prilagojeno) ð novo (d) imenuje pooblaščenca, ki ga odobrijo pristojni organi; (e) v državi članici, v kateri opravlja √ poslovno Õ dejavnost, ima deponirana sredstva v znesku, ki je enak vrednosti najmanj polovicie ð absolutnega praga ï najnižjega zneska, določenega v točki (d) členau 127(1)29(2), prvi pododstavek, glede ð zahtevanega minimalnega kapitala ï zajamčenega kapitala, in položi eno četrtino najmanjšega zneska ð absolutnega praga ï kot jamstvo; ê 73/239/EGS člen 23 ð novo (f) podjetje se zaveže se, da bo ð krilo zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital ï minimalni kapital obdržalo skladno z zahtevami iz členova 25 ð 100 in 126 ï ; ê 2000/26/ES člen 8(b) (hg) sporočijo ime in naslov pooblaščencev za obravnavo odškodninskih zahtevkov imenovanih v vseh državah članicah, razen v tisti državi članici, v kateri je zaprošeno za dovoljenje, če nevarnosti, ki naj bi bile krite, sodijo v zavarovalno vrsto 10 točke A iz Priloge I k Direktivi 73/239/EGS, razen prevozniške odgovornosti. ê 73/239/EGS člen 23 (gh) podjetje poda poslovni načrt skladno z določbami iz člena 11 (1) in (2) 161; ò novo (i) izpolnjuje zahteve glede upravljanja, določene v oddelku 2 poglavja IV. ê 2002/83/ES člen 51(1) in 73/239/EGS člen 23 (prilagojeno) ð novo 13. Vsakað Za namene tega poglavja „podružnica“ pomeni vsako stalno prisotnost zavarovalnice iz odstavka 1, ki prejme ï dovoljenje ð v državi članici in opravlja zavarovalne dejavnosti, na ozemlju te ï državea članicea predvidi, da je za dostop do dejavnosti iz člena 1 s strani vseh podjetij, katerih sedež je zunaj Skupnosti, obvezno uradno dovoljenje. ê 2002/83/ES (prilagojeno) Člen 161√ Poslovni načrt podružnice Õ 31. Poslovni načrt zastopstva ali podružnice iz odstavka 2(g) točke (h) člena 160(2) vsebuje naslednje podatke ali dokazila o: (a) vrstoi √ nevarnosti ali Õ obveznosti, ki jih zavarovalnica namerava kriti; (b) programu predvidenega pozavarovanja; ò novo (c) ocene prihodnjega zahtevanega solventnostnega kapitala, kot določa oddelek 4 poglavja VI, na podlagi predvidene bilance stanja ter metodo izračuna teh ocen; (d) ocene prihodnjega zahtevanega minimalnega kapitala, kot določa oddelek 5 poglavja VI, na podlagi predvidene bilance stanja ter metodo izračuna teh ocen; ê 2002/83/ES (prilagojeno) ð novo (ce) stanjeu ð primernih lastnih sredstev in primernih osnovnih lastnih sredstev ï minimalnega kapitala podjetja in zajamčenega kapitala podjetja ð v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom in zahtevanim minimalnim kapitalom ï iz člena 55 oddelkov 4 in 5 poglavja VI; (df) oceneah, ki se nanašajo na stroškovek vzpostavitve upravnih služb in organizacije za zaščito poslovanja, in finančneih vireov, s katerimi namerava kriti te stroške √ , in vire, ki so na voljo za zagotovitev pomoči, če nevarnosti, ki se krijejo, spadajo v zavarovalno vrsto 18 iz točke A Priloge I Õ ; ò novo (g) podatke o sestavi sistema upravljanja. ê 2002/83/ES (prilagojeno) ð novo in 2. pPoleg tega √ zahtev iz odstavka 1 poslovni načrt Õ za prva tri finančna leta vključujei: (e) načrt, ki določa podrobne ocene prihodkov in odhodkov neposrednega zavarovanja, sprejetih obveznostih pozavarovanja in prenosih pozavarovanja; (fa) predvideno bilanco stanja; (gb) ocene finančnih sredstev, namenjenih za kritje ð zavarovalno-tehničnih rezervacij, zahtevanega minimalnega kapitala ï prevzetih obveznosti iz zavarovalnih pogodb in ð zahtevanega solventnostnega kapitala ï minimalnega kapitala. (c) √ za neživljenjska zavarovanja vsebuje načrt tudi: Õ √(i) ocene stroškov upravljanja brez zagonskih stroškov, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizij; Õ √(ii) ocene premij ali prispevkov in terjatev. Õ (d) √ za življenjska zavarovanja vsebuje tudi načrt, ki določa podrobne ocene prihodkov in odhodkov v zvezi z neposrednim poslovanjem, sprejemi obveznosti pozavarovanja in prenosi pozavarovanj. Õ 43. Državea članicea lahko zahtevajo √ , da življenjske zavarovalnice predložijo Õ sistematično obveščanje obvestilo o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ne da bi ta zahteva predstavljala predpogoj za to, da √ to podjetje Õ zavarovalnica lahko opravlja svoje posle. ê 2002/83/ES člen 53 (prilagojeno) ð novo Člen 162Prenos portfelja 1. Vsaka država članica √ Države članice Õ pod pogoji, določenimi z nacionalnim pravom, pooblastijo zastopstva in podružnice, ki so ustanovljenei na njenem √ njihovem Õ ozemlju in zajetei v tem naslovu poglavju, da v celoti ali delno prenesejo portfelj zavarovalnih pogodb na prevzemno poslovalnico √ podjetje Õ s sedežem v isti državi članici, če pristojni √ nadzorni Õ organi navedene države članice ali po potrebi organi države članice iz člena 56 165 potrdijo, da ima prevzemnoa poslovalnica √ podjetje Õ potem, ko je upoštevan prenos, potrebnaen ð primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz pododstavka 1 člena 100 ï minimalni kapital. ê 92/49/EGS člen 53 (prilagojeno) ð novo 2. Vsaka država članica √ Države članice Õ po pogojih, ki jih predpisuje nacionalno pravo, odobrijo zastopstvom in podružnicam, ki so ustanovljene na njenem √ njihovem Õ ozemlju in jih zajema ta naslov to poglavje, prenos celotnega ali dela portfelja pogodb zavarovalnici s sedežem v drugi državi članici, če pristojni √ nadzorni Õ organi te države članice potrdijo, da ima poslovalnica prejemnica √ prevzemno podjetje Õ po prejemu prenosa na račun ð ustrezna primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala iz pododstavka 1 člena 100 ï ustrezen minimalni kapital. 3. Če država članica po pogojih, ki jih predpisuje nacionalno pravo, odobri zastopstvom in podružnicam, ki so ustanovljene na njenem ozemlju in jih zajema toa naslov poglavje, prenos celotnega ali dela portfelja pogodb agenciji ali podružnici, ki jo zajema toa naslov poglavje in je ustanovljena na ozemlju druge države članice, in zagotovi, da pristojni √ nadzorni Õ organi države članice prevzemnega poslovalnice √ podjetja Õ ali, če je primerno, države članice, navedene v členu 26 165, potrdijo: (a) da ima poslovalnica prejemnoica √ podjetje Õ po prejemu prenosa na račun ustreznaen ð primerna lastna sredstva za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala ï minimalni kapital,; (b) da zakonodaja države članice prevzemnega poslovalnice √ podjetja Õ dovoljuje tak prenos; (c) in da je država soglašala s prenosom. 4. V okoliščinah, navedenih v odstavkih 1, 2 in 3, država članica, v kateri je ustanovljena zastopstvo ali podružnica, ki opravi prenos, odobri prenos potem, ko prejme soglasje pristojnih √ nadzornih Õ organov države članice, v kateri je nevarnost, √ ali v državi članici obveznosti, Õ če to ni tista država članica, v kateri je zastopstvo ali podružnica, ki opravi prenos. 5. Pristojni √ Nadzorni Õ organi države članice, s katerimi se posvetujejo pristojni √ nadzorni Õ organi matične države članice zavarovalnice, ki opravi prenos, posredujejo svoje mnenje ali soglasje v treh mesecih od prejema zahteve.; Čče pristojni organi v tem obdobju ne dajo odgovora, se to šteje kot pozitivno mnenje ali tiha privolitev. 6. Prenos, odobren v skladu s tem členom z odstavki 1 do 5, se objavi, kot določa nacionalno pravo države članice, v kateri je nevarnost √ , ali države članice obveznosti Õ . Tak Dovoljen prenos je samodejno veljaven za zavarovalce, zavarovance in druge osebe, ki imajo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz prenesenih pogodb. ê 2002/83/ES in 92/49/EGS člen 53 (prilagojeno) Ta določba Prvi in drugi pododstavek ne vplivata na pravico držav članic, da zavarovalcem dajo možnost, da v določenem času po prenosu odstopijo od pogodbe. ê 2002/83/ES člen 54 (prilagojeno) ð novo Člen 163Zavarovalno-tehnične rezervacije Države članice zahtevajo, da podjetja oblikujejo √ ustrezne zavarovalno-tehnične Õ rezervacije iz člena 20, ki so namenjene kritju prevzetih obveznosti iz zavarovalnih pogodb ð zavarovalnih in pozavarovalnih obveznosti ï na njihovih ozemljih √ , izračunanih v skladu z oddelkom 2 poglavja VI. Države članice od podjetij zahtevajo, da sredstva in obveznosti ovrednotijo v skladu z oddelkom 1 poglavja VI in določijo lastna sredstva v skladu z oddelkom 3 poglavja VI ÕDržave članice poskrbijo, da zastopstvo ali podružnica takšne rezervacije krije s sredstvi, ki so enaka takšnim rezervacijam in usklajenosti sredstev v skladu s Prilogo II. Pravo držav članic se uporablja za izračun takšnih rezervacij, za določitev vrst naložb, za vrednotenje sredstev in po potrebi za določitev obsega, do katerega se ta sredstva lahko uporabljajo za kritje takšnih rezervacij. Zadevna država članica zahteva, da se sredstva, ki krijejo te rezervacije, nahajajo na njenem ozemlju. Kljub temu se uporablja člen 20(4). ê 2002/83/ES člen 55 (prilagojeno) ð novo Člen 164Minimalni ð Zahtevani solventnostni kapital ï in ð zahtevani minimalni kapital ï zajamčeni kapital 1. Vsaka država zahteva od zastopstev in √ , da imajo Õ podružnice, ki so ustanovljene na njenem ozemlju, zahteva ð znesek primernih lastnih sredstev ï minimalni kapital, ki je sestavljena iz postavk, navedenih v √ iz Õ členau 27 ð 98(4) ï . Minimalni kapital ð Zahtevani solventnostni kapital in zahtevani minimalni kapital ï se izračunata v skladu zs √ določbami Õ ð oddelkov 4 in 5 poglavja VI ï členom 28. Vendar se za izračunu tega kapitala ð zahtevanega solventnostnega kapitala in zahtevanega minimalnega kapitala ï upoštevajo samo: √ (a) za neživljenjska zavarovanja: premije ali prispevki ter zahtevki, ki se nanašajo na poslovnao dejavnost, ki jo opravlja zadevna podružnica; Õ (b) √za življenjsko zavarovanje: Õ posli, ki jih opravi zadevnao zastopstvo ali podružnica. 2. Ena tretjina minimalnega kapitala predstavlja zajamčeni kapital. Vendar znesek tega kapitala ne sme biti nižji od ene polovice minimuma, zahtevanega v skladu s členom 29(2), prvi pododstavek. Začetni depozit, položen v skladu s členom 51(2)(e), se izračuna glede na takšen zajamčeni kapital. ð Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev, ki so potrebna za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, ï Zajamčeni kapital in ð absolutni prag ï minimum takšnega √ tega Õ kapitala ð zahtevanega minimalnega kapitala ï je sestavljen v skladu s ð členom 98(5) ï členom 29. ê 73/239/EGS člen 25 ð novo 2.3. Ena tretjina minimalnega kapitala predstavlja zajamčeni kapital. Zajamčeni kapital ð Primerni znesek osnovnih lastnih sredstev ï ne sme biti manjši od ene polovice zahtevanega minimuma ð absolutnega praga ï iz točke (d) člena 17(2) 127(1). Začetni Ddepozit, položen skladno s točko (e) členaom 23(2)(e) 160(2), se izračunava glede na ta znesek ð primerna osnovna lastna sredstva za kritje zahtevanega minimalnega kapitala ï . ê 2002/83/ES člen 55 (prilagojeno) ð novo 3.4. Sredstva, ki predstavljajo minimalni ð zahtevani solventnostni kapital ï kapital, je treba do zneska zajamčenega kapitala ð zahtevanega minimalnega kapitala ï hraniti v državi članici, v kateri se opravljajo dejavnosti, presežek pa v Skupnosti. ê 2002/83/ES člen 56 in 84/641/EGS člen 12 Člen 165Ugodnosti za podjetja, ki imajo dovoljenje v več kakor eni državi članici 1. Vsako podjetje, ki je zaprosilo za dovoljenje ali ga pridobilo od več kot ene države članice, lahko zaprosi za naslednje ugodnosti, ki se lahko odobrijo le vse skupaj: ê 2002/83/ES člen 56 (prilagojeno) ð novo (a) minimalni kapital ð zahtevani solventnostni kapital ï iz člena 55 164 se izračuna glede na vse posle, ki jih opravlja v Skupnosti; v takšnem primeru se upoštevajo le posli, ki jih opravijo vsa zastopstva ali podružnice s sedežem v Skupnosti za namene tega izračuna; (b) depozit, zahtevan v skladu s točko (e) členaom 52(2)(e) 160(2), se položi samo v eni od navedenih držav članic; (c) sredstva, ki predstavljajo zajamčeni kapital ð zahtevani minimalni kapital ï , se √ v skladu s členom 132 Õ nahajajo v katerikoli državi članici, v kateri opravlja dejavnosti. √ V primerih iz točke (a) prvega pododstavka se upoštevajo le posli, ki jih opravijo vse podružnice s sedežem v Skupnosti za namene tega izračuna. Õ 2. Za pridobitev ugodnosti, opredeljenih v odstavku 1, se zaprosijo pristojni √ nadzorni Õ organi zadevnih držav članic. V prošnji mora biti naveden pristojni organ države članice, ki bo v prihodnje nadzoroval solventnost vseh poslov zastopstev ali podružnic s sedežem v Skupnosti. Podjetje mora obrazložiti razloge za izbiro organa. Depozit √ iz točke (e) člena 160(2) Õ se položi pri navedeni državi članici. ê 84/641/EGS člen 12 (prilagojeno) 3. Ugodnosti, opredeljene v odstavku 1, se lahko odobrijo le, če z njimi soglašajo pristojni √ nadzorni Õ organi vseh držav članic, v katerih je bila vložena prošnja. Veljati začnejo z dnem, ko izbrani nadzorni organ obvesti druge nadzorne organe o tem, da bo nadzoroval kapitalsko ustreznost vsega poslovanja zastopstev ali podružnic v Skupnosti. Izbrani nadzorni organ od drugih držav članic pridobi informacije, potrebne za nadzorovanje skupne kapitalske ustreznosti zastopstev in podružnic, ustanovljenih na njihovem ozemlju. 4. Na zahtevo ene zadevne države članice ali več vse zadevne države članice hkrati ukinejo prednosti, odobrene po tem členu odstavkih 1, 2 in 3. ê 2002/83/ES člen 52 (prilagojeno) Člen 166Pravila, ki se uporabljajo za podružnice podjetij tretjih držav √ Računovodske, bonitetne in statistične informacije ter podjetja v težavah Õ 2. √Za namene tega oddelka Õ se uporabljajo Ččlenia 13 in 37 33, 34, 137(3), 138 in 139 se smiselno uporabljata za zastopstva in podružnice iz tega naslova. Zaradi uporabe člena 37 se pristojni organ, ki nadzoruje celotno solventnost zastopstev ali podružnic, obravnava na enak način kakor pristojni organ države članice sedeža. ê 84/641/EGS člen 13 (prilagojeno) V zvezi z uporabo členova 20 135, 136 in 137, se tedaj, ko se podjetje poteguje za ugodnosti, opredeljene v členu 26 (1) 165(1), (2) in (3), nadzorni organ, pristojen za preverjanje kapitalske ustreznosti celotnega poslovanja zastopstev ali podružnic, ustanovljenih v Skupnosti, izenači z √ nadzornim Õ organom države √ članice Õ na ozemlju, na katerem ima sedež podjetje skupnosti. ê 2002/83/ES člen 52 (prilagojeno) Člen 167√ Ločevanje neživljenjskega in življenjskega zavarovanja Õ 1. (a) S pridržkom točke (b) zastopstva in pPodružnice iz tega naslova oddelka ne smejo hkrati v √ isti Õ državi članici opravljati dejavnosti √ življenjskega in neživljenjskega zavarovanja Õ iz Priloge k Direktivi 73/239/EGS in dejavnosti, zajetih v tej direktivi. (b)2. S pridržkom točke (c) √ Z odstopanjem od odstavka 1 Õ lahko države članice predvidijo, da zastopstva in lahko podružnice iz tega naslova oddelka, ki so na ustrezni datum iz prvega pododstavka člena 18(3) 72(5) v državi članici hkrati opravljale obe dejavnosti, lahko še najprej opravljajo obe dejavnosti, če vsako dejavnost upravljajo ločeno v skladu s členom 1973. (c) Država članica, ki v skladu s z drugim pododstavkom členaom 18(6) 72(5) zahteva, da podjetja s sedežem na njenem ozemlju prenehajo sočasno opravljati dejavnosti, ki so jih opravljala na ustrezni datum iz prvega pododstavka člena 18(3) 72(5), mora to zahtevati tudi od zastopstev in podružnic iz tega naslova oddelka, ki imajo sedež na njenem ozemlju in tam sočasno opravljajo obe dejavnosti. (d) Države članice lahko predvidijo, da zastopstva in podružnice iz tega naslova oddelka, katerih sedež hkrati opravlja obe dejavnosti in ki je na datume iz prvega pododstavka člena 18(3) 72(5) na ozemlju države članice opravljal izključno dejavnost √ življenjskega zavarovanja Õ , zajeto v tej direktivi, lahko svojo dejavnost tam še naprej opravlja. Če podjetje želi opravljati dejavnost √ neživljenjskega zavarovanja Õ iz Direktive 73/239/EGS na navedenem ozemlju, lahko dejavnost √ življenjskega zavarovanja Õ , zajeto v tej direktivi, opravlja samo preko hčerinskega podjetja. Člen 168√ Odvzem dovoljenja podjetjem, ki imajo dovoljenje v več kot eni državi članici Õ ê 73/239/EGS člen 28 (prilagojeno) Če dovoljenje odvzame organ iz člena 26(2) 165(2), ta organ obvesti √ nadzorne Õ organe drugih držav članic, v katerih podjetje posluje, slednji nadzorni √ ti Õ organi pa nato sprejmejo ustrezne ukrepe. Če je razlog za √ ta Õ odvzem dovoljenja neustreznost celotnega stanja solventnosti, določenega s strani držav članic, ki so soglašale s prošnjo iz člena 26 165, dovoljenja odvzamejo tudi države članice, ki so dale svoje soglasje. ê 2002/83/ES člen 57 Člen 169Sporazumi s tretjimi državami ê 73/239/EGS člen 29 in 2002/83/ES člen 57 (prilagojeno) Skupnost lahko s sporazumi, ki jih skladno s Pogodbo sklene z eno ali več tretjimi državami, soglaša z uporabo določb, ki se razlikujejo od določb, opredeljenih v tem naslovu oddelku, da bi s tem pod pogoji vzajemnosti zagotovila ustrezno zaščito √ zavarovalcev in Õ zavarovancev v državah članicah. ò novo ODDELEK 2 – POZAVAROVANJE Člen 170Enakovrednost 1. Komisija v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 304(2) sprejema sklepe o tem, ali je režim solventnosti tretje države, uporabljen za dejavnosti pozavarovanja podjetij, ki imajo sedež v tej tretji državi, enakovreden tistemu iz te direktive. Ti sklepi se redno pregledujejo. 2. Če se v skladu z odstavkom 1 režim solventnosti tretje države šteje za enakovrednega tej direktivi, se pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetji, ki imajo sedež v teh tretjih državah, obravnavajo na enak način, kot pozavarovalne pogodbe, sklenjene s podjetjem, ki je pridobilo dovoljenje v skladu s to direktivo. ê 2005/68/ES člen 32 (prilagojeno) ð novo Člen 171√ Prepoved zastavitve sredstev Õ 2. Države članice √ za oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij Õ ne smejo obdržati ali uvesti sistema z bruto pridržanjem, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij, če je pozavarovatelj √ zavarovalnica ali Õ pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z direktivama 73/239/EGS ali 2002/83/ES ð ki ima sedež v tretji državi, katere režim solventnosti se šteje za enakovrednega tistemu, ki je določen v tej direktivi v skladu s členom 170 ï . ê 2005/68/ES člen 49 (prilagojeno) Člen 172Načela in pogoji za opravljanje poslov √ dejavnosti Õ pozavarovanja Država članica za pozavarovalnice √ iz tretjih držav, ki začenjajo ali opravljajo Õ s sedežem zunaj Skupnosti in začetkom opravljanja ali opravljanjem dejavnosti pozavarovanja na njenem ozemlju, ne uporablja določb, zaradi katerih bi lahko prišlo do njihove ugodnejše obravnave, kot je dodeljena √ odobrena Õ pozavarovalnicam s sedežem v tisti državi članici. ê 2005/68/ES člen 50 (prilagojeno) Člen 173Sporazumi s tretjimi državami 1. Komisija Svetu predloži predloge za pogajanje o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora nad: (a) √pozavarovalnicami Õ iz tretjih držav s sedežem v tretji državi, ki opravljajo posle pozavarovanja v Skupnosti; (b) √pozavarovalnicami Õ Skupnosti s sedežem v Skupnosti, ki opravljajo posle pozavarovanja na ozemlju tretje države. 2. Sporazumi iz odstavka 1 morajo pod pogoji enakovrednosti pravil varnega in skrbnega poslovanja pozavarovalnicam zlasti zagotoviti učinkoviti dostop do tržišča na ozemlju vsake pogodbenice in vzajemno priznavanje nadzornih pravil ter praks glede pozavarovanja. Zagotoviti morajo tudi: (a) da pristojni √ nadzorni Õ organi držav članic lahko pridobijo podatke, potrebne za nadzor pozavarovalnic s sedežem v Skupnosti, ki izvajajo posle na ozemlju zadevnih tretjih držav;, (b) da lahko pristojni √ nadzorni Õ organi tretjih držav pridobijo podatke, potrebne za nadzor pozavarovalnic s sedežem na njihovem ozemlju, ki opravljajo posle v Skupnosti. 3. Brez poseganja v člen 300(1) in (2) Pogodbe, bo Komisija s pomočjo Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine pregledala izid pogajanj iz odstavka 1 tega člena in položaj, ki je nastal. ê 2002/83/ES (prilagojeno) NASLOV VI POGLAVJE X PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA HČERINSKA PODJETJA √ ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC Õ MATIČNIH PODJETIJ, KI JIH UREJA PRAVO TRETJE DRŽAVE, IN ZA PRIDOBIVANJE DELEŽEV S STRANI TAKŠNIH MATIČNIH PODJETIJ ê 2005/1/ES člen 8(2) (prilagojeno) Člen 174Podatki držav članic Komisiji Pristojni √ Nadzorni Õ organi držav članic obvestijo Komisijo in pristojne √ nadzorne Õ organe drugih držav članic: (a) o vseh dovoljenjih neposrednega ali posrednega hčerinskega podjetja enega ali več matičnih podjetij, ki jih ureja pravo tretje države;. √ Iz teh podatkov je razvidna tudi struktura zadevne skupine. Õ (b) vVsakokrat, ko takšno matično podjetje √ , ki ga ureja pravo tretje države, Õ pridobi tolikšen delež v zavarovalnici Skupnosti √ ali pozavarovalnici, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti Õ, da √ ta zavarovalnica ali pozavarovalnica Õ slednja postane njegovo hčerinsko podjetje √ tega podjetja iz tretje države, nadzorni organi matične države članice obvestijo Komisijo in nadzorne organe drugih držav članic Õ. Kadar je dovoljenje iz točke (a) izdano neposrednemu ali posrednemu hčerinskemu podjetju enega ali več matičnih podjetij, za katera velja pravo tretjih držav, se struktura skupine navede v uradnem obvestilu, ki ga pristojni organi naslovijo na Komisijo in druge pristojne organe. ê 2005/68/ES člen 52 (prilagojeno) Člen 175Obravnavanje √ zavarovalnic in Õ pozavarovalnic Skupnosti s strani tretjih držav 1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se srečujejo njihove √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice pri ustanavljanju in opravljanju dejavnosti v tretji državi. 2. Komisija √ Svetu Õ redno sestavlja √ predloži Õ poročilo, v katerem glede na pogoje iz odstavka 3 preuči, kakšnega ravnanja so √ zavarovalnice ali Õ pozavarovalnice √ , ki so pridobile dovoljenje v Õ Skupnosti, deležne v tretjih državah, kar zadeva: (a) ustanavljanje √ zavarovalnic ali Õ pozavarovalnic, ki so pridobile dovoljenje v Skupnosti, v tretjih državah ,; (b) pridobivanje deležev v √ zavarovalnicah ali Õ pozavarovalnicah tretjih držav,; (c) opravljanje √ zavarovalnih ali Õ pozavarovalnih poslov takšnih pozavarovalnic; (d) in čezmejno opravljanje poslov √ zavarovanja ali Õ pozavarovanja iz Skupnosti v tretje države. Komisija predloži Svetu navedena poročila skupaj z vsemi ustreznimi predlogi in priporočili. ê 90/618/EGS člen 4 3. Kadarkoli Komisija sodi, in sicer bodisi na podlagi poročil iz odstavka 2 bodisi na podlagi drugih informacij, da tretja država zavarovalnicam Skupnosti ne zagotavlja učinkovitega dostopa do tržišča, primerljivega s tistim, ki ga Skupnost zagotavlja zavarovalnicam iz te tretje države, lahko Komisija Svetu poda predloge za ustrezen mandat za pogajanja, s čimer bi pridobili primerljive konkurenčne možnosti za zavarovalnice Skupnosti. Svet odloča s kvalificirano večino. ê 2002/83/ES 3. Kadarkoli Komisija bodisi na podlagi poročil iz odstavka 2 bodisi na podlagi drugih informacij meni, da tretja država zavarovalnicam Skupnosti ne zagotavlja učinkovitega dostopa do tržišča, primerljivega s tistim, ki ga Skupnost zagotavlja zavarovalnicam iz navedene tretje države, lahko Komisija predloži Svetu predloge za ustrezen mandat za pogajanja, s čimer bi pridobili primerljive konkurenčne možnosti za zavarovalnice Skupnosti. Svet odloča s kvalificirano večino. ê 2005/68/ES člen 52 3. Kadar koli Komisija bodisi na podlagi poročil iz odstavka 2 bodisi na podlagi drugih podatkov meni, da tretja država pozavarovalnicam Skupnosti ne zagotavlja učinkovitega dostopa do tržišča, lahko Komisija predloži Svetu priporočila za ustrezen mandat za pogajanja, s čimer bi pridobili izboljšan dostop do tržišča za pozavarovalnice Skupnosti. ê 2002/83/ES 4. Kadarkoli Komisija bodisi na podlagi poročil iz odstavka 2 bodisi na podlagi drugih informacij meni, da zavarovalnice Skupnosti v tretji državi niso deležne nacionalnega obravnavanja, ki bi jim nudilo enake konkurenčne možnosti, kakor so na voljo domačim zavarovalnicam, ter da pogoji učinkovitega dostopa do tržišča niso izpolnjeni, lahko Komisija sproži pogajanja za odpravo diskriminacije. ê 90/618/EGS člen 4 4. Kadarkoli Komisija bodisi na podlagi poročil iz odstavka 2 bodisi na podlagi drugih informacij sodi, da zavarovalnice Skupnosti v tretji državi niso deležne nacionalne obravnave, ki bi jim nudila enake konkurenčne možnosti, kot so na voljo domačim zavarovalnicam, ter da pogoji učinkovitega dostopa do tržišča niso izpolnjeni, lahko Komisija sproži pogajanja za izboljšanje situacije. ê 2005/1/ES člen 4(2) V okoliščinah, opisanih v prvem pododstavku, je lahko po postopku iz člena 5 Sklepa 1999/468/ES[73] in v skladu s členoma 7(3) in 8 tega sklepa poleg sproženja pogajanj kadar koli sprejeta tudi odločitev, da morajo pristojni organi držav članic omejiti ali zadržati svoje odločitve glede: ê 2002/83/ES V okoliščinah, opisanih v prvem pododstavku, je lahko po postopku iz člena 65(2) poleg sproženja pogajanj kadarkoli sprejeta tudi odločitev, da morajo pristojni organi držav članic omejiti ali zadržati svoje odločitve: - v zvezi s prošnjami za dovoljenje, vloženimi v času sprejetja sklepa ali pozneje, in ê 2005/1/ES člen 4(2) (a) prošenj za dovoljenje, tako tistih, ki so vložene v času sprejetja odločitve, kot tudi tistih, ki so vložene pozneje; (b) pridobivanja deležev s strani posrednih ali neposrednih matičnih podjetij, za katera velja pravo zadevne tretje države. ê 2002/83/ES - v zvezi s pridobivanjem deležev s strani posrednih ali neposrednih matičnih podjetij, ki jih ureja pravo zadevne tretje države. ê 2002/83/ES and 90/618/EGS člen 4 Trajanje navedenih ukrepov ne sme presegati treh mesecev. ê 2002/83/ES Pred iztekom trimesečnega obdobja in v luči rezultatov pogajanj lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, ali se ukrepi nadaljujejo. ê 90/618/EGS člen 4 Pred iztekom trimesečnega obdobja in zaradi rezultatov pogajanj lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, da ukrepi še naprej ostanejo v veljavi. Takšne omejitve ali zadržanje ne smejo veljati za ustanovitev hčerinskih podjetij s strani zavarovalnic ali njihovih hčerinskih podjetij, ki so zakonito pridobila dovoljenja v Skupnosti, ali za pridobivanje deležev v zavarovalnicah Skupnosti s strani takšnih podjetij ali hčerinskih podjetij. ê 2002/83/ES Takšne omejitve ali zadržanje se ne smejo uporabljati za ustanovitev hčerinskih podjetij s strani zavarovalnic ali njihovih hčerinskih podjetij, ki so zakonito pridobila dovoljenja v Skupnosti, ali za pridobivanje deležev v zavarovalnicah Skupnosti s strani takšnih podjetij ali hčerinskih podjetij. ê 2002/83/ES and 90/618/EGS člen 4 5. Kadarkoli Komisija meni, da je prišlo do enega od stanj, opisanih v odstavkih 3 in 4, jo države članice na njeno zahtevo obvestijo: (a) o vseh prošnjah za dovoljenje neposrednega ali posrednega hčerinskega podjetja enega matičnega podjetja ali več, ki ga ureja pravo zadevne tretje države; ê 2002/83/ES (b) o kakršnih koli načrtih takšnega podjetja, da bi pridobilo delež v zavarovalnici Skupnosti, tako da bi slednje postalo hčerinsko podjetje prvega. ê 90/618/EGS člen 4 (b) o kakršnih koli načrtih takšnega podjetja, da bi pridobilo delež v zavarovalnici Skupnosti, skladno s katerimi bi slednja postala hčerinsko podjetje prvega. Obveznost zagotavljanja informacij preneha, ko je sklenjen sporazum s tretjo državo iz odstavka 3 ali 4 ali ko ukrepi iz drugega in tretjega pododstavka odstavka 4 prenehajo veljati. 6. Ukrepi, sprejeti po tem členu, so v skladu z obveznostmi Skupnosti, ki izhajajo iz katerega koli mednarodnega sporazuma, bodisi bilateralnega bodisi multilateralnega, ki velja za začetek opravljanja in opravljanje poslov zavarovalnic. ê 2002/83/ES Obveznost zagotavljanja informacij preneha, ko je sklenjen sporazum s tretjo državo iz odstavka 3 ali 4 ali ko se ukrepi iz drugega in tretjega pododstavka odstavka 4 prenehajo uporabljati. ê 2005/68/ES člen 51 Pristojni organi držav članic obvestijo Komisijo in pristojne organe drugih držav članic: (a) o kakršni koli izdaji dovoljenja neposrednemu ali posrednemu hčerinskemu podjetju enega ali več matičnih podjetij, ki ga ureja pravo tretje države; (b) vsakokrat, ko takšno matično podjetje pridobi tolikšen delež v pozavarovalnici Skupnosti, da slednja postane njegovo hčerinsko podjetje. Če je dovoljenje iz točke (a) izdano neposrednemu ali posrednemu hčerinskemu podjetju enega ali več matičnih podjetij, ki jih ureja pravo tretje države, se sestava skupine navede v uradnem obvestilu, ki ga pristojni organi naslovijo na Komisijo. ê 2002/83/ES 6. Ukrepi, sprejeti po tem členu, so v skladu z obveznostmi Skupnosti, ki izhajajo iz bilateralnih ali multilateralnih mednarodnih sporazumov, ki urejajo začetek opravljanja in opravljanje poslov zavarovalnic. ê 2005/68/ES člen 52 4. Ukrepi, sprejeti po tem členu, so v skladu z obveznostmi Skupnosti, ki izhajajo iz katerega koli mednarodnega sporazuma, predvsem v Svetovni trgovinski organizaciji. ê 90/618/EGS člen 4 (prilagojeno) 6. Ukrepi, sprejeti po tem členu, so v skladu z obveznostmi Skupnosti, ki izhajajo iz katerega koli mednarodnega sporazuma, bodisi bilateralnega bodisi multilateralnega, ki velja za začetek opravljanja in opravljanje poslov zavarovalnic. NASLOV II – √ POSEBNE DOLOČBE ZA ZAVAROVANJE IN POZAVAROVANJE Õ √ POGLAVJE I – PRAVO, KI SE UPORABLJA, IN POGOJI ZA POGODBE O NEPOSREDNEM ZAVAROVANJU Õ √ ODDELEK 1 – PRAVO, KI SE UPORABLJA Õ ò novo Člen 176Pravo, ki se uporablja Vsaka država članica, za katero ne velja uporaba Uredbe [Rim I], uporablja določbe navedene uredbe za določitev prava, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe, ki spadajo v področje uporabe člena 7 navedene uredbe. ê 88/357/EGS člen 7 Člen 7 1. Pravo, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe iz te direktive, ki krijejo nevarnosti, ki so v državah članicah, se določi skladno z naslednjimi določbami: (a) Kadar ima zavarovalec stalno prebivališče ali osrednjo upravo na ozemlju države članice, v kateri je nevarnost, je pravo, ki se uporablja za zavarovalno pogodbo, pravo te države članice. Vendar pa tedaj, ko pravo te države članice to dopušča, stranke lahko izberejo pravo druge države. (b) Kadar zavarovalec nima stalnega prebivališča ali osrednje uprave v državi članici, v kateri je nevarnost, lahko stranke, ki sklepajo zavarovalno pogodbo, izberejo uporabo bodisi prava države članice, v kateri je nevarnost, bodisi prava države, v kateri ima zavarovalec stalno prebivališče ali glavno upravo. (c) Kadar zavarovalec opravlja trgovinsko ali industrijsko dejavnost ali svobodni poklic in kadar pogodba krije dve ali več nevarnosti, ki so povezane s temi dejavnostmi in ki so v različnih državah članicah, svoboda izbire prava, ki se uporablja za pogodbo, pomeni pravo tistih držav članic in države, v kateri ima zavarovalec stalno prebivališče ali glavno upravo. (d) Ne glede na pododstavka (b) in (c), kadar države članice iz teh pododstavkov dajejo večjo svobodo izbire prava, ki se uporablja za pogodbo, lahko stranke izkoristijo to svobodo. (e) Ne glede na pododstavke a), b) in c), kadar so nevarnosti, ki jih krije pogodba, omejene na dogodke, ki se zgodijo v državi članici, ki ni država članica, v kateri je nevarnost, kot je opredeljeno v členu 2(d), lahko stranke vselej izberejo pravo prvo omenjene države. ê 92/49/EGS člen 27 (f) v primeru nevarnosti iz člena 5(d) Direktive 73/239/EGS si lahko pogodbene stranke izberejo katero koli pravo. ê 88/357/EGS člen 5 è90/618/EGS člen 2 (d)„velika nevarnost“ pomeni: (i) (i) nevarnosti, razvrščene pod zavarovalne vrste 4, 5, 6, 7, 11 in 12 točke A Priloge; (ii) nevarnosti, razvrščene pod zavarovalne vrste 14 in 15 točke A Priloge, če se zavarovalec osebno poklicno ukvarja z industrijsko ali trgovinsko dejavnostjo ali opravlja katerega od svobodnih poklicev in so nevarnosti povezane s takšno dejavnostjo; (iii) nevarnosti, razvrščene v zavarovalne vrste 3, 8, 9, 10, 13 in 16 točke A Priloge , če zavarovalec presega meje najmanj dveh od naslednjih treh meril: prva stopnja: do 31. decembra 1992: - bilančna vsota: 12,4 milijonov ekujev, - neto promet: 24 milijonov ekujev, - povprečno število zaposlenih med poslovnim letom: 500. druga stopnja: od 1. januarja 1993: - bilančna vsota: 6.2 milijonov ekujev, - neto promet: 12.8 milijonov ekujev, - povprečno število zaposlenih med poslovnim letom: 250. Če zavarovalec spada v skupino podjetij, za katera se pripravlja konsolidirana bilanca v smislu Direktive 83/349/EGS 7, se zgoraj navedena merila uporabljajo na osnovi konsolidirane bilance. Vsaka država članica lahko kategoriji, omenjeni pod (iii), doda nevarnosti, ki jih zavarujejo poklicna združenja, skupna podjetja ali začasne grupacije. ê 88/357/EGS člen 7 (g) Dejstvo, da so v primerih iz pododstavka (a) ali (f) stranke izbrale pravo, ne vpliva – kadar so vsi druge okoliščine, pomembne za situacijo v času izbire, povezane le z eno državo članico – na uporabo obveznih predpisov iz prava tiste države članice, kar pomeni predpise, od katerih pravo te države članice ne dovoljuje odstopanj s pogodbo. (h) Izbira iz prejšnjih pododstavkov mora biti izražena ali prikazana s precejšnjo gotovostjo, in sicer s pogoji pogodbe ali z okoliščinami primera. Če temu ni tako ali če do izbire ni prišlo, za pogodbo velja pravo ene izmed držav, ki pridejo v poštev glede na zadevne zgornje pododstavke, s katerim je najtesneje povezana. Vendar pa za samostojni del pogodbe, ki je tesneje povezan z eno izmed drugih držav, ki pridejo v poštev glede na zadevne zgornje pododstavke, lahko izjemoma velja pravo te druge države. Predvideva se, da je pogodba najtesneje povezana s tisto državo članico, v kateri je nevarnost. (i) Če država obsega več ozemeljskih enot, ki imajo svoje pravne predpise glede pogodbenih obveznosti, se za namene ugotavljanja prava, ki ga je treba uporabiti po tej direktivi, vsaka enota šteje kot država. Država članica, v kateri imajo različne ozemeljske enote svoje pravne predpise glede pogodbenih obveznosti, niso zavezane uporabljati določb te direktive za kolizijo predpisov teh enot. 2. Ta člen ne omejuje uporabe pravnih predpisov sodišča, če so le-te obvezne, ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za pogodbo. Če pravo države članice tako določa, se obvezni pravni predpisi države članice, v kateri je nevarnost, ali države članice, ki nalaga obveznost sklepanja zavarovanja, lahko uporabijo, če morajo biti ti predpisi skladno s pravom teh držav uporabljeni ne glede na pravo, ki se uporablja za pogodbo. Če pogodba krije nevarnosti, ki so v več kot eni državi članici, za namene uporabe tega odstavka velja, da pogodbo sestavlja več pogodb, od katerih se vsaka nanaša le na eno državo članico. 3. Skladno s prejšnjimi odstavki države članice za zavarovalne pogodbe iz te direktive uporabljajo svoje splošne predpise mednarodnega zasebnega prava za pogodbene obveznosti. ê 88/357/EGS člen 8 Člen 8 3. Če si v primeru obveznega zavarovanja pravo države članice, v kateri je nevarnost, in pravo države članice, ki nalaga obveznost sklepanja zavarovanja, med seboj nasprotujeta, prevlada drugo omenjeno. ê 92/49/EGS člen 30(1) 4. (a) Ob upoštevanju pododstavka (c) se tretji pododstavek člena 7(2) uporablja, kadar zavarovalna pogodba zagotavlja kritje v dveh ali več državah članicah, v katerih je vsaj eno zavarovanje obvezno. ê 88/357/EGS člen 8 (c) Država članica sme z odstopanjem od člena 7 določiti, da je pravo, ki se uporablja za pogodbo obveznega zavarovanja, pravo države, ki nalaga obveznost sklepanja zavarovanja. ê 88/357/EGS (prilagojeno) √ ODDELEK 2 – OBVEZNO ZAVAROVANJE Õ POGODBENO PRAVO IN POGOJI ZAVAROVANJA Člen 177 √ Pripadajoče obveznosti Õ ê 88/357/EGS člen 8 (prilagojeno) 1. Skladno s pogoji iz tega člena, lahko Zzavarovalnice √ za neživljenjsko zavarovanje Õ lahko ponujajo in sklepajo pogodbe obveznega zavarovanja skladno z določbami te direktive in Prve direktive √ pod pogoji iz tega člena Õ . 2. Če država članica naloži obveznost sklepanja zavarovanja, Ö zavarovalna Õ pogodba ne izpolnjuje te obveznosti, če ni skladna s posebnimi določbami, ki jih ta država članica določi za tako zavarovanje. 3(d) Če država članica nalaga obvezno zavarovanje in če mora zavarovatelj √ zavarovalnica Õ pristojne √ nadzorne Õ organe obvestiti o vsakem prenehanju zavarovalnega kritja, se je do oškodovanih tretjih oseb možno sklicevati na takšna prenehanja le v okoliščinah, določenih v zakonodaji te države √ ki jih določi ta država članica Õ . 4. (a) Vse države članice Komisiji sporočijo nevarnosti, katerih zavarovanje je skladno z njihovimi zakonodajami obvezno, in pri tem navedejo: (a) posebne pravne določbe za to zavarovanje,; (b) podatkei, ki morajo biti navedeni v potrdilu, ki ga mora zavarovatelj √ zavarovalnica za neživljenjsko zavarovanje Õ izdati zavarovancu, če ta država √ članica Õ zahteva dokazilo o tem, da je obveznost sklenitve zavarovanja izpolnjena., √ vključno z izjavo zavarovalnice Õ Država članica lahko zahteva, da je v te podatke vključena izjava zavarovatelja, ki dokazuje da je pogodba skladna s posebnimi določbami za to zavarovanje √ , če jo država članica zahteva Õ . (b) Komisija objavi podatke iz prvega pododstavka (a) v Uradnem listu Evropskih skupnosti Evropske unije . 5. (c) Država članica √ Države članice Õ kot dokazilo o tem, da je bila zavarovalna obveznost izpolnjena, sprejmejo potrdilo, katerega vsebina je skladna z √ iz Õ drugo alineo točke (b) pododstavka (a)4. ê 2002/83/ES člen 32 POGLAVJE 4 POGODBENO PRAVO IN POGOJI ZAVAROVANJA ČLEN 32 PRAVO, KI SE UPORABI 1. Pravo, ki se uporabi za pogodbe v zvezi z dejavnostmi iz te direktive, je pravo države članice obveznosti. Kadar pravo navedene države dovoljuje, lahko stranke izberejo pravo druge države. 2. Če je zavarovalec fizična oseba z bivališčem v državi članici, ki ni država članica, katere državljan je, lahko stranke izberejo pravo države članice, katere državljan je. 3. Če država obsega več teritorialnih enot, ki imajo glede pogodbenih obveznosti svoje pravne norme, se za namene ugotavljanja prava, ki se uporabi v skladu s direktivo, vsaka enota šteje kot država. Država članica, v kateri imajo različne teritorialne enote glede pogodbenih obveznosti svoje lastne pravne norme, niso zavezane, da določbe te direktive uporabijo za spore med pravnimi redi teh enot. 4. Ta člen ne omejuje uporabe veljavnih določb prava države pristojnega sodišča, ne glede na pravo, ki se sicer uporabi za pogodbo. Če pravo države članice tako določa, se obvezni predpisi prava države članice obveznosti lahko uporabijo, če in kolikor je po pravu navedene države te predpise treba uporabljati ne glede na pravo, ki se uporabi za pogodbo. 5. S pridržkom odstavkov 1 do 4 države članice za zavarovalne pogodbe iz te direktive uporabljajo svoje splošne predpise mednarodnega zasebnega prava v zvezi s pogodbenimi obveznostmi. ê 2002/83/ES člen 33 (prilagojeno) √ ODDELEK 3 – JAVNI INTERES Õ Člen 178Javni interes Država članica √ , v kateri je nevarnost, ali država članica Õ obveznosti ne sme zavarovalcu preprečiti, da bi sklenil pogodbo z zavarovalnico, ki ima dovoljenje pod pogoji člena 14 4, dokler √ sklenitev pogodbe Õ to ni v nasprotju s predpisi, ki ščitijo javni interes √ v državi članici, v kateri je nevarnost, ali Õ v državi članici obveznosti. ê 92/49/EGS člen 29 (prilagojeno) √ ODDELEK 4 – POGOJI ZA ZAVAROVALNE POGODBE IN PREMIJSKE CENIKE Õ √ Člen 179Neživljenjsko zavarovanje Õ 1. Države članice ne sprejmejo predpisov, ki zahtevajo predhodnegao dovoljenjae ali sistematičnegao obveščanjae o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih ali o obrazcih in drugih tiskanih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju z zavarovalci. Zahtevajo √ Države članice Õ lahko zahtevajo le nesistematično obveščanje o teh zavarovalnih pogojih in drugih listinah zaradi preverjanja usklajenosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z zavarovalnimi pogodbami. in ta zahteva √ Te zahteve Õ ne morejo predstavljati predhodnega pogoja za √ zavarovalnico Õ podjetje, da bi opravljalao svoje dejavnosti. ê 92/49/EGS člen 30 (prilagojeno) 2. Ne glede na predpise, ki določajo drugače, lahko dDržava članica, v kateri je zavarovanje obvezno, lahko zahteva, da √ zavarovalnice svojim nadzornim organom sporočijo Õ se splošnei in posebnei pogojei obveznega √ takega Õ zavarovanja pred √ njihovo Õ uporabo sporočijo njenim pristojnim organom. ê 92/49/EGS člen 29 (prilagojeno) 3. Države članice ne morejo ohraniti ali uvesti √ obveznosti Õ predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen. ê 2002/83/ES člen 34 (prilagojeno) Člen 180Pravila v zvezi s pogoji zavarovanja in premijskimi ceniki √ Življenjsko zavarovanje Õ Države članice ne sprejmejo predpisov, s katerimi bi zahtevale √ zahtevajo Õ predhodnegao potrjevanjae ali sistematičnegao obveščanjae o splošnih in posebnih zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih, tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ali o obrazcih in drugih tiskovinah, ki jih √ življenjska Õ zavarovalnica namerava uporabljati v svojem poslovanju z zavarovalci. Ne glede na prvi pododstavek √ Vendar Õ lahko domača država članica izključno za namen preverjanja skladnosti z nacionalnimi predpisi v zvezi z zavarovalno-tehničnimi načeli zahteva sistematično uradno obveščanje o tehničnih podlagah, ki se uporabljajo zlasti za izračun premijskih cenikov in zavarovalno-tehničnih rezervacij, ne da bi ta zahteva predstavljala predpogoj za to, da bi življenjska zavarovalnica lahko opravljala njene posle. √ Te zahteve ne morejo predstavljati predhodnega pogoja za nadaljevanje poslovanja zavarovalnice. Õ Najpozneje do 1. julija 1999 Komisija predloži Svetu poročilo o uporabi teh določb. ê 92/49/EGS člen 31 (prilagojeno) √ ODDELEK 5 – INFORMACIJE ZA ZAVAROVALCE Õ √ PODODDELEK 1 – NEžIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Õ √ Člen 181Splošne informacije za zavarovalce Õ 1. Preden se sklene zavarovalna pogodba √ o neživljenjskem zavarovanju Õ , zavarovalnica √ za neživljenjsko zavarovanje Õ seznani zavarovalca o: (a) veljavnem pogodbenem pravu, kadar si ga stranke ne morejo prosto izbirati,; (b) ali dejstvu, da si stranke lahko prosto izbirajo veljavno pravo in v tem primeru o pravou, ki ga predlaga zavarovatelj, da si ga izberejo,. √ Zavarovalnica zavarovalca tudi seznani o Õ sporazumih za obravnavo pritožb zavarovalcev, vključno z, kadar je primerno, obstojem pritožbenih teles, kar pa ne vpliva na pravico zavarovalcev √ zavarovalca Õ , da se pritožijo. 2. Obveznosti iz odstavka 1 veljajo samo, kadar je zavarovalec fizična oseba. 3. √ Podrobna Õ Ppravila za izvajanje tega člena odstavkov 1 in 2 se določijo v skladu z zakonodajo države članice √ določi država članicaÕ, v kateri je nevarnost . ê 92/49/EGS člen 43 (prilagojeno) √ Člen 182Dodatne informacije v primeru neživljenjskega zavarovanja, ki se ponuja iz naslova pravice do ustanavljanja ali iz naslova svobode opravljanja storitev Õ 21. Kadar se √ neživljenjsko Õ zavarovanje ponuja iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, se, preden je sklenjena kakršna koli obveznost, zavarovalca seznani o državi članici, v kateri je sedež ali, kadar je primerno, podružnica, s katero naj bi bila sklenjena pogodba. Vse listine, izdane zavarovalcu, morajo vsebovati podatek iz prvega pododstavka. Obveznosti iz prvih dveh prvega in drugega pododstavkaov tega odstavka ne veljajo za √ velike Õ nevarnosti iz člena 7(2) Uredbe [RIM I] 5(d) Direktive 73/239/EGS. 32. V pogodbi ali vsaki drugi listini, ki zagotavlja kritje, skupaj s predlogom zavarovanja, kadar je ta obvezujoč za zavarovalca, mora biti √ se Õ naveden naslov sedeža, ali, kadar je primerno, podružnice zavarovalnice √ za neživljenjsko zavarovanje Õ , ki zagotavlja kritje. Vsaka država članica √ Države članice Õ lahko zahtevajo, da se v listinah iz prvega pododstavka tega odstavka navede tudi ime in naslov predstavnika zavarovalnice √ za neživljenjsko zavarovanje Õ , navedene v točki (a) členau 146(2) 12a (4) Direktive 88/357/EGS. ê 2002/83/ES člen 36 (prilagojeno) ð novo √ PODODDELEK 2 – ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Õ Člen 183Informacije za zavarovalce 1. Pred sklenitvijo pogodbe o √ življenjskem Õ zavarovanju je treba zavarovalcu sporočiti najmanj informacije, navedene v odstavkih 2 in 3 naštete v Prilogi III(A). ê 2002/83/ES Priloga III (prilagojeno) A. PRED SKLENITVIJO POGODBE 2. √ Posredujejo se naslednje Õ Iinformacije o zavarovalnici: (a) 1 Iime zavarovalnice in njena pravna oblika; (ab) 2 Iime države članice, v kateri je sedež in po potrebi zastopstvo ali podružnica, ki sklepa pogodbo; (ac) 3 Nnaslov sedeža in po potrebi zastopstva in podružnice, ki sklepa pogodbo. 3. √ Posredujejo se naslednje Õ Iinformacije o obveznosti: (aa) 4 Oopredelitev vsake koristi in vsake opcije; (ab) 5 Ččas trajanja pogodbe; (ac) 6 Ssredstvo za odstop od pogodbe; (ad) 7 Nnačin plačila premij in trajanje plačil; (ae) 8 Nnačin izračuna in delitev bonusov; (af) 9 Nnavedba gotovinskih in drugih izplačil in obseg, do katerega so zajamčene; (ag) 10 Iinformacije o premijah z vsako korist, za glavne koristi in za dodatne koristi, kjer to ustreza; (ah) 11 Zza police življenjskega zavarovanja, vezane na enote investicijskega sklada, določitev naložb, s katerimi so koristi povezane; (ai) 12 Nnavedba narave sredstev, na katerih temeljijo police življenjskega zavarovanja, vezane na enoto investicijskega sklada; (aj) 13 Ddogovori glede uporabe obdobje mirovanja; (ak) 14 Ssplošni podatki o davčnih ureditvah, ki se uporabljajo za tako vrsto police; (al) 15 Uureditve za obravnavanje pritožb zavarovalcev v zvezi s pogodbami, življenjskimi zavarovanci ali upravičenci po pogodbah, po potrebi vključno z obstojem organa za reševanje pritožb, brez poseganja v pravico do uporabe pravnih sredstev; (am) 16 Ppravo, ki se uporabi za pogodbo, če stranki nimata proste izbire ali, če stranki veljavno pravo prosto izbirata, pravo, za katero zavarovalnica predlaga, da se izbere. ê 2002/83/ES člen 36 (prilagojeno) 24. Zavarovalec je v času trajanja pogodbe obveščen o vseh spremembah √ naslednjih Õ informacij: , naštetih v Prilogi III(B). ê 2002/83/ES Priloga III (prilagojeno) PRILOGA III Informacije za zavarovalce B. V čASU VELJAVNOSTI POGODBE (a) Poleg splošnih in posebnih pogojev police; mora zavarovalec ves čas trajanja veljavnosti pogodbe prejemati naslednje informacije. Informacije o zavarovalnici (b)1 K kakršna koli sprememba imena zavarovalnice √ za življenjsko zavarovanje Õ, njene pravne oblike ali naslova njenega sedeža in po potrebi zastopstva ali podružnice, ki je sklenila pogodbo; Informacije o obveznosti (bc)2 Vv primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali spremembe prava, ki se uporabi za pogodbo, vseh informacije, ki so naštete v točkah (d) do (j) odstavka 3 (a)4 do (a)12 dela poglavja A; (bd)3 Vvsako leto o spremembi informacije o stanju bonusov. 5. Naslednje informacije, ki se morajo zavarovalcu posredovati pred sklenitvijo pogodbe (A) ali v času veljavnosti pogodbe (B), se morajo √ Informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 se Õ posredovati posredujejo jasno in natančno, pisno in v uradnem jeziku države članice obveznosti. Te informacije pa so lahko tudi v drugem jeziku, če tako zahteva zavarovalec in če to dovoljuje pravo države članice ali če lahko zavarovalec veljavno pravo prosto izbira. ê 2002/83/ES člen 36 (prilagojeno) 6. Država članica obveznosti lahko od √ življenjskih Õ zavarovalnic zahteva, da poleg informacij, naštetih v odstavkih 2, 3, in 4 Prilogi III, pošljejo še druge informacije, če je to potrebno, da zavarovalec pravilno razume bistvene elemente obveznosti. 47.. Podrobna pravila za izvajanje tega člena odstavkov 1 do 6 in Priloge III določi država članica obveznosti. ê 2002/83/ES člen 35 (prilagojeno) Člen 184Čas za odstop 1. Vsaka država članica predpiše √ Države članice predpišejo Õ , da lahko zavarovalec √ zavarovalci Õ , ki sklenejo individualno pogodbo √ individualne pogodbe Õ o življenjskem zavarovanju, v času od 14 do 30 dni od dneva, ko je bil obveščen √ so bili obveščeni Õ o sklenitvi pogodbe, odstopijo od pogodbe. Če zavarovalec √ zavarovalci Õ pošljejo obvestilo o odstopu, je √ so Õ v prihodnje prosti obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe. Drugi pravni učinki in pogoji odstopa se določijo s pravom, ki se uporabi za pogodbo, kakor je opredeljeno v členu 32, predvsem glede podrobnosti obveščanja zavarovalca o sklenitvi pogodbe. 2. Državeam članiceam ni treba uporabljati √ se lahko odločijo, da v naslednjih primerih ne uporabijo Õ odstavka 1: √(a) če Õ za pogodbae s trajanjem √ traja Õ 6 mesecev ali manj,; (b) ali če zaradi statusa zavarovalca ali okoliščin, v katerih je pogodba sklenjena, zavarovalec ne potrebuje te posebne zaščite √ Če Õ Ddržave članice √ uporabljajo možnost iz prvega pododstavka, to navedejo Õ v √ svojem pravu Õ svojih predpisih določijo primere, ko se odstavek 1 ne uporablja. ê 88/357/EGS člen 4 (prilagojeno) √ POGLAVJE II – DOLOČBE V ZVEZI Z NEŽIVLJENJSKIM ZAVAROVANJEM Õ √ ODDELEK 1 - SPLOšNE DOLOčBE Õ Člen 185√ Zavarovalni pogoji Õ Za namene te direktive in Prve direktive sSplošni in posebni zavarovalni pogoji ne vključujejo posebnih √ nobenih Õ pogojev, ki morajo v posameznem primeru ustrezati posebnim okoliščinam nevarnosti, ki se krije. ê 92/49/EGS člen 3 (prilagojeno) Člen 186√ Odprava monopolov Õ Ne glede na člen 2(2) dDržave članice sprejmejo vse ukrepe za zagotovitev zagotovijo, da se monopoli v zvezi z opravljanjem nekaterih vrst zavarovalnih poslov, dodeljenih institucijam na njihovih ozemljih in navedenih v členu 8 4 Direktive 73/239/EGS, ukinejo do 1. julija 1994. ê 92/49/EGS člen 45 (prilagojeno) Člen 187 √ Udeležba v nacionalnih jamstvenih sistemih Õ 2. Nobena določba iz te direktive ne vpliva na pravico držav članic, da √ Države članice gostiteljice lahko Õ zahtevajo od √ zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje Õ podjetij, ki opravljajo posle na njihovem ozemlju iz naslova pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev zahtevajo, da se vključijo in sodelujejo po enakih pogojih kot √ zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje, Õ pooblaščenea podjetja √ na njihovem ozemlju, Õ v vseh programih, namenjenih jamstvu plačila odškodninskih zahtevkov zavarovancem in oškodovanim tretjim strankam. ê 78/473/EGS člen 1 (prilagojeno) √ ODDELEK 2 – SOZAVAROVANJE NA RAVNI SKUPNOSTI Õ Člen 188 √ Sozavarovalni posli na ravni Skupnosti Õ 1. Ta direktiva oddelek se uporablja za sozavarovalne posle na ravni Skupnosti iz člena 2, ki se nanašajo na nevarnosti, razvrščene pod točko A.4, 5, 6, 7, 8, 9, 11, 12, 13 in 16 Priloge k Prvi direktivi Sveta z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja[74], v nadaljevanju imenovana "Prva koordinacijska direktiva". 2. Ta direktiva se uporablja za nevarnosti iz prvega pododstavka odstavka 1, za katerih kritje je glede na njihovo naravo ali velikost nujna udeležba več zavarovateljev. Vse težave, ki bi se pojavile pri izvajanju tega načela, se preučijo skladno s členom 8. ê 78/473/EGS člen 2 (prilagojeno) 1. Ta direktiva se uporablja le za tiste sozavarovalne posle na ravni Skupnosti, √ ki se nanašajo na eno ali več nevarnosti iz zavarovalnih vrst 3 do 16 točke A Priloge I in Õ ki izpolnjujejo naslednje pogoje: √(a) nevarnost je velika nevarnost, kot jo določa člen 7(2) Uredbe [RIM I]; Õ (ab) nevarnost v smislu člena 1(1) je krita z eno samo pogodbo, ob plačilu celotne premije ter za isto obdobje s strani dveh ali več zavarovalnic √ kot sozavarovateljev Õ , v nadaljevanju "sozavarovalnici", od katerih je ena vodilnai zavarovatelj √ zavarovalnica Õ , pri čemer pa med njimi ne obstaja solidarna obveznost; (bc) nevarnost se nahaja znotraj Skupnosti; (cd) za zagotovitev kritja te nevarnosti √ se vodilna zavarovalnica Õ vodilni zavarovatelj pridobi dovoljenje skladno s pogoji, določenimi v Prvi koordinacijski direktivi; to pomeni, da se obravnava kot ena sama zavarovatelj √ zavarovalnica Õ , ki krije celotno nevarnost; (de) vsaj eden od sozavarovateljev je v pogodbi udeležen prek sedeža , zastopstva ali podružnice, ustanovljene v državi članici, ki ni država članica vodilnega zavarovatelja √ zavarovalnice Õ ; (ef) vodilnai zavarovatelj √ zavarovalnica Õ v celoti prevzame vodilno vlogo v postopku sozavarovanja ter zlasti določi zavarovalne pogoje in premije. ê 78/473/EGS člen 1(1) (prilagojeno) √ 2. Ta oddelek Õ Direktiva se ne uporablja za sozavarovalne posle na ravni Skupnosti, ki krijejo nevarnosti, razvrščene pod zavarovalno vrsto 13 iz točkeo A13 v Prilogi I, ki zadevajo škodo, povzročeno z jedrsko energijo ali medicinskimi proizvodi. Vprašanje izključitve zavarovanja škode, ki nastane zaradi medicinskih proizvodov, Svet preuči v petih letih od uradnega obvestila o tej direktivi. ò new 3. Člena 145 in 150 se uporabljata samo za vodilno zavarovalnico. ê 78/473/EGS člen 2 (prilagojeno) ð novo 2 4. Za sozavarovalne posle, ki ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1, ali ki krijejo nevarnosti, ki niso nevarnosti iz člena 1, še naprej veljajo nacionalni zakoni, ki se uporabljajo ob začetku veljavnosti √ določbe Õ te direktive , ð razen tistih iz tega oddelka ï . ê 78/473/EGS člen 3 (prilagojeno) Člen 189√ Udeležba v sozavarovanju na ravni Skupnosti Õ Pravica do udeležbe √ zavarovalnic Õ v sozavarovanju na ravni Skupnosti podjetij s sedežem v državi članici, za katera se uporabljajo določbe Prve koordinacijske direktive in ki morajo izpolnjevati zahteve iz te direktive, ne sme biti √ ni Õ pogojena z nobenimi drugimi določbami, razen s tistimi, ki so opredeljene v tej direktivi tem oddelku. ê 78/473/EGS člen 4 (prilagojeno) ð novo Člen 190√ Zavarovalno-tehnične rezervacije Õ Višino zavarovalno-tehničnih rezervacij oblikujejo različni sozavarovatelji skladno s predpisi √ svoje matične Õ države, v kateri so ustanovljeni, če pa takšnih predpisov ni, skladno z običajnimi postopki v tej državi. Vendar pa morajo biti škodne ð zavarovalno-tehnične ï rezervacije najmanj enake tistim, ki jih določi vodilni zavarovatelj skladno s predpisi ali postopki √ svoje matične Õ države √ članice Õ , v kateri je ustanovljen. 2. Zavarovalno-tehnične rezervacije, ki jih oblikujeta različni sozavarovalnici, se izkažejo z usklajenimi naložbami. Vendar lahko države članice, v katerih so ustanovljeni sozavarovatelji, dovolijo ohlapnejše pravilo usklajevanja naložb, zato da bi tako lahko upoštevali zahteve za uspešno vodenje zavarovalnic. Takšna sredstva se locirajo bodisi v državah članicah, v katerih so ustanovljeni sozavarovatelji, bodisi v državi članici, v kateri je ustanovljen vodilni zavarovatelj, in sicer po izbiri zavarovatelja. ê 78/473/EGS člen 5 (prilagojeno) Člen 191√ Statistični podatki Õ √ Matične Õ Ddržave članice zagotovijo, da sozavarovatelji, ustanovljeni na njihovem ozemlju, vodijo statistične podatke, iz katerih so razvidni obseg njihovih sozavarovalnih poslov, sklenjenih na ravni Skupnosti, √ v katerih so udeleženi, Õ in zadevne države √ članice Õ . ê 78/473/EGS člen 7 (prilagojeno) Člen 192 √ Obravnavanje sozavarovalnih pogodb pri likvidacijskem postopku Õ V primeru likvidacije zavarovalnice se obveznosti iz udeležbe v sozavarovalnih pogodbah na ravni Skupnosti poravnavajo enako kakor obveznosti iz drugih zavarovalnih pogodb takšne √ te Õ družbe, in sicer ne glede na državljanstvo zavarovancev in upravičencev iz zavarovanja. ê 78/473/EGS člen 6 (prilagojeno) Člen 193 √ Izmenjava informacij med nadzornimi organi Õ √ Za namene izvajanja tega oddelka si Õ Nnadzorni organi držav članic tesno sodelujejo pri izvajanju te direktive in si pri tem √ v okviru sodelovanja iz oddelka 5 poglavja IV naslova I Õ medsebojno izmenjujejo potrebne informacije , potrebne v ta namen. ê 78/473/EGS člen 8 (prilagojeno) Člen 194√ Sodelovanje pri izvajanju Õ Komisija in pristojni √ nadzorni Õ organi držav članic tesno sodelujejo, zato da bi preučili vse težave, ki bi se utegnile pojaviti pri izvajanju te direktive tega oddelka. V okviru tega sodelovanja preučijo zlasti vse postopke, pri katerih je mogoče opaziti, da v nasprotju z nameni te direktive, in sicer zlasti v nasprotju z določbami členov 1(2) in 2, vodilnai zavarovatelj √ zavarovalnica Õ ne prevzeme vodilne vloge √ voditelja Õ v postopku sozavarovanja ali da sodelovanje dveh ali več zavarovateljev za kritje nevarnosti očitno ni potrebno. ê 84/641/EGS člen 15 (prilagojeno) √ ODDELEK 3 – POMOč Õ Člen 195 √ Dejavnosti, podobne dejavnostim, povezanim s turizmom Õ Vsaka država članica √ Države članice Õ lahko na svojem ozemlju zagotavljanje zavarovanja pomoči osebam, ki zaidejo v težave v okoliščinah, drugačnih od tistih, ki so navedene v členu 1 2(2), pogojijo z ureditvijo iz Prve s to direktivoe. Če država članica izkoristi to možnost, za namene uporabe teh ureditev takšno dejavnost obravnava tako, kot da bi bila √ razvrščena Õ našteta pod zavarovalno vrsto 18 točke A Priloge I k Prvi direktivi brez vpliva na njeno točko C. Prejšnji √ Drugi Õ odstavek nikakor ne vpliva na možnosti razvrstitve, opredeljene v Prilogi I k Prvi direktivi za dejavnosti, ki očitno spadajo pod druge vrste. Izdaje dovoljenja zastopstvu ali podružnici ni mogoče zavrniti le zaradi tega, ker je dejavnost, ki jo ureja ta direktiva, v državi članici, na ozemlju katere je sedež podjetja, drugače razvrščena. ê 87/344/EEC (prilagojeno) √ ODDELEK 4 – ZAVAROVANJE STROšKOV POSTOPKA Õ Člen 1 Namen te direktive je uskladiti določbe zakonov in drugih predpisov o zavarovanju stroškov postopka iz odstavka 17 točke A Priloge Direktive Sveta 73/239/EGS, da bi tako olajšali učinkovito izvajanje svobode ustanavljanja ter v največji možni meri preprečili vsako navzkrižje interesov, ki bi bilo posledica zlasti dejstva, da zavarovatelj krije drugo osebo ali krije osebo tako glede stroškov postopka kot glede katere koli druge zavarovalne vrste v tej Prilogi, ter da bi v primeru takšnega konflikta nastalo situacijo lahko razrešili. ê 87/344/EGS člen 2 (prilagojeno) Člen 196√ Področje uporabe tega oddelka Õ 1. Ta direktiva oddelek se uporablja za zavarovanje stroškov postopka. Tovrstno zavarovanje pomeni, da podjetje √ iz zavarovalne vrste 17 točke A Priloge I, v okviru katerega zavarovalnica Õ proti plačilu premije √ obljubi, da bo Õ nosila stroške pravnih postopkov in nudila druge storitve, ki so neposredno povezane z zavarovalnim kritjem, in sicer zlasti z namenom: (a) zagotovitve nadomestila za izgubo, materialno škodo ali telesno poškodbo, ki jo utrpi zavarovanec, in sicer bodisi z zunajsodno poravnavo bodisi v civilnem ali kazenskem postopku,; (b) obrambe ali zastopanja zavarovanca v civilnih, kazenskih, upravnih ali drugih postopkih ali v zvezi z vsako terjatvo zoper nje √ to osebo Õ . 2. Ta direktiva oddelek pa se ne uporablja za: (a) zavarovanje stroškov postopka, če takšno zavarovanje zadeva spore ali nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil ali so z njo povezane,; (b) dejavnost, ki jo zavarovatelj √ zavarovalnica Õ , ki sklepa zavarovanja civilne odgovornosti, opravlja za namen obrambe ali zastopanja zavarovanca v sodnem ali upravnem postopku, če se takšna dejavnost hkrati opravlja v lastnem interesu zavarovatelja √ te zavarovalnice Õ skladno s takšnim zavarovanjem,; (c) če se država članica tako odloči, dejavnost zavarovanja stroškov postopka, ki jo opravlja zavarovatelj, ki sklepa zavarovanja pomoči, če se √ ki izpolnjuje naslednje pogoje: Õ (i) ta dejavnost se opravlja v državi članici, ki ni država, v kateri √ je običajno prebivališče Õ zavarovanca;ec običajno prebiva, (ii) če ta dejavnost predstavlja del pogodbe, ki krije le pomoč, zagotovljeno osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko so odsotni od doma ali stalnega √ običajnega Õ prebivališča;. vV takšnem primeru √ iz točke (c) prvega pododstavka Õ mora biti √ je Õ v pogodbi jasno navedeno, da je zadevno kritje omejeno na okoliščine iz predhodnega stavka √ navedene točke Õ in da je dodatno zavarovanje k pomoči. ê 87/344/EGS člen 3 (prilagojeno) Člen 197√ Ločene pogodbe Õ Kritje stroškov postopka je predmet pogodbe, ki je ločena od pogodbe, sestavljene za druge zavarovalne vrste, ali pa se obravnava v ločenem delu ene same police, v kateri se opredeli kritje stroškov postopka in na zahtevo države članice tudi znesek ustrezne premije. Člen 198√ Upravljanje z zahtevki Õ 21. Vsaka √ Matična Õ država članica sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da podjetja √ zavarovalnice Õ , ustanovljene na njenem ozemlju, skladno z ureditvijo, ki jo predpiše √ izbere Õ država članica, ali z dovoljenjem države članice po lastni izbiri sprejmejo vsaj eno od naslednjih rešitev, ki so alternative: √ metod za upravljanje z zahtevki iz odstavkov 2, 3 in 4. Õ . Ne glede na to, katera rešitev je izbrana, se šteje, da so interesi oseb, ki so sklenile zavarovanje stroškov postopka, enakovredno zavarovani skladno s to direktivo tem oddelkom. (a)2 podjetje √ Zavarovalnice Õ zagotovijo, da nobeden od zaposlenih, ki se ukvarja z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali s pravnim svetovanjem v zvezi z njim istočasno ne opravlja podobne dejavnosti - če je podjetje sestavljeno, za drugo zavarovalno vrsto, ki jo opravlja to podjetje, - ne glede na to, ali je podjetje sestavljeno ali specializirano, v drugiem √ zavarovalnici Õ podjetju, ki je v finančnem, poslovnem ali upravnem oziru povezanao s prvoim √ zavarovalnico Õ podjetjem, in ki opravlja eno ali več drugih zavarovalnih vrst, opredeljenih v Direktivi 73/239/EGS Prilogi I;. √ Sestavljene zavarovalnice zagotovijo, da nobeden od zaposlenih, ki se ukvarja z upravljanjem zahtevkov v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka ali s pravnim svetovanjem v zvezi z njim, istočasno ne opravlja podobne dejavnosti za drugo zavarovalno vrsto, ki jo opravljajo. Õ (b)3. podjetje √ Zavarovalnica Õ upravljanje z zahtevki v zvezi z zavarovanjem stroškov postopka poveri podjetju, ki je ločena pravna oseba. To podjetje je navedeno v ločeni pogodbi ali ločenem delu iz odstavka 1 √ člena 197 Õ . Če je podjetje, ki je ločena pravna oseba, povezano s podjetjem √ z zavarovalnico Õ , ki opravlja eno ali več drugih zavarovalnih vrst iz točke A Priloge Direktive 73/239/EGS I, zaposleni v podjetju √ , ki je ločena pravna oseba Õ, ki se ukvarjajo z obdelavo √ upravljanjem Õ zahtevkov ali s pravnimi nasveti v zvezi s takšnimo obdelavo √ upravljanjem Õ , ne smejo istočasno opravljati iste ali podobne dejavnosti v drugiem podjetju √ zavarovalnici Õ . Poleg tega lahko dDržave članice lahko postavijo iste zahteve tudi za člane uprave √ upravne ali upravljalne organe Õ ; (c)4. podjetje vV pogodbi √ zavarovalnica Õ zagotovi zavarovancu √ zavarovancem podeli Õ pravico, da obrambo svojih interesov od trenutka, ko ima skladno s polico pravico terjati od svojega zavarovatelja, poveri odvetniku po lastni izbiri ali katerikoli drugi ustrezno usposobljeni osebi, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja. ê 87/344/EGS člen 4 (prilagojeno) Člen 199√ Prosta izbira odvetnika Õ 1. Vsaka pogodba o zavarovanju stroškov postopka izrecno priznava , da √ določa Õ : (a) √ da, Õ če se terja odvetnik ali druga glede na nacionalno zakonodajo ustrezno usposobljena oseba, brani, zastopa ali služi interesom zavarovanca v katerem koli sodnem ali upravnem postopku, ima takšen zavarovanec svobodno izbiro odvetnika ali druge osebe; (b) √ da Õ zavarovanec √ zavarovanci Õ prosto izbira √ izbirajo Õ odvetnika ali, če to želi √ želijo Õ in vkolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja, vsako drugo ustrezno usposobljeno osebo za zastopanje njegovih njihovih interesov v primeru navzkrižja interesov. 2. √ Za namene tega oddelka Õ O„odvetnik“ pomeni vsako osebo, ki ima pravico opravljati svoje poklicne dejavnosti skladno z enim od poimenovanj, ki so opredeljena v Direktivi Sveta 77/249/EGS[75] z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov. ê 87/344/EGS člen 5 (prilagojeno) Člen 200 √ Izjema pri prosti izbiri odvetnika Õ 1. Vsaka država članica √ Države članice Õ lahko predvidijo izjemo od uporabe člena 199(1) 4 (1) za zavarovanje stroškov postopka, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) zavarovanje je omejeno na primere, ki so posledica uporabe cestnih vozil na ozemlju zadevne države članice; (b) zavarovanje je povezano s pogodbo o zagotavljanju pomoči v primeru nesreče ali okvare, v katero je vključeno cestno vozilo; (c) niti zavarovatelj √ zavarovalnica Õ , ki sklepa zavarovanje stroškov postopka, niti zavarovatelj, ki sklepa zavarovanje pomoči ne opravlja nobene vrste zavarovanja odgovornosti; (d) sprejmejo se ukrepi za to, da pravno svetovanje in zastopanje vseh strank v sporu opravljajo povsem neodvisni odvetniki, če so takšne stranke za stroške postopka zavarovane pri istiem zavarovatelju √ zavarovalnici Õ . 2. Izjema, ki jo država članica dovoli podjetju je dovoljena skladno z odstavkom 1, ne vpliva na uporabo člena 198 3 (2). ê 87/344/EGS člen 6 (prilagojeno) Člen 201√ Arbitraža Õ Države članice √ za reševanje sporov med zavarovalnico, ki sklepa zavarovanje stroškov postopka, in zavarovancem Õ sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev tega, da se brez vpliva na pravico vložitve pravnih sredstev, ki jo določa nacionalna zakonodaja, predvidijo arbitražoa ali kak drug postopek, ki ponuja primerljiva zagotovila za objektivnost , s pomočjo katerega se v primeru različnih mnenj zavarovatelja, ki sklepa zavarovanje stroškov postopka in njegovega zavarovanca sprejme odločitev glede postopanja za rešitev spora. V zZavarovalnai pogodbai mora biti navedeno, √ predvidi Õ da ima pravico zavarovancaec pravico do tega postopka. ê 87/344/EGS člen 7 (prilagojeno) Člen 202√ Navzkrižje interesov Õ Kadarkoli pride do navzkrižja interesov ali do nesoglasja glede reševanja spora, zavarovatelj, ki sklepa zavarovanje stroškov postopka ali po potrebi urad za obravnavanje odškodninskih zahtevkov obvesti zavarovanca o - pravici iz člena 4 199(1) Ö in Õ - možnosti uveljavljanja postopka iz člena 2016. ê 87/344/EGS člen 8 (prilagojeno) Člen 203 √ Odprava ločevanja zavarovanja stroškov postopka in drugih zavarovanj Õ Države članice odpravijo vse predpise, ki zavarovatelju √ zavarovalnici Õ prepovedujejo, da bi na svojem ozemlju hkrati opravljala zavarovanje stroškov postopka in druge zavarovalne vrste. ê 92/49/EGS člen 54 (prilagojeno) √ ODDELEK 5 – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Õ Člen 204 √ Zdravstveno zavarovanje kot alternativa socialni varnosti Õ 1. Ne glede na predpise, ki določajo drugače, lahko država članica √ Države članice Õ , v katerih lahko pogodbe, ki pokrivajo nevarnosti zavarovalne vrste 2 v točki A Priloge k Direktivi 73/239/EGS I, služijo kot delna ali popolna alternativa zdravstvenemu kritju, ki ga zagotavljajo sistemi socialne varnosti, lahko zahtevajo:, (a) da te pogodbe izpolnjujejo posebne zakonske določbe, ki jih je sprejela država članica, da bi zavarovala splošne koristi v tej zavarovalni vrsti,; (b) in da se splošni in posebni pogoji tega zavarovanja pred uporabo sporočijo pristojnim √ nadzornim Õ organom te države članice. 2. Države članice lahko zahtevajo, da deluje sistem zdravstvenega zavarovanja iz odstavka 1 na podobni tehnični podlagi kot pri življenjskem zavarovanju, če √ so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: Õ (a) so izplačane so premije izračunane na podlagi tablic obolelosti in drugih ustreznih statističnih podatkov za državo članico, v kateri je nevarnost, v skladu z matematičnimi metodami, ki se uporabljajo v zavarovalništvu,; (b) je določena je rezervacija za naraščajočo starost,; (c) lahko zavarovatelj lahko odpove pogodbo le v določenem obdobju, ki ga določi država članica, v kateri je nevarnost,; (d) pogodba predvideva, da se lahko tudi pri veljavnih pogodbah premije povečajo ali izplačila zmanjšajo,; (e) pogodba predvideva, da lahko zavarovalec √ zavarovalci Õ spremenijo √ svojo Õ obstoječo pogodbo v novo pogodbo v skladu z odstavkom 1, ki mu √ jim Õ jo ponudi ista zavarovalnica ali ista podružnica, in z upoštevanjem njihovih pridobljenih pravic. Zlasti √ V primeru iz točke (e) prvega pododstavka Õ je treba se upoštevati rezervacijao za naraščajočo starost in nov zdravstveni pregled, ki se lahko zahteva le za povečano kritje. V tem primeru pristojni √ Nadzorni Õ organi države članice objavijo tablice obolelosti in druge ustrezne statistične podatke iz točke (a) prvega pododstavka in jih pošljejo pristojnim √ nadzornim Õ organom matične države članice. Premije z utemeljenimi zavarovalno-tehničnimi predpostavkami morajo biti za podjetja √ zavarovalnice Õ zadostne, da lahko tea izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z vsemi vidiki svojega finančnega stanja. Matična država članica zahteva, da se tehnične podlage za izračun premij sporočijo njenim pristojnim √ nadzornim Õ organom, preden se da proizvod v obtok. Ta Tretji in četrti pododstavek se uporabljata tudi, kadar se obstoječe pogodbe spremenijo. ê 92/49/EGS člen 55 (prilagojeno) √ ODDELEK 6 – ZAVAROVANJE ZA NESREčE PRI DELU Õ Člen 205 √ Obvezno zavarovanje za nesreče pri delu Õ Države članice lahko zahtevajo od vsake zavarovalnice, ki na njihovem ozemlju na lastno odgovornost ponuja obvezno zavarovanje za nesreče pri delu, da izpolnjuje posebne določbe njihove nacionalne zakonodaje o takem zavarovanju, razen za določbe v zvezi s finančnim nadzorom, ki je v izključni odgovornosti matične države članice. ê 2002/83/ES člen 12 (prilagojeno) √ POGLAVJE III – DOLOČBE V ZVEZI Z ŽIVLJENJSKIM ZAVAROVANJEM Õ Člen 206Prepoved obveznega odstopanja dela zavarovalnih pogodb Države članice od podjetij √ življenjskih zavarovalnic Õ ne smejo zahtevajoti, da odstopijo del sklenjenih poslov, navedenih v členu 2, organizaciji ali organizacijam, ki jih določajo nacionalnoi predpisi √ pravo Õ . ê 2002/83/ES člen 21 (prilagojeno) Člen 207Premije za nove posle Premije za nove posle morajo biti zadostne, temeljiti na razumnih zavarovalno-tehničnih predpostavkah, da √ življenjskim Õ zavarovalnicam omogočijo izpolnjevanje vseh obveznosti, zlasti da oblikujejo ustrezne zavarovalno-tehnične rezervacije. Za ta namen se lahko upoštevajo vsi vidiki finančnega stanja √ življenjske Õ zavarovalnice,. ne da bil √ Vendar se Õ vnos iz virov, razen premij in prihodka od premij, sistematičen in stalen √ ne sme upoštevati sistematično in stalno Õ na tak način, da bi lahko √ ki Õ dolgoročno ogrožazil solventnost zadevnega podjetja. ê 2002/83/ES Člen 25Pogodbe, ki so povezane z KNPVP ali borznim indeksom 1. Če so v pogodbi predvidene zavarovalnine neposredno povezane z vrednostjo enot v KNPVP ali z vrednostjo naložb v notranjem skladu, ki ga ima zavarovalnica in je običajno razdeljen v enote, morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije glede teh zavarovalnin čim tesneje povezane s temi enotami ali, v primerih, ko enote niso oblikovane, s temi naložbami. 2. Če so v pogodbi predvidene zavarovalnine neposredno povezane z borznim indeksom ali drugo referenčno vrednostjo razen tistih iz odstavka 1, morajo biti zavarovalno-tehnične rezervacije glede teh zavarovalnin čim tesneje povezane bodisi z enotami, za katere se šteje, da predstavljajo referenčno vrednost, bodisi, v primeru, ko enote niso oblikovane, z naložbami ustrezne varnosti in tržnosti, ki so čim tesneje povezane z naložbami, na katerih temelji določena referenčna vrednost. 3. Člena 22 in 24 se ne uporabljata za naložbe za uskladitev obveznosti, ki so neposredno povezane z zavarovalninami v odstavkih 1 in 2 tega člena. Sklicevanje na zavarovalno-tehnične rezervacije v členu 24 pomeni sklicevanje na zavarovalno-tehnične rezervacije, razen tiste, ki so povezane s takšnimi obveznostmi. 4. Kadar zavarovalnine iz odstavkov 1 in 2 tega člena vključujejo jamstvo za uspešno izvedbo naložbe ali druge garantirane prejemke, se za ustrezne dodatne zavarovalno-tehnične rezervacije uporabljajo členi 22, 23 in 24. Člen 26Pravila za usklajevanje 1. Za namene členov 20(3) in 54 države članice glede pravil za usklajevanje ravnajo v skladu s Prilogo II. 2. Ta člen prvi odstavek ne uporablja za obveznosti iz člena 25. ê 2005/68/ES (prilagojeno) ð novo POGLAVJE 2 IV – Pravila v zvezi z zavarovalno-tehničnimi rezervacijami √ s pozavarovanjem Õ Člen 32 Oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij 1. Matična država članica od vsake pozavarovalnice zahteva, da oblikuje primerne zavarovalno-tehnične rezervacije glede celote svojih poslov. Znesek takšnih zavarovalno-tehničnih rezervacij se določi v skladu s pravili, določenimi v Direktivi 91/674/EGS. Kjer je to primerno, lahko matična država članica v skladu s členom 20 Direktive 2002/83/ES določi podrobnejša pravila. 2. Države članice ne smejo obdržati ali uvesti sistema z bruto pridržanjem, ki zahteva zastavitev sredstev za kritje prenosnih premij in škodnih rezervacij, če je pozavarovatelj pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo ali zavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v skladu z direktivama 73/239/EGS ali 2002/83/ES. 3. Če matična država članica dovoljuje, da so zavarovalno-tehnične rezervacije pokrite z zahtevki do pozavarovateljev, ki niso pridobili dovoljenja v skladu s to direktivo, ali zavarovalnice, ki ni pridobila dovoljenja v skladu z direktivama 73/239/EGS ali 2002/83/ES, mora opredeliti pogoje za sprejetje takšnih zahtevkov. Člen 33 Izravnalne rezervacije 1. Matična država članica zahteva od vsake pozavarovalnice, ki krije nevarnosti, vključene v zavarovalno vrsto 14, navedeno v točki A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, da oblikuje izravnalne rezervacije, namenjene pokrivanju tehničnega primanjkljaja ali nadpovprečnega razmerja odškodnin te zavarovalne vrste v katerem koli poslovnem letu. 2. Izravnalne rezervacije za kreditno pozavarovanje se izračunajo v skladu s pravili, ki jih določi matična država članica v skladu z eno od štirih metod, določenih v točki D Priloge k Direktivi 73/239/EGS, ki štejejo za enakovredne. 3. Matična država članica lahko pozavarovalnice oprosti obveznosti oblikovanja izravnalnih rezervacij za pozavarovanje poslov kreditnega zavarovanja, če so premije ali prispevki, prejeti v zvezi s pozavarovanjem kreditnega zavarovanja nižji od 4 % skupno prejetih premij ali prispevkov in manjši od 2500000 EUR. 4. Matične države članice lahko od vsake pozavarovalnice zahtevajo oblikovanje izravnalnih rezervacij za vrste nevarnosti razen kreditnega pozavarovanja. Izravnalne rezervacije se izračunajo v skladu s pravili, ki jih določi matična država članica. Člen 34 Kritno premoženje 1. Matična država članica zahteva, da vsaka pozavarovalnica vlaga sredstva, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije in izravnalno rezervacijo iz člena 33, v skladu z naslednjimi pravili: (a) pri sredstvih se upošteva vrsta posla, ki ga opravlja pozavarovalnica, zlasti naravo, znesek in trajanje pričakovanih zneskov škode, na tak način, da zagotovi likvidnost, varnost, kakovost, donosnost in ujemanje naložb; (b) pozavarovalnica zagotovi, da so sredstva raznolika in zadostno razpršena ter da podjetju omogočajo reagiranje na spreminjajoče se gospodarske okoliščine, predvsem glede razvoja na finančnih trgih in trgih z nepremičninami, ali večje katastrofalne dogodke. Podjetje presodi vpliv neenotnih tržnih razmer na svoja sredstva in jih razprši na tak način, da zmanjša ta vpliv; (c) naložba v sredstva, ki niso sprejeta v trgovanje na urejenem finančnem trgu, se v vsakem primeru zadrži na preudarni ravni; (d) naložbe v izvedene instrumente so mogoče, če prispevajo k zmanjšanju naložbenih tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje portfelja. Vrednoti se jih po načelu previdnosti ob upoštevanju osnovne vrednosti in jih vključiti v vrednotenje sredstev institucije. Institucija se tudi izogiba pretirani izpostavljenosti tveganjem glede na eno samo nasprotno stranko in druge izvedene posle; (e) naložbe so primerno razpršene na način, ki preprečuje pretirano zanašanje na neko imetje, izdajatelja ali skupino podjetij in kopičenje tveganj v portfelju kot celoti. Naložbe v sredstva, ki jih izda isti izdajatelj ali izdajatelji, ki pripadajo isti skupini, ne smejo izpostaviti podjetja pretiranemu tveganju. Države članice lahko sklenejo, da ne bodo uporabljale zahtev iz točke (e) za naložbe v državne obveznice. 2. Države članice ne zahtevajo, da pozavarovalnice, ki so na njihovem ozemlju, vlagajo v določene kategorije sredstev. 3. Države članice ne pogojujejo naložbenih odločitev pozavarovalnice, ki je na njihovem ozemlju, ali njenega naložbenega upravitelja s kakršno koli predhodno odobritvijo ali zahtevo po sistematičnem obveščanju. 4. Ne glede na odstavke 1 do 3 lahko država članica za vsako pozavarovalnico, ki ima sedež na njenem ozemlju, določi naslednja količinska pravila, pod pogojem, da so preudarno utemeljena: (a) naložbe kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij v valute, razen tistih, pri katerih so zavarovalno-tehnične rezervacije določene, je treba omejiti na 30 %; (b) naložbe kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, obravnavane kot delnice, obveznice, dolžniške vrednostne papirje, ki niso sprejeti v trgovanje na urejenem trgu, je treba omejiti na 30 %; (c) matična država članica lahko zahteva, da posamezna pozavarovalnica ne sme vložiti več kot 5 % kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, obveznice, dolžniški vrednostni papirji ter drugi denarni instrumenti in instrumenti kapitalskega trga istega podjetja, ter več kot 10 % skupnih kosmatih zavarovalno-tehničnih rezervacij v delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, ki se obravnavajo kot delnice, obveznice, dolžniški vrednostni papirji in drugi denarni instrumenti ter instrumenti kapitalskega trga podjetij, ki spadajo v isto skupino. 5. Ob tem matična država članica določi podrobnejša pravila, ki določajo pogoje za uporabo neporavnanih zneskov posebnega specializiranega podjetja kot sredstev, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije v skladu s tem členom. POGLAVJE 3 PRAVILA, KI SE NANAšAJO NA MINIMALNI IN ZAJAMčENI KAPITAL ODDELEK 1 RAZPOLOžLJIVI MINIMALNI KAPITAL Člen 35 Splošno pravilo Vsaka država od vsake pozavarovalnice s sedežem na njenem ozemlju zahteva, da ima ves čas ustrezni razpoložljivi minimalni kapital glede na njeno celotno poslovno dejavnost, ki je najmanj enak zahtevam te direktive. Člen 36 Elementi, ki izpolnjujejo pogoje 1. Razpoložljivi minimalni kapital je sestavljen iz sredstev zavarovalnice, prostih vseh predvidljivih obveznosti, z odštetimi vsemi neopredmetenimi postavkami, vključujoč: (a) vplačani osnovni kapital ali v primeru družb za vzajemno pozavarovanje dejanski vplačani ustanovni kapital ter sredstva na računih članov, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila: (i) akt o ustanovitvi družbe in statut določata, da je plačila članom iz teh računov možno opraviti le tedaj, ko to ne povzroči zmanjšanja razpoložljivega minimalnega kapitala pod zahtevano raven, ali po prenehanju podjetja, ko so poravnani vsi drugi dolgovi podjetja; (ii) akt o ustanovitvi družbe in statut določata, da je treba glede vseh plačil iz točke (i), ki se opravijo v namene razen posameznega prenehanja članstva, pristojne organe obvestiti najmanj en mesec vnaprej, ti pa lahko v tem obdobju prepovejo plačilo; (iii) ustrezne določbe akta o ustanovitvi družbe in statuta je mogoče spremeniti šele potem, ko so pristojni organi izjavili, da ne nasprotujejo spremembi, brez poseganja v merila, navedena v (i) in (ii); (b) obveznimi in prostimi rezervami, ki ne ustrezajo prevzetim obveznostim iz zavarovalnih pogodb ali ki niso uvrščene kot izravnalne rezervacije; (c) prenesenim dobičkom ali izgubo po odštetju dividend, ki jih je treba izplačati. 2. Razpoložljivi minimalni kapital se zmanjša za znesek lastnih delnic, ki so v neposredni lasti zavarovalnice. Za pozavarovalnice, ki diskontirajo ali znižajo neživljenjske zavarovalno-tehnične rezervacije za škodne rezervacije, tako da upoštevajo prihodke naložb, kakor ga dovoljuje člen 60(1)(g) Direktive 91/674/EGS, se razpoložljivi minimalni kapital zniža za razliko med nediskontiranimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ali zavarovalno-tehničnimi rezervacijami pred znižanjem, kakor je razvidno iz prilog računovodskih izkazov, in diskontirnimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ali zavarovalno-tehničnimi rezervacijami po znižanju. Ta prilagoditev se izvede za vse nevarnosti pod točko A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, razen za nevarnosti iz vrst 1 in 2 iz točke A navedene priloge. Za vse vrste, razen 1 in 2 iz točke A navedene priloge, prilagoditve niso potrebne v zvezi z diskontiranjem rent, vključenih v zavarovalno-tehnične rezervacije. Poleg odbitkov iz prvega in drugega pododstavka, se razpoložljivi minimalni kapital zmanjša z naslednjimi postavkami: (a) udeležbe pozavarovalnic v naslednjih subjektih: (i) pozavarovalnice v smislu člena 6 Direktive 73/239/EGS, člena 4 Direktive 2002/83/ES ali člena 1(b) Direktive 98/78/ES; (ii) pozavarovalnice v smislu člena 3 te direktive ali pozavarovalnice države nečlanice v smislu člena 1(1) Direktive 98/78/ES; (iii) zavarovalni holdingi v smislu člena 1(i) Direktive 98/78/ES; (iv) kreditne institucije in finančne institucije v smislu člena 1(1) in (5) Direktive 2000/12/ES; (v) investicijska podjetja in finančne institucije v smislu člena 1(2) Direktive 93/22/EGS[76] in člena 2(4) ter (7) Direktive 93/6/EGS[77]; (b) vsaka od naslednjih postavk, ki jih ima pozavarovalnica v zvezi s subjekti, opredeljenimi pod (a), v katerih je udeležena: (i) instrumenti iz odstavka 4; (ii) instrumenti iz člena 27(3) Direktive 2002/83/ES; (iii) podrejene terjatve in instrumenti iz člena 35 in člena 36(3) Direktive 2000/12/ES. Kadar ima pozavarovalnica začasno v lasti delnice druge kreditne institucije, investicijskega podjetja, finančne institucije, zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga za dajanje finančne pomoči pri reorganizaciji in finančni rešitvi tega subjekta, lahko pristojni organ odstopi od določb o odbitku iz (a) in (b) tretjega pododstavka. Kot druga možnost za odbitek postavk iz (a) in (b) tretjega pododstavka, ki jih ima pozavarovalnica v kreditnih institucijah, investicijskih podjetjih in finančnih institucijah, lahko države članice svojim pozavarovalnicam dovolijo smiselno uporabo metod 1, 2 ali 3 Priloge I k Direktivi 2002/87/ES. Metoda 1 (Računovodska konsolidacija) se uporabi samo, če pristojni organ zaupa v raven integracije upravljanja in notranjih kontrol za osebe, ki bi bile zajete v konsolidacijo. Izbrana metoda se sčasoma uporablja na dosleden način. Države članice lahko določijo, da za izračun minimalnega kapitala, kakor je določeno s to direktivo, pozavarovalnicam za katere se uporablja dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 98/78/ES ali dopolnilni nadzor v skladu z Direktivo 2002/87/ES, ni treba odšteti postavk iz (a) in (b) tretjega pododstavka, ki so v lasti kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov, ki so vključeni v dopolnilni nadzor. Za namene odbitka udeležb iz tega odstavka udeležba pomeni udeležbo v smislu člena 1(f) Direktive 98/78/ES. 3. Razpoložljivi minimalni kapital lahko sestavljajo tudi: (a) vplačanega osnovnega kapitala na podlagi kumulativnih prednostnih delnic in podrejeni dolžniški kapital do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, pri čemer ne sme več kot 25 % predstavljati podrejeni dolžniški kapital, a z določenim rokom zapadlosti, ali vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic z določenim obdobjem trajanja, če obstajajo pri stečaju ali likvidaciji pozavarovalnice zavezujoči sporazumi, po katerih so podrejeni dolžniški kapital ali vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic uvrščeni za terjatvami vseh drugih upnikov in se ne smejo poplačati, dokler niso poravnani vsi drugi takrat zapadli dolgovi. Podrejeni dolžniški kapital izpolnjuje tudi naslednje pogoje: (i) upoštevati se smejo le v celoti vplačana sredstva; (ii) za posojila z določenim rokom zapadlosti je prvotna zapadlost najmanj pet let. Najpozneje eno leto pred datumom odplačila pozavarovalnica pristojnim organom v potrditev predloži načrt, iz katerega je razvidno, kako se bo razpoložljivi minimalni kapital ohranil ali privedel na zahtevano raven zapadlosti, razen če se obseg, v katerem se posojilo lahko razvrsti kot sestavni del razpoložljivega minimalnega kapitala, postopno zmanjšuje v obdobju najmanj petih let pred datumom odplačila. Pristojni organi lahko dovolijo predčasno odplačilo takšnih posojil, če pozavarovalnica, ki jih je izdala, predloži vlogo in njen razpoložljivi minimalni kapital ne pade pod zahtevano raven; (iii) posojila, katerih rok zapadlosti ni določen, so odplačljiva le s petletnim odpovednim rokom, razen če ne predstavljajo več sestavine razpoložljivega minimalnega kapitala ali se za predčasno odplačilo posebej ne zahteva predhodna privolitev pristojnih organov. V takšnem primeru pozavarovalnica obvesti pristojne organe najmanj šest mesecev pred datumom nameravanega poplačila ter pri tem navesti razpoložljivi in zahtevani minimalni kapital pred odplačilom in po njem. Pristojni organi dovolijo odplačilo le, če razpoložljivi minimalni kapital pozavarovalnice ne pade pod zahtevano raven; (iv) posojilna pogodba ne vsebuje klavzule o tem, da bo v določenih okoliščinah, razen pri prenehanju pozavarovalnice, dolg postal odplačljiv pred dogovorjenimi datumi za odplačilo; (v) posojilno pogodbo je mogoče spremeniti šele, ko so pristojni organi izjavili, da ne nasprotujejo spremembi; (b) vrednostni papirji brez določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, vključno s kumulativnimi prednostnimi delnicami, razen tistih iz (a), in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, za skupni obseg takšnih vrednostnih papirjev in podrejenega dolžniškega kapitala pod (a), če izpolnjujejo naslednje pogoje: (i) ne smejo biti poplačani na pobudo prinosnika ali brez predhodne odobritve pristojnega organa; (ii) pogodba o izdaji pozavarovalnici omogoča, da odloži plačilo obresti posojila; (iii) terjatve posojilodajalca do pozavarovalnice so v celoti uvrščene za terjatvami vseh nepodrejenih upnikov; (iv) listine, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev, določajo sposobnost absorpcije izgube dolga in neplačanih obresti, istočasno pa omogočajo, da pozavarovalnica lahko nadaljuje poslovanje; (v) upoštevati se smejo le v celoti plačani zneski. 4. Na zahtevo, ki jo, podprto z dokazili, zavarovalnice predložijo pristojnemu organu matične države članice in s soglasjem tega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital predstavlja(-jo) tudi: (a) ena polovica nevplačanega osnovnega kapitala ali ustanovnega kapitala, potem ko vplačani del znaša 25 % takšnega kapitala, in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje; (b) dodatni prispevki, ki jih družbe za neživljenjsko vzajemno zavarovanje in družbe z raznimi prispevki, delujoče po načelu vzajemnosti, lahko zahtevajo od svojih članov v poslovnem letu; te terjatve se lahko upoštevajo le do polovice razlike med najvišjimi prispevki in dejansko zahtevanimi prispevki, pri čemer ne smejo presegati 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje. Pristojni državni organi vzpostavijo smernice, ki določajo pogoje, pod katerimi se lahko sprejmejo dodatni prispevki; (c) kakršne koli skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve niso izjemne narave. 5. Nadalje lahko v zvezi z dejavnostmi življenjskega pozavarovanja na zahtevo, ki jo, podprto z dokazili, podjetje predloži pristojnemu organu matične države članice in s soglasjem tega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital predstavlja(-jo) tudi: (a) do 31. decembra 2009 znesek, enak 50 % prihodnjih dobičkov podjetja, vendar ne več kakor 25 % razpoložljivega ali zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je manjše; znesek prihodnjih dobičkov dobimo, če se ocenjeni letni dobiček pomnoži s faktorjem, ki predstavlja povprečno preostalo obdobje polic; uporabljeni faktor ne sme biti večji od šest; ocenjeni letni dobiček ne presega aritmetičnega povprečja dobičkov zadnjih petih poslovnih let iz dejavnosti, navedenih v členu 2(1) Direktive 2002/83/ES. Pristojni organi lahko soglašajo, da se takšen znesek vključi v razpoložljiv minimalni kapital, samo če: (i) se pristojnim organom predloži aktuarsko poročilo, ki dokazuje verjetnost, da se bodo v prihodnosti pojavili ti dobički; in (ii) navedeni del prihodnjih dobičkov, ki izhajajo iz skritih čistih rezerv iz odstavka 4(c), še ni bil upoštevan; (b) kadar se zillmerising ne uporablja ali če se uporablja in je manjši od obremenitve za nabavne stroške, vključene v premiji, razlika med ne-zillmerizirano ali delno zillmerizirano matematično rezervacijo in matematično rezervacijo, zillmerizirano po stopnji, enaki obremenitvi za nabavne stroške, vključene v premijo; ta številka pa ne sme presegati 3,5 % vsote razlike med ustreznimi glavnicami dejavnosti življenjskega pozavarovanja in matematičnimi rezervacijami za vse police, za katere je možno zillmeriziranje; razlika se zmanjša za znesek nerazvrednotenih stroškov pridobivanja zavarovanj, izkazanih v aktivi. 6. Spremembe odstavkov 1 do 5 tega člena, da se upošteva razvoj, ki upravičuje tehnično prilagoditev elementov, ki izpolnjujejo pogoje za razpoložljivi minimalni kapital, se sprejmejo po postopku, določenem v členu 55(2). ODDELEK 2 ZAHTEVANI MINIMALNI KAPITAL Člen 37 Zahtevani minimalni kapital za dejavnosti neživljenjskega pozavarovanja 1. Zahtevani minimalni kapital se določi bodisi na podlagi letnega zneska premij ali prispevkov bodisi povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin za pretekla tri poslovna leta. Vendar pa se pri pozavarovalnicah, ki v bistvu sklepajo zavarovanja, pokrivajoča eno ali več nevarnosti kredita, neurja, toče ali pozebe, za referenčno obdobje glede povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin vzame zadnjih sedem poslovnih let. 2. V skladu s členom 40 je znesek zahtevanega minimalnega kapitala enak višjemu od dveh rezultatov iz odstavkov 3 in 4 tega člena. 3. Premijska osnova se izračuna s kosmatimi obračunanimi zavarovalnimi premijami ali prispevki, kakor so izračunani spodaj, ali s kosmatimi prihodki od zavarovalnih premij ali prispevki, glede na to, kaj je višje. Premije ali prispevki v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 iz točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS se zvišajo za 50 %. Premije ali prispevki v zvezi z vrstami razen vrst 11, 12 in 13 iz točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, se lahko zvišajo do 50 % za posebne dejavnosti pozavarovanja ali vrste pogodb da bi upoštevali specifičnosti teh dejavnosti ali pogodb, v skladu s postopkom, navedenim v členu 55(2) te direktive. Premije ali prispevki, vključno z dajatvami, dodanimi premijam ali prispevki, dolgovani glede vseh poslov pozavarovanja v preteklem poslovnem letu, se združijo. Od te vsote se nato odšteje skupni znesek premij ali prispevkov, ukinjenih v preteklem poslovnem letu, ter skupni znesek davkov in dajatev, ki veljajo za premije ali prispevke, sestavljajoč skupno vsoto. Tako dobljeni znesek se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 50000000 EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 18 % od prvega dela in 16 % od drugega dela se izračuna in sešteje. Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora podjetje nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %. Na zahtevo, ki jo, podprto z dokazili, pozavarovalnica predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega organa se lahko izterljive zneske namenskih družb iz člena 46 tudi odbijejo kot retrocesija. Z dovoljenjem pristojnih organov se lahko za razporeditev premij ali prispevkov uporabijo statistične metode. 4. Osnova škod se izračuna na naslednji način, s tem da se terjatve na izplačilo odškodnin, rezervacije in terjatve iz naslova izplačanih odškodnin v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 iz točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS zvišajo do 50 %. Terjatve ali prispevki v zvezi z vrstami razen vrst 11, 12 in 13 iz točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, se lahko zvišajo do 50 % za posebne dejavnosti pozavarovanja ali vrste pogodb, da bi upoštevali specifičnosti teh dejavnosti ali pogodb, v skladu s postopkom, navedenim v členu 55(2) te direktive. Zneski obračunanih škod, brez odštetja terjatev, ki bremenijo retrocesionarje v obdobjih iz odstavka 1, se združijo. Tej vsoti se doda znesek škodnih rezervacij, ugotovljenih ob koncu preteklega poslovnega leta. Od te vsote se odšteje znesek izterjav iz naslova izplačanih odškodnin, realiziranih v obdobjih iz odstavka 1. Od preostale vsote se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljene na začetku drugega poslovnega leta, ki je leto pred preteklim poslovnim letom, za katero obstajajo računi. Če traja referenčno obdobje iz odstavka 1 sedem let, se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljen na začetku šestega poslovnega leta, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, za katero obstajajo računi. Ena tretjina ali sedmina tako pridobljenega zneska se v skladu z referenčnim obdobjem iz odstavka 1 razdeli na dva dela, pri čemer sega prvi del do 35000000 EUR, drugega pa predstavlja presežek; 26 % od prvega dela in 23 % od drugega dela se izračuna in sešteje. Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora pozavarovalnica nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz retrocesije, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %. Na zahtevo, ki jo, podprto z dokazili, pozavarovalnica predloži pristojnemu organu matične države članice, in s soglasjem tega organa se lahko izterljive zneske namenskih družb iz člena 46 tudi odbijejo kot retrocesija. Z dovoljenjem pristojnih organov se lahko za razporeditev terjatev na izplačilo odškodnin, rezervacij in terjatev uporabijo statistične metode. 5. Če je zahtevani minimalni kapital, izračunan v odstavkih 2, 3 in 4, nižji od zahtevanega minimalnega kapitala v predhodnem letu, je zahtevani minimalni kapital najmanj enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu v predhodnem letu, pomnoženem z razmerjem zneska škodnih rezervacij ob koncu preteklega poslovnega leta in zneskom škodnih rezervacij na začetku preteklega poslovnega leta. V teh izračunih se uporabljajo čiste škodne rezervacije brez retrocesije, vendar pa ne sme biti razmerje v nobenem primeru višje od 1. 6. Odstotki, ki se uporabljajo za dele iz petega pododstavka odstavka 3 in sedmega pododstavka odstavka 4, se zmanjšajo na tretjino pri pozavarovanju zdravstvenega zavarovanja, ki se izvaja na podobni zavarovalno-tehnični osnovi kakor življenjsko zavarovanje, če: (a) se vplačane premije na osnovi tablic obolelosti izračunajo v skladu z matematično metodo, ki se uporablja v zavarovalništvu; (b) se oblikuje rezervacija za starost; (c) se pobira dodatna premija za oblikovanje varnostne rezerve v ustreznem znesku; (d) lahko zavarovalnica prekine pogodbo najpozneje pred iztekom tretjega leta zavarovanja; (e) pogodba predvideva možnost, da se celo za tekoče pogodbe povišajo premije ali znižajo izplačila. Člen 38 Zahtevani minimalni kapital za dejavnosti življenjskega pozavarovanja 1. Zahtevani minimalni kapital za dejavnosti življenjskega pozavarovanja se določi v skladu s členom 37. 2. Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko matična država članica določi, da se za pozavarovalniške vrste zavarovalniškega poslovanja, ki so zajete v členu 2(1)(a) Direktive 2002/83/ES in so povezane z investicijskimi skladi ali sodelujočimi pogodbami, in za postopke iz člena 2(1)(b), 2(2)(b), (c), (d) in (e) Direktive 2002/83/ES zahtevani minimalni kapital določi v skladu s členom 28 Direktive 2002/83/ES. Člen 39 Zahtevani minimalni kapital za pozavarovalnice, ki hkrati izvajajo posle neživljenjskega in življenjskega pozavarovanja 1. Matična država članica zahteva, da ima vsaka pozavarovalnica, ki hkrati izvaja posle neživljenjskega in življenjskega pozavarovanja razpoložljivi minimalni kapital za kritje celotne vsote zahtevanega minimalnega kapitala tako glede dejavnosti neživljenjskega in tudi dejavnosti življenjskega pozavarovanja, kar se določi v skladu s členoma 37 in 38. 2. Če razpoložljivi minimalni kapital ne doseže zahtevani ravni iz odstavka 1 tega člena, pristojni organi ukrepajo, kakor je predvideno v členih 42 in 43. ODDELEK 3 ZAJAMčENI KAPITAL Člen 40 Znesek zajamčenega kapitala 1. Eno tretjino zahtevanega minimalnega kapitala iz členov 37, 38 in 39 predstavlja zajamčeni kapital. Ta kapital predstavljajo postavke iz člena 36(1), (2) in (3) in, s soglasjem pristojnega organa matične države članice, iz člena 36(4)(c). 2. Zajamčeni kapital ni manjši od 3000000 EUR. Vsaka država članica lahko za lastne pozavarovalnice določi, da zajamčeni minimalni kapital ne sme znašati manj kot 1000000 EUR. Člen 41 Pregled zneska zajamčenega kapitala 1. Zneski v eurih, določeni v členu 40(2), se pregledajo vsako leto od 10 decembra 2007, da se upoštevajo spremembe v evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki zajema vse države članice, kakor ga objavlja Eurostat. Zneski se samodejno prilagodijo z zvišanjem osnovnega zneska v eurih za odstotek spremembe indeksa v obdobju med začetkom veljave te direktive in datumom revizije ter zaokrožijo na večkratnik 100000 EUR. Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 5 %, se prilagoditev ne izvede. 2. Komisija letno obvešča Evropski parlament in Svet o pregledu in prilagoditvi zneskov iz odstavka 1. ê 2005/68/ES člen 45 Člen 208Končno pozavarovanje ò novo 1. Države članice zagotovijo, da so zavarovalnice in pozavarovalnice, ki sklepajo pogodbe končnega pozavarovanja ali izvajajo dejavnosti končnega pozavarovanja, sposobne ustrezno spremljati, upravljati in nadzorovati nevarnosti, ki izhajajo iz teh pogodb ali poslov, ter poročati o njih. 2. Da zagotovi, da se v zvezi z dejavnostmi končnega pozavarovanja sprejme usklajen pristop, lahko Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki navajajo določbe iz odstavka 1 glede na spremljanje, upravljanje in nadzor nevarnosti, ki izhajajo iz dejavnosti končnega pozavarovanja. Ti izvedbeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive, med drugim s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ê 2005/68/ES člen 45 1. Matična država članica lahko določi posebne določbe o opravljanju končnih pozavarovalnih dejavnosti v zvezi z: obveznimi pogoji za vključitev v vse izdane pogodbe, smotrneimi upravneimi in računovodskeimi postopkei, ustrezneimi mehanizmei notranjega nadzora in zahteveami obvladovanja tveganja, računovodskeimi in previdnostneimi zahteveami ter zahteveami po statističnih podatkih, vzpostavitvijo zavarovalno-tehničnih rezervacij za zagotovitev njihove ustreznosti, zanesljivosti in nepristranskosti, naložbami sredstev, ki pokrivajo zavarovalno-tehnične rezervacije za zagotavljanje upoštevanja vrste posla, ki ga opravlja pozavarovalnica, zlasti narave, zneska in trajanja pričakovanih zneskov škode, na tak način, da zagotovi likvidnost, varnost, kakovost, donosnost in ujemanje sredstev, pravili, povezanimi z razpoložljivim minimalnim kapitalom, zahtevanim minimalnim kapitalom in minimalnim zajamčenim kapitalom, ki ga pozavarovalnica ohrani glede na končne pozavarovalne dejavnosti. ê 2005/68/ES člen 2(1)(q) (prilagojeno) (q)3. √ Za namene odstavkov 1 in 2 Õ „končno pozavarovanje“ pomeni pozavarovanje, na podlagi katerega največja določena možnost izgube, izražena kot največje preneseno gospodarsko tveganje, ki izhaja iz pomembnih nevarnosti zavarovalnih pogodb in prenosov časovnih nevarnosti, presega premijo v času veljavnosti pogodbe, za omejeno, ampak pomembno vsoto, skupaj z najmanj eno od naslednjih dveh značilnosti: (ia) določena in materialna obravnava časovne vrednosti denarja; (iib) pogodbene določbe za uravnavanje stanja gospodarske izkušnje med stranmi v času doseganja prenosa ciljnega tveganja. ê 2005/68/ES člen 45 2. Države članice v korist preglednosti Komisiji nemudoma posredujejo besedila vseh ukrepov, ki jih določa njihova nacionalna zakonodaja za namene odstavka 1. ê 2005/68/ES člen 46 (prilagojeno) ð novo Člen 209Namenske družbe 1. Kjer država članica √ Države članice Õ sklene, da na svojem ozemlju dovolijo ustanavljanje namenskih družb v smislu te direktive, zahteva ð na podlagi ï predhodnegao ð nadzornega dovoljenja ï uradno dovoljenje zanje. 2. Država članica, v kateri je ustanovljena namenska družba, določi pogoje, pod katerimi se izvajajo dejavnosti takšnega podjetja. ð 2. Da zagotovi, da se v zvezi z namenskimi družbami sprejme usklajen pristop, lahko Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo: ï (a) področjem uporabe dovoljenja, (b) obvezneimi pogojei za vključitev √ , ki se vključijo Õ v vse izdane pogodbe, (c) ð zahteve glede sposobnosti in primernosti, kot jih določa člen 42, za ï dobrim slovesom in potrebno strokovno usposobljenostjo osebe, ki vodijo namenske družbe, (d) primerneimi zahteveami za delničarje ali člane, ki imajo kvalificirani delež v namenski družbi, (e) smotrneimi upravneimi in računovodskeimi postopkei, ustrezneimi mehanizmei notranjega nadzora in zahteveami obvladovanja tveganja, (f) računovodskeimi in previdnostneimi zahteveami ter zahteveami po statističnih podatkih, (g) zahteve glede minimalnega kapitala namenskih družb. Ti izvedbeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih elementov te direktive, med drugim s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ê 2005/68/ES člen 46 3. Države članice v korist preglednosti Komisiji nemudoma posredujejo besedila katerih koli ukrepov, določenih v njihovi nacionalni zakonodaji za namene odstavka 2. ê 98/78/ES Člen 1 Opredelitve Definicije Za namene te direktive: (a) zavarovalnica pomeni podjetje, ki je prejelo uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 6 Direktive 79/267/EGS; (b) zavarovalnica države nečlanice pomeni podjetje, ki bi moralo imeti uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 6 Direktive 79/267/EGS, če bi imelo statutarni sedež v Skupnosti; ê 2005/68/ES člen 59(2)(a) (c) pozavarovalnica pomeni podjetje, ki je pridobilo uradno dovoljenje v skladu s členom 3 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/68/ES z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju[78]; ê 98/78/ES (d) matično podjetje pomeni matično podjetje v smislu člena 1 Direktive 83/349/EGS[79] in vsako podjetje, ki po mnenju pristojnih organov učinkovito izvaja prevladujoči vpliv na drugo podjetje; (e) hčerinsko podjetje pomeni hčerinsko podjetje v smislu člena 1 Direktive 83/349/EGS in vsako podjetje, nad katerim po mnenju pristojnih organov matičnega podjetje učinkovito izvaja prevladujoči vpliv. Vsa hčerinska podjetja hčerinskih podjetij se prav tako štejejo za hčerinska podjetja matičnega podjetja, ki je na čelu teh podjetij; (f) udeležba pomeni udeležbo v smislu prvega stavka člena 17 Direktive 78/660/EGS[80] bodisi posredno bodisi neposredno imetništvo 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala podjetja; ê 2002/87/ES člen 28(1) (g) udeleženo podjetje pomeni podjetje, ki je bodisi matično podjetje bodisi drugo udeleženo podjetje, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS; (h) povezano podjetje pomeni hčerinsko podjetje ali drugo podjetje, v katerem so udeležena druga podjetja, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS; ê 2005/68/ES člen 59(2)(a) (i) zavarovalni holding pomeni matično podjetje, katerega glavna dejavnost je pridobivanje in udeležba v hčerinskih podjetjih, kjer so ta hčerinska podjetja izključno ali pretežno zavarovalnice, pozavarovalnice, zavarovalnice države nečlanice ali pozavarovalnice države nečlanice, je vsaj eno od teh hčerinskih podjetij zavarovalnica ali pozavarovalnica in ni mešani holding v smislu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/87/ES z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu[81]; (j) mešani zavarovalni holding pomeni matično podjetje, ki ni zavarovalnica, zavarovalnica države nečlanice, pozavarovalnica, pozavarovalnica države nečlanice, zavarovalni holding ali mešani finančni holding v smislu Direktive 2002/87/ES, ki ima med hčerinskimi podjetji vsaj eno zavarovalnico ali pozavarovalnico; (k) pristojni organi pomeni nacionalne organe, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor zavarovalnic ali pozavarovalnic. ê 2005/68/ES člen 59(2)(b) (l) pozavarovalnica države nečlanice pomeni podjetje, ki bi moralo imeti uradno dovoljenje v skladu s členom 3 Direktive 2005/68/ES, če bi imelo sedež v Skupnosti. ê 2005/68/ES člen 59(3) Člen 2 Primeri uporabe dopolnilnega nadzora zavarovalnic in pozavarovalnic 1. Poleg določb Direktive 73/239/EGS, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/83/ES z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju[82] in Direktive 2005/68/ES, ki določajo pravila za nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, morajo države članice predvideti nadzor vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v vsaj eni zavarovalnici, pozavarovalnici, zavarovalnice države nečlanice ali pozavarovalnici države nečlanice, ki se dopolni kakor je predpisano v členih 5, 6, 8 in 9 te direktive. 2. Za vsako zavarovalnico ali pozavarovalnico, katere matično podjetje je zavarovalni holding, zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice, se uporablja dopolnilni nadzor kakor je predpisano v členih 5(2), 6, 8 in 10. 3. Za vsako zavarovalnico ali pozavarovalnico, katere matično podjetje je mešani zavarovalni holding, se uporablja dopolnilni nadzor na način, predpisan v členih 5(2), 6 in 8. Člen 3 Obseg dopolnilnega nadzora 1. Izvajanje dopolnilnega nadzora v skladu s členom 2 nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor v zvezi s posameznimi zavarovalnicami držav nečlanic, pozavarovalnicami držav nečlanic, zavarovalnimi holdingi ali mešanimi zavarovalnimi holdingi. 2. Dopolnilni nadzor upošteva naslednja podjetja, navedena v členih 5, 6, 8, 9 in 10: - povezana podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, - udeležena podjetja v zavarovalnici ali pozavarovalnici, - povezana podjetja udeleženega podjetja v zavarovalnici ali pozavarovalnici. 3. Države članice se lahko odločijo, da pri dopolnilnem nadzoru iz člena 2 ne bodo upoštevale podjetij, ki imajo registrirani sedež v državi nečlanici, kjer obstajajo zakonske ovire za prenos potrebnih podatkov, brez poseganja v določbe točke 2.5 Priloge I in točke 4 Priloge II. Nadalje se lahko pristojni organi, odgovorni za izvajanje dopolnilnega nadzora, v spodaj navedenih primerih odločijo za vsak primer posebej, da pri dopolnilnem nadzoru podjetja iz člena 2 podjetja ne bodo upoštevali: - če je podjetje, ki bi moralo biti vključeno, zanemarljivo glede ciljev dopolnilnega nadzora zavarovalnic ali pozavarovalnic, - če bi bila vključitev finančnega položaja podjetja neprimerna ali zavajajoča glede ciljev dopolnilnega nadzora zavarovalnic ali pozavarovalnic. Člen 4 Organi, pristojni za izvajanje dopolnilnega nadzora 1. Dopolnilni nadzor izvajajo pristojni organi države članice, v kateri je zavarovalnica ali pozavarovalnica pridobila uradno dovoljenje skladno s členom 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 4 Direktive 2002/83/ES ali členom 3 Direktive 2005/68/ES. 2. Kadar ima zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je pridobila dovoljenje v dveh ali več državah članicah, za svoje matično podjetje isti zavarovalni holding, zavarovalnico države nečlanice, pozavarovalnico države nečlanice ali mešani zavarovalni holding, se lahko pristojni organi zadevnih držav članic dogovorijo, katera od njih bo odgovorna za izvajanje dopolnilnega nadzora. 3. Kadar ima država članica več kot en pristojni organ za nadzor skrbnega poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, taka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za organizacijo usklajevanja med temi organi. ê 98/78/ES Člen 5 Razpoložljivost in kakovost informacij ê 2005/68/ES člen 59(4) 1. Države članice predpišejo, da pristojni organi od vsake zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se uporablja dopolnilni nadzor, zahtevajo, da ima vzpostavljene primerne mehanizme notranje kontrole za izdelavo podatkov in informacij, potrebnih za namene takega dopolnilnega nadzora. ê 98/78/ES 2. Države članice sprejmejo primerne ukrepe za zagotovitev, da v okviru njihove pristojnosti ni zakonskih omejitev, ki bi podjetjem, za katera velja dopolnilni nadzor, in z njimi povezanim podjetjem in udeleženim podjetjem preprečevalo izmenjavanje informacij, ki so potrebne za namene takega dopolnilnega nadzora. ê 2005/68/ES člen 59(5) Člen 6 Dostop do podatkov 1. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi pristojni organi, odgovorni za izvajanje dopolnilnega nadzora, dostop do vseh podatkov, ki bi bile potrebni za namene nadzora zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero velja tak dopolnilni nadzor. Pristojni organi se lahko obrnejo neposredno na ustrezna podjetja iz člena 3(2), da dobijo potrebne podatke samo, če se taki podatki zahtevajo od zavarovalnice ali pozavarovalnice in jih zavarovalnica oziroma pozavarovalnica še ni posredovala. 2. Države članice predvidijo, da lahko njihovi pristojni organi na svojem ozemlju sami ali s posredovanjem oseb, ki jih imenujejo za ta namen, na kraju samem preverijo informacije, ki so navedene v odstavku 1, v: - zavarovalnici, za katero velja dopolnilni nadzor, - pozavarovalnici, za katero velja dopolnilni nadzor, - hčerinskem podjetju te zavarovalnice, - hčerinskem podjetju te pozavarovalnice, - matičnem podjetju te zavarovalnice, - matičnem podjetju te pozavarovalnice, - hčerinskemu podjetju matičnega podjetja te zavarovalnice, - hčerinskem podjetju matičnega podjetja te pozavarovalnice. 3. Kadar želijo pri uporabi tega člena pristojni organi ene države članice v posebnih primerih preveriti pomembne podatke v zvezi s podjetjem v drugi državi članici, ki je povezana zavarovalnica, povezana pozavarovalnica, hčerinsko podjetje, matično podjetje ali hčerinsko podjetje matičnega podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero velja dopolnilni nadzor, morajo prositi pristojne organe te druge države članice, da se izvede to preverjanje. Organi, ki prejmejo tako zahtevo, morajo ukrepati v okviru svoje pristojnosti tako, da opravijo preverjanje sami, da dovolijo organom, ki so zahtevali preverjanje, da ga opravijo oni, ali da dovolijo revizorju ali strokovnjaku, da ga opravi. Če želi, lahko pristojni organ, ki je zahtevo podal, sodeluje pri preverjanju, kadar ga sam ne izvaja. Člen 7 Sodelovanje med pristojnimi organi 1. Kadar so zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so ustanovljene v različnih državah članicah, neposredno ali posredno povezane ali imajo skupno udeleženo podjetje, pristojni organi vsake države članice drug drugemu na zahtevo sporočijo vse potrebne podatke, ki lahko omogočijo ali olajšajo izvajanje nadzora na podlagi te direktive in na svojo lastno pobudo sporočijo vse podatke, za katere menijo, da so bistvene za druge pristojne organe. 2. Kadar sta zavarovalnica ali pozavarovalnica in bodisi kreditna institucija, kakor je opredeljeno v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/12/ES z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij[83], bodisi investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v Direktivi Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev[84], ali oba, posredno ali neposredno povezana ali imata skupno udeleženo podjetje, morajo pristojni organi in organi za javni nadzor teh drugih podjetij tesno sodelovati. Brez poseganja v njihove obveznosti ti organi drug drugemu zagotovijo informacije, s katerimi se njihova naloga lahko poenostavi, zlasti v okviru te direktive. 3. Za podatke, pridobljene na podlagi te direktive in zlasti za izmenjavo podatkov med pristojnimi organi, ki je predvidena v tej direktivi, velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, opredeljena v členu 16 Direktive Sveta 92/49/EGS dne 18. junija 1992 in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju)[85] in členu 16 Direktive 2002/83/ES ter v členih od 24 do 30 Direktive 2005/68/ES. Člen 8 Transakcije znotraj skupine 1. Države članice določijo, da pristojni organi izvajajo splošni nadzor nad transakcijami med: (a) zavarovalnico ali pozavarovalnico in: (i) povezanim podjetjem zavarovalnice ali pozavarovalnice; (ii) udeleženem podjetju v zavarovalnici ali pozavarovalnici; (iii) povezanim podjetjem udeleženega podjetja v zavarovalnici ali pozavarovalnici; (b) zavarovalnico ali pozavarovalnico in fizično osebo, ki je udeležena v: (i) zavarovalnici, pozavarovalnici ali katerem koli od njenih povezanih podjetjih; (ii) udeleženem podjetju v zavarovalnici ali pozavarovalnici; (iii) povezanem podjetju udeleženega podjetja v zavarovalnici ali pozavarovalnici. Te transakcije zadevajo zlasti: - posojila, - jamstva in zunaj bilančne transakcije, - elemente, ki izpolnjujejo pogoje minimalnega kapitala, - naložbe, - posle pozavarovanja in retrocesije, - sporazume za delitev stroškov. 2. Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic zahtevajo, da razpolagajo z ustreznimi postopki obvladovanja tveganja in mehanizmi notranjega nadzora, vključno s skrbnim poročanjem in računovodskimi postopki, da bi opredelili, ocenili, spremljali in nadzirali transakcije, kakor je predvideno v odstavku 1. Države članice tudi zahtevajo, da zavarovalnice in pozavarovalnice vsaj enkrat letno pristojnim organom poročajo o večjih transakcijah. Te postopke in mehanizme pregledajo pristojni organi. Če se na podlagi teh podatkov zdi, da je ali bi lahko bila ogrožena kapitalska ustreznost zavarovalnice ali pozavarovalnice, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe na ravni zavarovalnice ali pozavarovalnice. ê 98/78/ES Člen 9 Zahteva po prilagojeni solventnosti 1. V primeru iz člena 2(1) države članice zahtevajo, da se izvede izračun prilagojene solventnosti v skladu s Prilogo I. 2. V izračun iz odstavka 1 se vključijo vsa povezana podjetja, udeležena podjetja ali povezana podjetja udeleženih podjetij. ê 2005/68/ES člen 59(6) 3. Če izračun iz odstavka 1 pokaže, da je prilagojena solventnost negativna, pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe na ravni zadevne zavarovalnice ali pozavarovalnice. ê 98/78/ES Člen 10 ê 2005/68/ES člen 59(7)(a) Zavarovalni holdingi, zavarovalnice države nečlanice in pozavarovalnice države nečlanice ê 98/78/ES 1. V primeru iz člena 2(2) države članice zahtevajo, da se metoda dopolnilnega nadzora uporablja v skladu s Prilogo II. ê 2005/68/ES člen 59(7)(b) 2. V primeru iz člena 2(2), izračun vključuje vsa povezana podjetja zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice, na način, predviden v Prilogi II. 3. Če na podlagi tega izračuna pristojni organi zaključijo, da je ali bi lahko bila ogrožena kapitalska ustreznost hčerinske zavarovalnice ali pozavarovalnice zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice, sprejmejo ustrezne ukrepe na ravni te zavarovalnice ali pozavarovalnice. ê 2002/87/ES člen 28(4) Člen 10a Sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav 1. Na zahtevo države članice ali na lastno pobudo lahko Komisija predloži Svetu predloge za sklepanje sporazumov z eno ali več tretjimi državami o sredstvih za izvajanje dopolnilnega nadzora nad: (a) zavarovalnicami, ki imajo kot udeležena podjetja deleže v podjetjih v smislu člena 2, ki imajo sedež v tretji državi; in ê 2005/68/ES člen 59(8)(a) (b) pozavarovalnice, ki imajo kot udeležena podjetja, podjetja v smislu člena 2 s sedežem v tretji državi; (c) zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice, ki imajo kot udeležena podjetja v smislu člena 2 s sedežem v Skupnosti. ê 2005/68/ES člen 59(8)(b) 2. Sporazumi iz odstavka 1 morajo zlasti zagotoviti: (a) da lahko pristojni organi držav članic pridobijo podatke, potrebne za dopolnilni nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic s sedežem v Skupnosti in ki imajo hčerinska podjetja ali so udeležena v podjetjih zunaj Skupnosti; in (b) da lahko pristojni organi tretjih držav pridobijo podatke, potrebne za dopolnilni nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic s sedežem na njihovem ozemlju in ki imajo hčerinska podjetja ali so udeležena v podjetjih v eni ali več držav članic. ê 2005/1/ES člen 7(1) 3. Brez poseganja v člen 300(1) in (2) Pogodbe Komisija s pomočjo Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine preuči izid pogajanj iz odstavka 1 in nastale razmere. ê 2002/87/ES člen 28(4) Člen 10b Države članice zahtevajo, da so osebe, ki uspešno opravljajo dejavnosti zavarovalnega holdinga, na dovolj dobrem glasu in imajo zadosti izkušenj za opravljanje teh nalog. ò novo NASLOV III NADZOR ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC V SKUPINI POGLAVJE I – NADZOR SKUPIN: OPREDELITVE POJMOV, PRIMERI UPORABE, PODROČJE UPORABE IN RAVNI ODDELEK 1 – OPREDELITVE POJMOV Člen 210Opredelitve 1. Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (a) „udeleženo podjetje“ pomeni podjetje, ki je bodisi matično podjetje bodisi drugo udeleženo podjetje, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano na način, ki ga določa člen 12(1) Direktive 83/349/EGS; (b) „povezano podjetje“ pomeni hčerinsko podjetje ali drugo podjetje, v katerem so udeležena druga podjetja, ali podjetje, ki je z drugim podjetjem povezano na način, ki ga določa člen 12(1) Direktive 83/349/EGS; (c) „skupina“ pomeni skupino podjetij, ki jo sestavljajo udeleženo podjetje, njegova hčerinska podjetja in subjekti, v katerih so udeleženo podjetje ali njegova hčerinska podjetja udeleženi, pa tudi podjetja, ki so med seboj povezana na način, ki ga določa člen 12(1) Direktive 83/349/EGS; (d) „nadzornik skupine“ pomeni nadzorni organ, ki je odgovoren za nadzor skupine, določen v skladu s členom 251; (e) „zavarovalni holding“ pomeni matično podjetje, katerega glavni posel sta pridobivanje in udeležba v hčerinskih podjetjih, kjer so ta hčerinska podjetja izključno ali predvsem zavarovalnice ali pozavarovalnice, ali zavarovalnice ali pozavarovalnice tretjih držav, pri čemer je vsaj eno takih hčerinskih podjetij zavarovalnica ali pozavarovalnica, in ki ni mešani finančni holding v smislu Direktive 2002/87/ES; (f) „mešani zavarovalni holding“ pomeni matično podjetje, ki ni zavarovalnica, zavarovalnica tretje države, pozavarovalnica, pozavarovalnica tretje države, zavarovalni holding ali mešani finančni holding v smislu Direktive 2002/87/ES, ki ima med hčerinskimi podjetji vsaj eno zavarovalnico ali pozavarovalnico; 2. Za namene tega naslova nadzorni organi za matično podjetje štejejo tudi vsako drugo podjetje, ki po mnenju nadzornih organov učinkovito izvaja prevladujoči vpliv na drugo podjetje. Za hčerinsko podjetje štejejo tudi vsako podjetje, na katerega po mnenju nadzornih organov matično podjetje učinkovito izvaja prevladujoči vpliv. Za udeležbo štejejo tudi bodisi neposredno bodisi posredno imetništvo glasovalnih pravic ali kapitala v podjetju, na katero se po mnenju nadzornih organov učinkovito izvaja znaten vpliv. ODDELEK 2 – PRIMERI UPORABE IN PODROčJE UPORABE Člen 211Primeri uporabe nadzora skupin 1. Države članice na ravni skupin zagotovijo nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic, ki so del skupine, v skladu s tem naslovom. Določbe te direktive, ki določajo pravila za nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic, se še naprej uporabljajo za taka podjetja, razen če je v tem naslovu določeno drugače. 2. Države članice zagotovijo, da se nadzor na ravni skupine izvaja nad: (a) zavarovalnicami ali pozavarovalnicami, ki so udeležena podjetja pri vsaj eni zavarovalnici, pozavarovalnici, zavarovalnici tretje države ali pozavarovalnici tretje države, v skladu s členi 216 do 262; (b) zavarovalnicami ali pozavarovalnicami, katerih matično podjetje je zavarovalni holding, ki ima sedež v Skupnosti, v skladu s členi 216 do 262; (c) zavarovalnicami ali pozavarovalnicami, katerih matično podjetje je zavarovalni holding, ki ima sedež izven Skupnosti, ali zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države, v skladu s členi 263, 264 in 265; (d) zavarovalnicami ali pozavarovalnicami, katerih matično podjetje je mešani zavarovalni holding, v skladu s členom 267. 3. V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 2, ko je udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding, ki ima sedež v Skupnosti, povezano podjetje reguliranega subjekta ali mešanega finančnega holdinga, nad katerim se izvaja dopolnilni nadzor v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/87/ES, lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi odloči, da se na ravni te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice ali tega zavarovalnega holdinga ne izvaja nadzor v zvezi s koncentracijo tveganja iz člena 248 ali nadzor nad transakcijami znotraj skupine iz člena 249 ali obojim. Člen 212Obseg nadzora skupin 1. Izvajanje nadzora skupin v skladu s členom 211 ne pomeni, da morajo nadzorni organi izvajati nadzor nad posameznimi zavarovalnicami tretjih držav, pozavarovalnicami tretjih držav, zavarovalnimi holdingi ali mešanimi zavarovalnimi holdingi, brez poseganja v člen 261, kar zadeva zavarovalne holdinge. 2. V naslednjih primerih lahko nadzornik skupine v posameznih primerih sprejme odločitev, da podjetja ne vključi v nadzor skupin iz člena 211: (a) če je podjetje v tretji državi, kjer obstajajo zakonske ovire za prenos potrebnih podatkov, brez poseganja v določbe člena 227; (b) če ima podjetje, ki bi moralo biti vključeno, zanemarljiv vpliv na cilje nadzora skupin, (c) če bi bila vključitev podjetja neprimerna ali zavajajoča glede na cilje nadzora skupin. V primerih, ko se lahko več posameznih podjetij iz iste skupine izključi v skladu s točko (b) prvega pododstavka, morajo biti ta podjetja kljub temu vključena, če skupaj nimajo zanemarljivega vpliva. V primeru iz točke (c) prvega pododstavka se nadzornik skupine pred sprejetjem odločitve posvetuje z drugimi nadzornimi organi, razen v nujnih primerih. Če nadzornik skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice ne vključi v nadzor skupine na podlagi enega od primerov iz točk (b) in (c) prvega pododstavka, lahko nadzorni organi države članice, kjer se to podjetje nahaja, prosijo podjetje, ki je na čelu skupine, za podatke, ki lahko poenostavijo njihov nadzor nad zadevno zavarovalnico ali pozavarovalnico. ODDELEK 3 – RAVNI Člen 213Končno udeleženo podjetje na ravni Skupnosti 1. Če je udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding iz točk (a) in (b) člena 211(2) sam povezano podjetje druge udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice ali drugega matičnega zavarovalnega holdinga, katerega sedež je v Skupnosti, se členi 216 do 262 uporabljajo samo na ravni končne udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga, katerega sedež je v Skupnosti. 2. Če je končna udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding iz odstavka 1, ki ima sedež v Skupnosti, povezano podjetje podjetja, nad katerim se izvaja dopolnilni nadzor v skladu s členom 5(2) Direktive 2002/87/ES, lahko nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi odloči, da se na ravni tega končnega udeleženega podjetja ne izvaja nadzor v zvezi s koncentracijo tveganja iz člena 248 ali nadzor nad transakcijami znotraj skupine iz člena 249 ali obojim. Člen 214Končno udeleženo podjetje na nacionalni ravni 1. Če udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding iz točk (a) in (b) člena 211(2), ki ima sedež v Skupnosti, nima sedeža v isti državi članici kot končno udeleženo podjetje na ravni Skupnosti iz člena 213, lahko države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da po posvetovanju z nadzornikom skupine in tem končnim udeleženim podjetjem na ravni Skupnosti, odločijo, da se izvaja nadzor skupine nad končno udeleženo zavarovalnico ali pozavarovalnico ali zavarovalnim holdingom na nacionalni ravni. V takem primeru nadzorni organ svojo odločitev utemelji nadzorniku skupine in končnemu udeleženemu podjetju na ravni Skupnosti. Smiselno se uporabljajo členi 216 do 262 na podlagi določb iz odstavkov 2 in 6. 2. Nadzorni organ lahko nadzor skupine nad končnim udeleženim podjetjem na nacionalni ravni omeji na enega ali več oddelkov poglavja II. 3. Če nadzorni organ odloči, da se za končno udeleženo podjetje na nacionalni ravni uporablja določbe oddelka 1 poglavja II, velja izbira metode v skladu s členom 218 s strani nadzornika skupine v zvezi s končnim udeleženim podjetjem na ravni Skupnosti iz člena 213 za dokončno in nadzorni organ zadevne države članice jo mora upoštevati. 4. Če nadzorni organ odloči, da se za končno udeleženo podjetje na nacionalni ravni uporabljajo določbe oddelka 1 poglavja II in če je končno udeleženo podjetje na ravni Skupnosti iz člena 213 v skladu s členom 229 ali 231(5) pridobilo dovoljenje za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini na podlagi notranjega modela, velja ta odločitev za dokončno in nadzorni organ zadevne države članice jo mora upoštevati. Če v takem primeru nadzorni organ meni, da profil tveganj končnega udeleženega podjetja na nacionalni ravni močno odstopa od notranjega modela, odobrenega na ravni Skupnosti, in če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega podjetja, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski dodatek, ali da se v izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski dodatek ne bi bil primeren, od tega podjetja zahteva, da zahtevani solventnostni kapital skupine izračuna po standardni formuli. Nadzorni organ take odločitve utemelji podjetju in nadzorniku skupine. 5. Če nadzorni organ odloči, da se za končno udeleženo podjetje na nacionalni ravni uporabljajo določbe oddelka 1 poglavja II, to podjetje v skladu s členom 234 ali 247 ne more vložiti zahtevka za dovoljenje, da bi se za katero koli njegovo hčerinsko podjetje uporabljali členi 236 do 241. 6. Če države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da sprejmejo odločitev iz odstavka 1, določijo, da take odločitve ni mogoče sprejeti ali ohraniti, če je končno udeleženo podjetje na nacionalni ravni hčerinsko podjetje končnega udeleženega podjetja na ravni Skupnosti iz člena 213 in če je to končno udeleženo podjetje na ravni Skupnosti v skladu s členom 235 ali 247 pridobilo dovoljenje, da se za to hčerinsko podjetje uporabljajo členi 236 do 241. 7. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 215Udeleženo podjetje, ki vključuje več držav članic 1. Če države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da sprejmejo odločitev iz člena 214, jim dovolijo tudi, da se odločijo za sklenitev sporazuma z nadzornimi organi drugih držav članic, kjer je prisotno drugo povezano končno udeleženo podjetje na nacionalni ravni, z namenom izvajanja nadzora skupine na ravni podskupine, ki vključuje več držav članic. Če so zadevni nadzorni organi sklenili sporazum iz prvega pododstavka tega odstavka, se nadzor skupine ne izvaja na ravni nobenega končnega udeleženega podjetja iz člena 214, ki je prisotno v državah članicah, ki niso država članica, v kateri se nahaja podskupina iz prvega pododstavka tega odstavka. 2. Smiselno se uporabljajo določbe člena 214(2) do (6). 3. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo okoliščine, v katerih se lahko sprejme odločitev iz odstavka 1. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). POGLAVJE II – FINANČNO STANJE ODDELEK 1 – SOLVENTNOST SKUPINE PODODDELEK 1 – SPLOšNE DOLOčBE Člen 216Nadzor solventnosti skupine 1. Nadzor solventnosti skupine se izvaja v skladu z odstavkoma 2 in 3, členom 250 in poglavjem III. 2. V primeru iz točke (a) člena 211(2) države članice zahtevajo, da udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice zagotovijo, da so v skupini na voljo primerna lastna sredstva, ki so vedno vsaj enaka zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, izračunanem v skladu s pododdelki 2, 3 in 4. 3. V primeru iz točke (b) člena 211(2) države članice zahtevajo, da zavarovalnice ali pozavarovalnice v skupini zagotovijo, da so v skupini na voljo primerna lastna sredstva, ki so vedno vsaj enaka zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine, izračunanem v skladu s pododdelkom 5. 4. Nadzornik skupine izvede nadzorni pregled zahtev iz odstavkov 2 in 3 v skladu s poglavjem III. Po analogiji se uporabljajo določbe člena 134 ter odstavkov 1, 2 in 3 člena 136. Člen 217Pogostost izračuna 1. Nadzornik skupine zagotovi, da se izračuna iz člena 216(2) in (3) izvedeta vsaj enkrat letno, in sicer s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga. Podatke za izračun in njegov rezultat predloži nadzorniku skupine udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, pa zavarovalni holding ali podjetje v skupini, ki ga določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino. 2. Zavarovalnice, pozavarovalnice in zavarovalni holdingi redno spremljajo zahtevani solventnostni kapital skupine. Če se profil tveganj skupine močno razlikuje od predpostavk, ki so bile osnova za zadnji sporočeni zahtevani solventnostni kapital skupine, se zahtevani solventnostni kapital skupine nemudoma ponovno izračuna in sporoči nadzorniku skupine. Če obstajajo dokazi, ki nakazujejo na to, da se je profil tveganj skupine občutno spremenil od datuma, ko je bil zahtevani solventnostni kapital zadnjič sporočen, lahko nadzornik skupine zahteva njegov ponovni izračun. Pododdelek 2 – Izbira metode izračunavanja in splošna načela Člen 218Izbira metode 1. Solventnost na ravni skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic iz točke (a) člena 211(2) se izračuna v skladu s tehničnimi načeli in eno od metod iz členov 219 do 231. 2. Države članice določijo, da se solventnost na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točke (a) člena 211(2) izračuna po metodi 1 iz pododdelka 4. Če nadzorni organi prevzamejo vlogo nadzornika določene skupine, jim njihove države članice dovolijo, da po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino odločijo, da se za to skupino uporabi metoda 2 iz pododdelka 4 ali kombinacija metod 1 in 2, če samo metoda 1 ni primerna. Člen 219Sorazmernost 1. Pri izračunu solventnosti skupine se upošteva sorazmerni delež, ki ga ima udeleženo podjetje v svojih povezanih podjetjih. Za namene prvega pododstavka lahko sorazmerni delež vključuje eno izmed naslednjega: (a) če se uporabi metoda 1, odstotke, ki se uporabijo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov; (b) če se uporabi metoda 2, delež vpisanega kapitala, ki ga ima udeleženo podjetje neposredno ali posredno. Če je povezano podjetje hčerinsko podjetje in nima zadostnih primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, se ne glede na uporabljeno metodo upošteva skupni solventni primanjkljaj hčerinskega podjetja. Tudi če je po mnenju nadzornih organov odgovornost matičnega podjetja, ki ima v lasti delež kapitala, strogo omejena na ta delež kapitala, lahko nadzornik skupine dovoli, da se solventni primanjkljaj hčerinskega podjetja upošteva sorazmerno. 2. Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in samo skupino določi sorazmerni delež, ki se upošteva v naslednjih primerih: (a) če ni kapitalskih povezav med nekaterimi podjetji v skupini; (b) če je nadzorni organ odločil, da neposredno ali posredno imetništvo glasovalnih pravic ali kapitala v podjetju šteje kot udeležba, ker se po njegovem mnenju učinkovito izvaja znaten vpliv na to podjetje. Člen 220Odprava dvojne uporabe primernih lastnih sredstev 1. Dvojna uporaba lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, pri različnih zavarovalnicah ali pozavarovalnicah, upoštevanih pri izračunu, ni dovoljena. Zato je treba pri izračunavanju solventnosti skupine in v primeru, da metode iz pododdelka 4 tega ne določajo, izključiti naslednje zneske: (a) vrednost vseh sredstev udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja financiranje lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital ene od njenih povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic; (b) vrednost vseh sredstev povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja financiranje lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice; (c) vrednost vseh sredstev povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja financiranje lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital katere koli druge povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice. 2. Brez poseganja v odstavek 1 se lahko naslednje upošteva pri izračunu le, če izpolnjuje pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala zadevnega povezanega podjetja: (a) rezerve iz dobička in prihodnji dobički, ki nastajajo v povezani življenjski zavarovalnici ali pozavarovalnici udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine; (b) vpisan, vendar ne v celoti vplačan kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine. Naslednje pa se v nobenem primeru ne vključi v izračun: (a) vpisan, vendar nevplačan kapital, ki predstavlja možno obveznost udeleženega podjetja; (b) vpisan, vendar nevplačan kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja možno obveznost povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice; (c) vpisan, vendar nevplačan kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja možno obveznost druge povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice iste udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice. 3. Če nadzorni organi menijo, da nekatera lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, razen tiste iz odstavka 2, ne morejo biti dejansko na razpolago za pokrivanje zahtevanega solventnostnega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, se lahko ta sredstva vključijo v izračun le, če izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala povezanega podjetja. 4. Vsota lastnih sredstev iz odstavkov 2 in 3 ne sme preseči višine zahtevanega solventnostnega kapitala povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice. 5. Primerna lastna sredstva povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, ki so pogojena s predhodno odobritvijo s strani nadzornega organa v skladu s členom 89, se lahko vključijo v izračun le, če jih je dovolil nadzorni organ, ki je odgovoren za nadzor tega povezanega podjetja. Člen 221Odprava ustvarjanja kapitala znotraj skupine 1. Pri izračunavanju solventnosti skupine se ne upoštevajo lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, ki izhajajo iz vzajemnega financiranja med udeleženo zavarovalnico ali pozavarovalnico in katerim koli izmed naslednjega: (a) povezanim podjetjem; (b) udeleženim podjetjem; (c) drugim povezanim podjetjem katerega koli njenega udeleženega podjetja. 2. Pri izračunavanju solventnosti skupine se ne upoštevajo lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, če zadevna lastna sredstva izhajajo iz vzajemnega financiranja s katerim koli drugim povezanim podjetjem te udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice. 3. Za vzajemno financiranje velja, da obstaja vsaj takrat, ko ima zavarovalnica ali pozavarovalnica ali katero koli njeno povezano podjetje delnice v drugem podjetju ali posoja temu drugemu podjetju, ki ima neposredno ali posredno lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital prvih podjetij. Člen 222Vrednotenje Vrednost sredstev in obveznosti se oceni v skladu s členom 74. PODODDELEK 3 – UPORABA METOD IZRAčUNAVANJA Člen 223Povezane zavarovalnice in pozavarovalnice Če ima zavarovalnica ali pozavarovalnica več kot eno povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico, se v izračun solventnosti skupine vključi vse te povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice. Države članice lahko določijo, da se v primeru, ko je sedež povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice v državi članici, ki ni država članica zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava solventnost skupine, pri izračunu v zvezi s povezanim podjetjem upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani kapital, kot so določena v tej drugi državi članici. Člen 224Posredniški zavarovalni holdingi 1. Pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je prek zavarovalnega holdinga udeležena v povezani zavarovalnici, povezani pozavarovalnici, zavarovalnici tretje države ali pozavarovalnici tretje države, se upošteva položaj takega zavarovalnega holdinga. Samo za namen tega izračuna se posredniški zavarovalni holding obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo pravila iz pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom, in kot da zanj veljajo enaki pogoji, kot so določeni v pododdelkih 1, 2 in 3 oddelka 3, poglavja VI naslova I v zvezi z lastnimi sredstvi, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital. 2. V primerih, ko ima posredniški zavarovalni holding podrejeni dolg ali druga primerna lastna sredstva, za katera velja omejitev v skladu s členom 98, veljajo ta sredstva za primerna lastna sredstva do višine zneskov, izračunanih z uporabo omejitev iz člena 98 za skupna primerna lastna sredstva, ki na ravni skupine presegajo zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine. Primerna lastna sredstva posredniškega zavarovalnega holdinga, za katera se zahteva predhodna odobritev nadzornega organa v skladu s členom 89, če so v lasti zavarovalnice ali pozavarovalnice, se lahko vključijo v izračun solventnosti skupine le, če jih je odobril nadzornik skupine. Člen 225Povezane zavarovalnice in pozavarovalnice tretjih držav 1. Pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v zavarovalnici ali pozavarovalnici tretje države, se ta zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države samo za namene izračuna obravnava kot povezana zavarovalnica ali pozavarovalnica. Če tretja država, kjer je sedež tega podjetja, zahteva dovoljenje in podjetju naloži režim solventnosti, ki je vsaj enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I, lahko države članice določijo, da se pri izračunu v zvezi s tem podjetjem upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za ta zahtevani solventnostni kapital, kot jih določa zadevna tretja država. 2. Preverjanje v zvezi s tem, ali je režim tretje države vsaj enakovreden, izvaja nadzornik skupine na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo. Nadzornik skupine se pred sklepom glede enakovrednosti posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine. 3. Komisija po posvetovanju z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine in v skladu s postopkom iz člena 304(2) sprejme sklep o tem, ali je režim solventnosti v tretji državi enakovreden tistemu iz poglavja VI naslova I. Ti sklepi se redno pregledujejo, da se upoštevajo morebitne spremembe režima solventnosti iz poglavja VI naslova I in režima solventnosti v tretji državi. 4. Če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 3, da je režim solventnosti tretje države enakovreden, se odstavek 2 ne uporablja. Če Komisija sprejme sklep v skladu z odstavkom 3, da režim solventnosti tretje države ni enakovreden, se možnost iz drugega pododstavka odstavka 1, da se upoštevajo zahtevani solventnostni kapital in primerna lastna sredstva, kot jih določa zadevna tretja država, ne uporablja, zavarovalnica ali pozavarovalnica tretje države pa se obravnava izključno v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1. Člen 226Povezane kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije Pri izračunavanju solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v kreditni instituciji, investicijskem podjetju ali finančni instituciji, države članice njihovim udeleženim zavarovalnicam ali pozavarovalnicam dovolijo, da smiselno uporabljajo metodi 1 in 2 iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES. Vendar se metoda 1 iz te priloge uporablja samo, če je nadzornik skupine zadovoljen z ravnjo integriranega upravljanja in notranjega nadzora v zvezi s subjekti, ki bodo vključeni v konsolidacijo. Izbrana metoda se sčasoma uporablja na dosleden način. Če nadzorni organi prevzamejo vlogo nadzornika določene skupine, jim njihove države članice dovolijo, da na zahtevo udeleženega podjetja ali na lastno pobudo odločijo, da morebitno udeležbo iz prvega odstavka odštejejo od lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine udeleženega podjetja. Člen 227 Nerazpoložljivost potrebnih podatkov Če podatki, potrebni za izračunavanje solventnosti skupine zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki se nanašajo na povezano podjetje s sedežem v državi članici ali tretji državi, niso na razpolago zadevnim nadzornim organom, se knjigovodska vrednost tega podjetja v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici odšteje od lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine. V tem primeru nerealizirani kapitalski dobički, povezani s tako udeležbo, ne veljajo za lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za solventnost skupine. PODODDELEK 4 – METODE IZRAčUNAVANJA Člen 228Metoda 1 (standardna metoda): računovodska metoda, ki temelji na konsolidaciji 1. Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice se izračuna na osnovi konsolidiranih računovodskih izkazov. Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med: (a) lastnimi sredstvi, ki izpolnjujejo pogoje za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala, izračunanimi na podlagi konsolidiranih podatkov; (b) zahtevanim solventnostnim kapitalom na ravni skupine, izračunanim na podlagi konsolidiranih podatkov. Pravila iz pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I ter pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I se uporabljajo pri izračunavanju lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine, ki temelji na konsolidiranih podatkih. 2. Zahtevani solventnostni kapital na ravni skupine, ki temelji na konsolidiranih podatkih (konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine), se izračuna po standardni formuli ali odobrenem notranjem modelu, na način, ki je skladen s splošnimi načeli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I ter pododdelkoma 1 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I. Višina konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala je enaka najmanj vsoti: (a) zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 127 udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice; (b) sorazmernega deleža zahtevanega minimalnega kapitala povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic. Ta minimalna vsota se krije iz primernih lastnih sredstev, kot določa člen 98(5). Da se ugotovi, ali taka primerna lastna sredstva izpolnjujejo pogoje za kritje minimalnega konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine, se smiselno uporabljajo načela iz členov 219 do 227. Po analogiji se uporabljajo določbe odstavkov 1 in 2 člena 137. Člen 229Notranji model skupine 1. V primeru zahtevka za dovoljenje za izračun konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine in zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njena povezana podjetja, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga, zadevni nadzorni organi sodelujejo, da odločijo, ali izdajo to dovoljenje, ter določijo morebitne pogoje, od katerih je to dovoljenje odvisno. Zahtevek iz prvega pododstavka se predloži samo nadzorniku skupine. Nadzornik skupine nemudoma obvesti druge zadevne nadzorne organe. 2. Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v šestih mesecih po tem, ko nadzornik skupine prejme popoln zahtevek. Nadzornik skupine popoln zahtevek nemudoma pošlje drugim zadevnim nadzornim organom. 3. V obdobju iz odstavka 2 se nadzornik skupine na zahtevo udeleženega podjetja ali katerega koli drugega zadevnega nadzornega organa posvetuje z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine. Nadzornik skupine se lahko z odborom posvetuje na lastno pobudo. Če se nadzornik skupine posvetuje z odborom, se obdobje iz odstavka 2 podaljša za dva meseca. 4. Če se nadzornik skupine posvetuje z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, zadevni nadzorni organi preučijo njegovo mnenje, preden sprejmejo skupno odločitev. Nadzornik skupine posreduje prosilcu skupno odločitev iz odstavka 2 v dokumentu, ki vključuje utemeljitev odločitve in obrazložitev morebitnega občutnega odstopanja od stališč Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine. Ta skupna odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati. 5. Če v obdobjih iz odstavkov 2 in 3 ni skupne odločitve, sprejme odločitev v zvezi z zahtevkom nadzornik skupine. Pri svoji odločitvi nadzornik skupine upošteva: (a) morebitna stališča in pomisleke, ki jih drugi zadevni nadzorni organi izrazijo v veljavnem obdobju; (b) nasvet Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, če se je nadzornik skupine posvetoval z njim. Odločitev se navede v dokumentu, ki vključuje utemeljitev odločitve in obrazložitev morebitnega občutnega odstopanja od stališč Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine. Nadzornik skupine odločitev posreduje prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom. Ta odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati. 6. Če kateri izmed zadevnih nadzornih organov meni, da se profil tveganj zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pod njegovim nadzorom, močno odstopa od notranjega modela, odobrenega na ravni skupine, in če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v skladu s členom 37 odloči, da se zahtevanemu solventnostnemu kapitalu te zavarovalnice ali pozavarovalnice, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski dodatek. V izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski dodatek ne bi bil primeren, lahko nadzorni organ zahteva, da zadevno podjetje svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli iz pododdelkov 1 in 2 oddelka 4 poglavja VI naslova I. Nadzorni organ vsako odločitev iz prvega in drugega pododstavka utemelji zavarovalnici in pozavarovalnici ter nadzorniku skupine. Člen 230Kapitalski dodatek skupine Pri ugotavljanju, ali konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine ustrezno upošteva profil tveganj skupine, je nadzornik skupine pozoren zlasti na: (a) posebna tveganja na ravni skupine, ki jih standardna formula ali uporabljeni notranji model ne bi mogla kriti v zadostni meri, ker jih je težko izmeriti; (b) morebitne kapitalske dodatke zahtevanemu solventnostnemu kapitalu povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki jih naložijo zadevni nadzorni organi, v skladu s členoma 37 in 229(6). Če profil tveganj skupine ni ustrezno upoštevan, se konsolidiranemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine lahko naloži kapitalski dodatek. Konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupaj s kapitalskim dodatkom nadomesti neustrezni konsolidirani zahtevani solventnostni kapital skupine, da se ugotovi skladnost z zahtevami glede solventnostnega kapitala skupine. Člen 231Metoda 2 (alternativna metoda): Metoda odbitkov in združevanja 1. Solventnost skupine udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med: (a) skupnimi primernimi lastnimi sredstvi skupine, kot jih določa odstavek 2; (b) vrednostjo povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici ter skupnim zahtevanim solventnostnim kapitalom, kot določa odstavek 3. 2. Skupna primerna lastna sredstva skupine so vsota: (a) lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice; (b) sorazmernega deleža udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice v lastnih sredstvih, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic. 3. Skupni zahtevani solventnostni kapital skupine je vsota: (a) zahtevanega solventnostnega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice; (b) sorazmernega deleža zahtevanega solventnostnega kapitala povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice. 4. Če je udeležba v povezani zavarovalnici ali pozavarovalnici v celoti ali deloma sestavljena iz posrednega lastništva, vrednost v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice vključuje vrednost tega neposrednega lastništva, ob upoštevanju ustreznih zaporednih interesov, postavke iz točk (b) drugega in tretjega pododstavka pa vključujejo ustrezne sorazmerne deleže lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic, in solventnostnega kapitala povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic. 5. V primeru zahtevka za dovoljenje za izračun zahtevanega solventnostnega kapitala zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini na podlagi notranjega modela, ki ga predložijo zavarovalnica ali pozavarovalnica in njene povezane zavarovalnice, ali ga skupaj vložijo povezana podjetja zavarovalnega holdinga, se smiselno uporablja člen 229. 6. Pri ugotavljanju, ali skupni zahtevani solventnostni kapital skupine, izračunan na način, ki ga določa odstavek 3, ustrezno upošteva profil tveganj skupine, zadevni nadzorni organi posvečajo posebno pozornost morebitnim posebnim tveganjem na ravni skupine, ki ne bi bila ustrezno krita, ker jih je težko izmeriti. Če profil tveganj skupine močno odstopa od postavk, ki so osnova za skupni zahtevani solventnostni kapital skupine, se lahko skupnemu zahtevanemu solventnostnemu kapitalu skupine naloži kapitalski dodatek. Skupni zahtevani solventnostni kapital skupaj s kapitalskim dodatkom nadomesti nezadostni skupni zahtevani solventnostni kapital skupine, da se ugotovi, ali obstaja neskladnost z zahtevanim solventnostnim kapitalom skupine. Člen 232Izvedbeni ukrepi Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe, ki opredeljujejo tehnična načela in metode iz členov 218 do 227 ter uporabo členov 228 do 231, da se zagotovi enotna uporaba znotraj Skupnosti. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). PODODDELEK 5 – NADZOR SOLVENTNOSTI SKUPINE PRI ZAVAROVALNICAH IN POZAVAROVALNICAH, KI SO HčERINSKA PODJETJA ZAVAROVALNEGA HOLDINGA Člen 233Solventnost skupine zavarovalnega holdinga Če so zavarovalnice in pozavarovalnice hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga, nadzornik skupine zagotovi, da se solventnost skupine izračuna na ravni zavarovalnega holdinga z uporabo členov 218(2) do 231. Za namene tega izračuna se matično podjetje obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo pravila iz pododdelkov 1, 2 in 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I v zvezi z zahtevanim solventnostnim kapitalom ter enaki pogoji, kot jih določajo pododdelki 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I kar zadeva lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital. PODODDELEK 6 – POMOč SKUPINE Člen 234Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: pogoji Države članice na zahtevo zavarovalnice ali pozavarovalnice določijo, da pravila iz členov 236 do 241 veljajo za vsa zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki so hčerinska podjetja te zavarovalnice ali pozavarovalnice, če so izpolnjeni naslednji pogoji: (a) hčerinsko podjetje, v zvezi s katerim nadzornik skupine ni sprejel nobene odločitve na podlagi člena 212(2), je vključeno v nadzor skupine, ki ga izvaja nadzornik skupine na ravni matičnega podjetja v skladu s tem naslovom; (b) postopki obvladovanja tveganj in interni mehanizmi nadzora matičnega podjetja vključujejo hčerinsko podjetje, matično podjetje pa zadevnim nadzornim organom dokaže, da skrbno upravlja s svojim hčerinskim podjetjem; (c) matično podjetje izda pravno zavezujoč dokument, ki ga sprejme nadzornik skupine v skladu s členom 237, v katerem zagotovi, da se bodo lastna sredstva, ki so primerna na podlagi člena 98(5), po potrebi prenesla v višini do maksimalnega zneska, ki izhaja iz uporabe člena 237; (d) matično podjetje je vložilo zahtevek za dovoljenje, da se zanj uporabljajo členi 236 do 241, ki je bil odobren v skladu s postopkom iz člena 235. Člen 235Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: odločitev v zvezi z zahtevkom 1. V primeru zahtevkov za dovoljenje za uporabo pravil iz členov 236 do 241 se zadevni nadzorni organi na podlagi medsebojnih posvetovanj odločijo, ali bodo odobrili dovoljenje, in določijo morebitne druge pogoje, ki naj veljajo za taka dovoljenja. Zahtevek iz prvega pododstavka se predloži samo nadzorniku skupine. Nadzornik skupine nemudoma obvesti druge zadevne nadzorne organe. 2. Zadevni nadzorni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev glede zahtevka v šestih mesecih po tem, ko nadzornik skupine prejme popoln zahtevek. Nadzornik skupine popoln zahtevek nemudoma pošlje drugim zadevnim nadzornim organom. Skupna odločitev se navede v dokumentu, ki vključuje utemeljitev odločitve, ki jo nadzornik skupine posreduje prosilcu. Ta skupna odločitev velja za dokončno in nadzorni organi v zadevnih državah članicah jo morajo upoštevati. 3. Če zadevni nadzorni organi v šestih mesecih ne sprejmejo skupne odločitve, sprejme odločitev v zvezi z zahtevkom nadzornik skupine. Odločitev se navede v dokumentu, ki vključuje utemeljitev odločitve, in upošteva mnenja in pomisleke, ki jih drugi zadevni nadzorni organi izrazijo v roku šestih mesecev. Nadzornik skupine odločitev posreduje prosilcu in drugim zadevnim nadzornim organom. Ta skupna odločitev velja za dokončno in zadevni nadzorni organi jo morajo upoštevati. Člen 236Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: določitev zahtevanega solventnostnega kapitala 1. Z odstopanjem od členov 37 in 229 se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna kot določajo odstavki 2, 3 in 4. 2. Če se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna po notranjem modelu, odobrenem na ravni skupine v skladu s členom 229, in če nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, meni, da njegov profil tveganj močno odstopa od tega notranjega modela, ter če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta nadzorni organ v primerih iz člena 37 nadzorniku skupine predlaga, da zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega hčerinskega podjetja, izračunanemu na podlagi takega modela, naloži kapitalski dodatek, ali da v izjemnih okoliščinah, ko tak kapitalski dodatek ne bi bil primeren, od tega podjetja zahteva, da svoj zahtevani solventnostni kapital izračuna po standardni formuli. Nadzorni organ razloge za tak predlog posreduje hčerinskemu podjetju in nadzorniku skupine. 3. Če se zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja izračuna po standardni formuli, in če nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, meni, da njegov profil tveganj močno odstopa od predpostavk, na katerih temelji standardna formula, ter če to podjetje ne upošteva ustrezno pomislekov nadzornega organa, lahko ta organ v primerih iz člena 37 nadzorniku skupine predlaga, da zahtevanemu solventnostnemu kapitalu tega hčerinskega podjetja naloži kapitalski dodatek. Nadzorni organ razloge za tak predlog posreduje hčerinskemu podjetju in nadzorniku skupine. 4. Če se nadzorni organ in nadzornik skupine ne strinjata, ali če nadzornik skupine v enem mesecu po predlogu nadzornega organa ne sprejme odločitve, se o zadevi posvetuje z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki poda svoje mnenje v roku dveh mesecev. Nadzornik skupine pred dokončno odločitvijo upošteva to mnenje. Nadzornik skupine posreduje odločitev hčerinskemu podjetju in nadzornemu organu. Če nadzornik skupine v enem mesecu po datumu mnenja Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine ne sprejme končne odločitve, se šteje, da se sprejme predlog nadzornega organa. Člen 237Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: kritje zahtevanega solventnostnega kapitala 1. Z odstopanjem od člena 98(4) se morebitna razlika med zahtevanim solventnostnim kapitalom in zahtevanim minimalnim kapitalom hčerinskega podjetja krije iz lastnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za to v skladu s členom 98(4), ali iz pomoči skupine, ali s kakršno koli kombinacijo obojega. Pomoč skupine se za namene klasifikacije lastnih sredstev v stopnje v skladu s členi 93 do 96 obravnava kot dodatna lastna sredstva. 2. Pomoč skupine je v obliki izjave nadzorniku skupine, podane v pravno zavezujočem dokumentu, ki predstavlja obveznost, da se bodo prenesla lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje na podlagi člena 98(5). 3. Preden sprejme izjavo iz odstavka 2, nadzornik skupine preveri: (a) da ima skupina dovolj primernih lastnih sredstev za kritje konsolidiranega zahtevanega solventnostnega kapitala skupine; (b) da ni in da se ne pričakuje materialnih ali pravnih ovir za takojšnji prenos takih primernih lastnih sredstev iz odstavka 2; (c) da dokument, ki vsebuje izjavo o pomoči skupine, izpolnjuje vse zahteve v okviru prava matičnega podjetja, da se prizna za pravno zavezujočega, in da morebiten priziv na pravno ali upravno telo nima odložilnega učinka. Člen 238Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: spremljanje zahtevanega solventnostnega kapitala 1. Z odstopanjem od člena 136 nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, ni odgovoren za uveljavljanje njegovega zahtevanega solventnostnega kapitala s sprejemanjem ukrepov na ravni hčerinskega podjetja. Vendar ta nadzorni organ še naprej spremlja zahtevani solventnostni kapital hčerinskega podjetja v skladu z odstavkoma 2 in 3. 2. Če zahtevani solventnostni kapital ni več v polni meri krit s kombinacijo lastnih sredstev, ki so primerna v skladu s členom 98(4), in pomočjo skupine, navedene v skladu s členom 237, vendar lastna sredstva, ki so primerna skladu s členom 98(5), zadostujejo za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, lahko nadzorni organ matično podjetje pozove, da zagotovi novo izjavo, ki bo določila dovolj visoko pomoč skupine, da bo zahtevani solventnostni kapital spet v celoti krit. 3. Če zahtevani solventnostni kapital ni več v polni meri krit s kombinacijo lastnih sredstev, ki so primerna v skladu s členom 98(4), in pomočjo skupine, navedene v skladu s členom 237, ter lastna sredstva, ki so primerna v skladu s členom 98(5), ne zadostujejo za kritje zahtevanega minimalnega kapitala, lahko nadzorni organ matično podjetje pozove, da prenese lastna sredstva, ki so primerna v skladu s členom 98(5), in sicer v tolikšni meri, da se zagotovi ponovno kritje zahtevanega minimalnega kapitala, in da zagotovi novo izjavo, ki bo določila dovolj visoko pomoč skupine, da bo zahtevani solventnostni kapital spet v celoti krit. 4. Preden sprejme morebitno novo izjavo iz odstavka 2 ali 3, nadzornik skupine preveri, da so izpolnjeni pogoji iz člena 237. Če matično podjetje ne zagotovi zahtevane nove izjave, ali če se zagotovljena nova izjava ne sprejme, se odstopanja iz členov 236 in 237 ter odstavka 1 prenehajo uporabljati. Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, spet prevzame polno odgovornost za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala hčerinske družbe in sprejemanje primernih ukrepov, da se zagotovi ustrezno kritje zanj iz lastnih sredstev, ki so primerna v skladu s členom 98(4). Vendar matično podjetje ni oproščeno obveznosti, ki izhaja iz zadnje sprejete izjave. Člen 239Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: postopek prenehanja V primeru prenehanja ali insolventnosti hčerinskega podjetja nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, na svojo pobudo ali na zahtevo katerega koli drugega organa, ki je pristojen za postopek prenehanja z uporabo NASLOVA IV, pozove matično podjetje, da primerna lastna sredstva prenese na hčerinsko podjetje, v kolikor so potrebna za izpolnjevanje obveznosti zavarovalca, in sicer do višine pomoči skupine, ki izhaja iz zadnje sprejete izjave. Člen 240Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: prenos lastnih sredstev 1. V primerih iz členov 238 in 239 nadzorni organ naslovi svojo zahtevo na matično podjetje in takoj obvesti nadzornika skupine. Če matično podjetje primernih lastnih sredstev ne prenese hitro na hčerinsko podjetje, uporabi nadzornik skupine vse svoje pristojnosti, vključno s tistimi iz člena 142, da zagotovi, da skupina ta sredstva prenese takoj, ko je mogoče. 2. Pomoč skupine se lahko zagotovi iz primernih lastnih sredstev matičnega podjetja ali katerega koli hčerinskega podjetja, če je to hčerinsko podjetje zavarovalnica ali pozavarovalnica, katere primerna lastna sredstva presegajo zahtevani minimalni kapital. Nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje temu hčerinskemu podjetju, ne prepreči prenosa tega presežka primernih lastnih sredstev. Če pa zaradi tega prenosa hčerinsko podjetje ne bi imelo zahtevanega solventnostnega kapitala, se pogoji z izjavo matičnega podjetja na potrebni ravni pomoči skupine in odobritvijo nadzornika skupine. 3. Preden sprejme morebitno novo izjavo v skladu z odstavkom 2, nadzornik skupine preveri, da so izpolnjeni pogoji iz člena 237. Če pa se kakršen koli prenos izvede v skladu z odstavkom 1, nadzornik skupine preveri, ali ima ta skupina še vedno dovolj primernih lastnih sredstev za kritje zahtevanega solventnostnega kapitala skupine. Če ta zahteva ni več izpolnjena, sprejme nadzornik skupine primerne ukrepe, da zagotovi sprejem primernih ukrepov s strani skupine v sprejemljivem času. Člen 241Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: razkritje Matično podjetje in zadevno hčerinsko podjetje javno razkrijeta obstoj izjav o pomoči skupine in njihovo morebitno uporabo. Člen 242Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: prenehanje odstopanj za hčerinsko podjetje 1. Odstopanja iz členov 236, 237 in 238 se v naslednjih primerih prenehajo uporabljati: (a) pogoji iz člena 234(a) niso več izpolnjeni; (b) pogoj iz člena 234(b) ni več izpolnjen in skupini ga v ustreznem času ne uspe ponovno izpolnjevati. V primeru iz točke (a) prvega pododstavka, ko se nadzornik skupine odloči, da hčerinsko podjetje ne bo več vključeno v nadzor skupine, ki ga izvaja, o tem takoj obvesti zadevni nadzorni organ. Za namene točke (b) prvega pododstavka mora matično podjetje zagotoviti, da je pogoj stalno izpolnjen. Če pogoj ni izpolnjen, matično podjetje o tem takoj obvesti nadzornika skupine in nadzornika zadevnega hčerinskega podjetja. Matično podjetje predstavi načrt, kako ponovno izpolnjevati pogoj v ustreznem času. Brez poseganja v tretji pododstavek nadzornik skupine vsaj enkrat letno na lastno pobudo preveri, ali je pogoj iz člena 234(b) še vedno izpolnjen. Nadzornik skupine to preveri tudi na zahtevo zadevnega nadzornega organa, če ima ta resne dvome glede izpolnjevanja tega pogoja. Če se pri preverjanju pokažejo pomanjkljivosti, nadzornik skupine od matičnega podjetja zahteva, da predstavi načrt, kako ponovno izpolnjevati pogoje v ustreznem času. Če nadzornik skupine ugotovi, da načrt iz tretjega ali četrtega pododstavka ne zadostuje, ali pozneje ugotovi, da se v dogovorjenem obdobju ne izvaja, zaključi, da pogoj iz člena 234(b) ni več izpolnjen in o tem takoj obvesti zadevni nadzorni organ. 2. Če odstopanja iz členov 236, 237 in 238 prenehajo veljati, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinskemu podjetju, spet prevzame polno odgovornost za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala hčerinske družbe in sprejemanje primernih ukrepov, da se zagotovi ustrezno kritje zanj iz lastnih sredstev, ki so primerna v skladu s členom 98(4). Vendar matično podjetje ni oproščeno obveznosti, ki izhajajo iz zadnjih izjav, sprejetih v skladu s členi 237, 238 in 240. Člen 243Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: prenehanje odstopanj za vsa hčerinska podjetja 1. Poleg primerov iz člena 242 se odstopanja iz členov 236, 237 in 238 prenehajo uporabljati v naslednjih primerih: (a) kateri koli od pogojev iz tretjega odstavka člena 237 ni več izpolnjen, to pa se ne popravi v ustreznem času, kot ga določa odstavek 2; (b) skupina nima več zadostnih primernih lastnih sredstev za kritje minimalnega konsolidiranega solventnostnega kapitala skupine iz člena 228(2). 2. V primerih iz točke (a) odstavka 1 mora matično podjetje zagotoviti, da so vsi pogoji stalno izpolnjeni. Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, matično podjetje o tem takoj obvesti nadzornika skupine in nadzornika zadevnega hčerinskega podjetja. Matično podjetje predstavi načrt, kako ponovno izpolnjevati pogoj v ustreznem času. Brez poseganja v prvi pododstavek nadzornik skupine vsaj enkrat letno na lastno pobudo preveri, ali so pogoji iz tretjega odstavka člena 237 še naprej izpolnjeni. Če se pri preverjanju pokažejo pomanjkljivosti, nadzornik skupine od matičnega podjetja zahteva, da predstavi načrt, kako ponovno izpolnjevati pogoje v ustreznem času. Če nadzornik skupine ugotovi, da načrt iz prvega ali drugega pododstavka ne zadostuje, ali pozneje ugotovi, da se v dogovorjenem obdobju ne izvaja, zaključi, da pogoji iz tretjega odstavka člena 237 niso več izpolnjeni in o tem takoj obvesti druge zadevne nadzorne organe. V primeru iz točke (b) prvega odstavka nadzornik skupine takoj obvesti druge zadevne nadzorne organe. 3. Če odstopanja iz členov 236, 237 in 238 prenehajo veljati, nadzorni organi, ki so izdali dovoljenje kateremu koli hčerinskemu podjetju, za katero veljajo pravila iz členov 236 do 241, spet prevzamejo polno odgovornost za določitev zahtevanega solventnostnega kapitala teh hčerinskih podjetij in sprejemanje ustreznih ukrepov, da se zagotovi ustrezno kritje iz lastnih sredstev, ki so primerna v skladu s členom 98(4). Vendar matično podjetje ni oproščeno obveznosti, ki izhajajo iz zadnjih izjav, sprejetih v skladu s členi 237, 238 in 240. 4. Če skupina ponovno doseže zadostna primerna lastna sredstva za kritje minimalnega konsolidiranega solventnostnega kapitala iz člena 228(2), se odstopanja iz členov 236, 237 in 238 uporabljajo le, če matično podjetje vloži novo vlogo, ki je odobrena v skladu s postopkom iz člena 235. Člen 244Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: zmanjšanje pomoči skupine 1. Če je na matično podjetje in nadzornika skupine naslovljenih več zahtevkov za prenos primernih lastnih sredstev v skladu s členom 238 ali 239 in skupina nima dovolj primernih lastnih sredstev, da bi izpolnila vse, se zneski, ki izhajajo iz zadnjih sprejetih izjav po potrebi zmanjšajo. Zmanjšanje se izračuna za vsako hčerinsko podjetje, da se zagotovi, da se za vsako hčerinsko podjetje uporablja isto razmerje med vsoto njegovih razpoložljivih sredstev in morebitnega prenosa s strani skupine na eni strani ter vsoto njegovih zavarovalno-tehničnih rezervacij in njegovega zahtevanega minimalnega kapitala na drugi strani. 2. Države članice zagotovijo, da se obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, ki jih sklene matično podjetje, ne obravnavajo ugodneje kot obveznosti, ki izhajajo zavarovalnih pogodb, ki jih sklene katero koli hčerinsko podjetje, za katero veljajo pravila iz členov 236 do 241. Člen 245Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: izvedbeni ukrepi Da zagotovi enotno uporabo členov 234 do 244, Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki: (a) določajo merila za presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 234; (b) določajo merila za preverjanje, ali so izpolnjene zahteve iz člena 237; (c) določajo sredstva, ki se uporabijo pri razkrivanju podatkov iz člena 241; (d) določajo postopke, ki se jih morajo držati nadzorni organi pri izmenjavi podatkov, uveljavljanju svojih pravic in izpolnjevanju svojih dolžnosti v skladu s členi 235 do 240 ter členi 242, 243 in 244. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 246Hčerinska podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice: pregled Komisija Odboru evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine najkasneje v petih letih po datumu iz člena 310(1) predloži poročilo o pravilih držav članic in praksah nadzornih organov, sprejetih v skladu s tem pododdelkom. To poročilo obravnava zlasti ustrezno raven lastnih sredstev, ki jih mora imeti hčerinsko podjetje, če pripada skupini, ki izpolnjuje pogoje tega pododdelka, obliko, ki jo mora imeti pomoč skupine, dovoljeno višino pomoči skupine ter raven lastnih sredstev, pri kateri se prenehajo uporabljati odstopanja iz členov 236, 237 in 238. Člen 247Hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga Za zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so hčerinske podjetja zavarovalnega holdinga, se smiselno uporabljajo členi 234 do 246. ODDELEK 2 – KONCENTRACIJA TVEGANJA IN TRANSAKCIJE ZNOTRAJ SKUPINE Člen 248Nadzor koncentracije tveganja 1. Nadzor koncentracije tveganja na ravni skupine se izvaja v skladu z odstavkoma 2 in 3, členom 250 in poglavjem III. 2. Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov zahtevajo, da redno in vsaj enkrat letno poročajo nadzorniku skupine o morebitni občutni koncentraciji tveganja na ravni skupine. Nadzorniku skupine posreduje potrebne podatke zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je na čelu skupine, ali, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini, ki jo določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in s skupino. Koncentracije tveganja so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine. 3. Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi vrsto tveganj, o kateri zavarovalnice in pozavarovalnice v določeni skupini poročajo v vseh okoliščinah. Pri opredelitvi in izražanju mnenja o vrsti tveganj nadzornik skupine in drugi zadevni nadzorni organi upoštevajo določeno skupino in strukturo obvladovanja tveganj skupine. Da se določi občutna koncentracija tveganja, o kateri se poroča, nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi primerne prage, ki temeljijo na solventnostnem kapitalu ali zavarovalno-tehničnih rezervacijah ali obojem. Pri pregledu koncentracij tveganja nadzornik skupine spremlja zlasti morebitno tveganje t.i. okužbe v skupini, nevarnost navzkrižja interesov ter raven ali obseg tveganj. 4. Komisija lahko za namene odstavkov 2 in 3 sprejme izvedbene ukrepe, kar zadeva opredelitev in določanje občutne koncentracije tveganja in poročanje o taki koncentraciji tveganja. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 249Nadzor transakcij znotraj skupine 1. Nadzor transakcij znotraj skupine se izvaja v skladu z odstavkoma 2 in 3, členom 250 in poglavjem III. 2. Države članice od zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov zahtevajo, da redno in vsaj enkrat letno poročajo nadzorniku skupine o vseh večjih transakcijah znotraj skupine, ki jih opravijo zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini. Poleg tega države članice zahtevajo, da se takoj, ko je mogoče, poroča o zelo velikih transakcijah znotraj skupine. Nadzorniku skupine posreduje potrebne podatke zavarovalnica ali pozavarovalnica, ki je na čelu skupine, ali, če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, zavarovalni holding ali zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini, ki jo določi nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in s skupino. Transakcije znotraj skupine so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine. 3. Nadzornik skupine po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in skupino določi vrsto transakcij znotraj skupine, o katerih morajo zavarovalnice in pozavarovalnice v določeni skupini poročati v vseh okoliščinah. Po analogiji se uporablja člen 248(3). 4. Komisija lahko za namene odstavkov 2 in 3 sprejme izvedbene ukrepe, kar zadeva opredelitev in določanje velike transakcije znotraj skupine in poročanje o taki transakciji znotraj skupine. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). ODDELEK 3 – OBVLADOVANJE TVEGANJ IN NOTRANJI NADZOR Člen 250Nadzor sistema upravljanja 1. Zahteve iz oddelka 2 poglavja IV NASLOVA I se uporabljajo smiselno na ravni skupine. Brez poseganja v prvi pododstavek se sistema za obvladovanje tveganj in notranji nadzor ter postopki poročanja dosledno izvajajo v vseh podjetjih, ki so vključena v nadzor skupin v skladu s točkama (a) in (b) člena 211(2), tako da je mogoče te sisteme in postopke poročanja nadzorovati na ravni skupine. 2. Brez poseganja v odstavek 1 interni mehanizmi nadzora skupine vključujejo vsaj: (a) ustrezne mehanizme v zvezi s solventnostjo skupine za določitev in merjenje vseh nastalih materialnih tveganj in ustrezno povezavo primernih lastnih sredstev s tveganji; (b) zanesljive postopke poročanja in računovodske postopke za spremljanje in upravljanje transakcij znotraj skupine ter koncentracije tveganja. 3. Sistemi in postopki poročanja iz odstavkov 1 in 2 so predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine v skladu s pravili iz Poglavja III. 4. Države članice od udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga zahtevajo, da na ravni skupine izvedejo oceno, ki jo zahteva člen 44. Lastna ocena tveganj in solventnosti, izvedena na ravni skupine, je predmet nadzornega pregleda s strani nadzornika skupine v skladu s poglavjem III. Če se udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding tako odloči, in se nadzornik skupine strinja, lahko istočasno na ravni skupine in na ravni katerega koli hčerinskega podjetja v skupini opravi katero koli oceno, ki jo zahteva člen 44, in pripravi skupen dokument, ki obravnava vse ocene. Če skupina uporabi možnost iz drugega pododstavka, predloži dokument vsem zadevnim nadzornim organom istočasno. Uporaba te možnosti zadevnih hčerinskim podjetij ne odpravi obveznosti, da izpolnjujejo pogoje iz člena 44. POGLAVJE III – UKREPI ZA POENOSTAVITEV NADZORA SKUPINE Člen 251Nadzornik skupine 1. Izmed nadzornih organov zadevnih držav članic se določi en nadzornik, ki je odgovoren za usklajevanje in izvajanje nadzora skupine (v nadaljnjem besedilu „nadzornik skupine“). 2. Če je za vse zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini pristojen isti nadzorni organ, izvaja nalogo nadzornika skupine ta nadzorni organ. V vseh drugih primerih in s pridržkom odstavka 3 nalogo nadzornika skupine izvaja: (a) če je na čelu skupine zavarovalnica ali pozavarovalnica, nadzorni organ, ki je temu podjetju izdal dovoljenje; (b) če na čelu skupine ni zavarovalnica ali pozavarovalnica, nadzorni organ, ki se določi v skladu z naslednjim: (i) če je matično podjetje zavarovalnice ali pozavarovalnice zavarovalni holding, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje tej zavarovalnici ali pozavarovalnici; (ii) če ima več zavarovalnic ali pozavarovalnic s sedežem v Skupnosti za matično podjetje isti zavarovalni holding in je eno izmed teh podjetij pridobilo dovoljenje v državi članici, kjer je sedež zavarovalnega holdinga, nadzorni organ zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v tej državi članici; (iii) če je na čelu skupine več zavarovalnih holdingov s sedeži v različnih državah članicah in če je v vsaki od teh držav zavarovalnica ali pozavarovalnica, nadzorni organ zavarovalnice ali pozavarovalnice z največjo bilančno vsoto; (iv) če ima več zavarovalnic ali pozavarovalnic s sedežem v Skupnosti za matično podjetje isti zavarovalni holding in nobeno izmed teh podjetij ni pridobilo dovoljenja v državi članici, kjer je sedež tega zavarovalnega holdinga, nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje zavarovalnici ali pozavarovalnici z največjo bilančno vsoto; (v) če skupina nima matičnega podjetja ali v vsakem drugem primeru nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje zavarovalnici ali pozavarovalnici z največjo bilančno vsoto. 3. V posebnih primerih lahko zadevni nadzorni organi odstopajo od meril iz odstavka 2, če bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju strukture skupine in relativne pomembnosti dejavnosti zavarovalnic in pozavarovalnic v različnih državah, in za nadzornika skupine določijo drug nadzorni organ. V ta namen lahko kateri koli od zadevnih nadzornih organov zahteva, da se prične razprava o tem, ali so merila iz odstavka 2 ustrezna. Ta razprava ne traja dlje od enega leta. Zadevni nadzorni organi storijo vse, kar je v njihovi moči, da v treh mesecih po zahtevi za razpravo dosežejo skupno odločitev o izbiri nadzornika skupine. Pred odločitvijo dajo zadevni nadzorni organi skupini možnost, da izrazi svoje mnenje. 4. Če po treh mesecih ni skupne odločitve, izvaja nalogo nadzornika skupine nadzorni organ države članice, kjer potekajo najpomembnejše zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti skupine. Če temu nasprotuje večina drugih zadevnih nadzornih organov, se končna odločitev o imenovanju nadzornika skupine v enem mesecu po avtomatičnem imenovanju prenese na Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine, ki sprejme odločitev v enem mesecu po prenosu. 5. Odbor evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine Komisijo vsaj enkrat letno obvesti o morebitnih večjih težavah pri uporabi odstavkov 2, 3 in 4. 6. Če ima država članica več kot en nadzorni organ za nadzor skrbnega poslovanja zavarovalnic in pozavarovalnic, taka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev usklajevanja med temi organi. Člen 252Pravice in dolžnosti nadzornika skupine – pravila usklajevanja 1. Pravice in dolžnosti, ki se določijo za nadzornika skupine v zvezi z nadzorom skupine, obsegajo: (a) usklajevanje zbiranja in razširjanja ustreznih ali bistvenih podatkov za tekoče zadeve in izredne razmere, vključno z razširjanjem podatkov, ki so pomembni za nadzorno nalogo nadzornega organa; (b) nadzorni pregled in oceno finančnega stanja skupine; (c) oceno skladnosti skupine s pravili glede solventnosti, koncentracije tveganja in transakcij znotraj skupine, kot določajo členi 216 do 249; (d) oceno sistema upravljanja skupine, kot določa člen 250, in oceno o tem, ali člani upravnega ali upravljalnega organa udeleženega podjetja izpolnjujejo zahteve iz člena 42 in člena 261; (e) načrtovanje in usklajevanje nadzornih dejavnosti pri tekočih zadevah in v izrednih razmerah z rednimi sestanki ali drugimi ustreznimi sredstvi, v sodelovanju z zadevnimi nadzornimi organi; (f) druge naloge, ukrepe in odločitve, ki se s to direktivo prenesejo na nadzornika skupine ali izhajajo iz uporabe te direktive, zlasti vodenje postopka za validacijo morebitnega notranjega modela na ravni skupine, kot ga določata člena 229 in 231, ter vodenje postopka za dovoljevanje pomoči skupine, kot določa člen 235. 2. Nadzornik skupine in drugi zadevni nadzorni organi zagotovijo pravila usklajevanja, da se poenostavi nadzor skupine. Ta pravila usklajevanja lahko na nadzornika skupine prenesejo dodatne naloge in brez poseganja v kateri koli ukrep, sprejet v skladu s to direktivo, določijo postopke za proces odločanja med zadevnimi nadzornimi organi, kot določajo členi 211(3), 212(2), 213(2), 214, 215, 217, 218(2), 219(2), 225(2), 236, 248, 249, 251(3) in (4), 254, 263 in 264, ter za sodelovanje z drugimi nadzornimi organi. 3. Komisija sprejme izvedbene ukrepe za usklajevanje nadzora skupine za namene odstavkov 1 in 2. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 253Sodelovanje in izmenjava podatkov med nadzornimi organi 1. Organi, odgovorni za nadzor posameznih zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, in nadzornik skupine tesno sodelujejo, tudi v primerih, ko ima zavarovalnica ali pozavarovalnica finančne težave. Brez poseganja v svoje obveznosti ti organi ne glede na to, ali so ustanovljeni v isti državi članici ali ne, drug drugemu zagotovijo morebitne bistvene ali ustrezne podatke, ki lahko omogočijo ali poenostavijo izvajanje nadzornih nalog drugih nadzornih organov v skladu s to direktivo. V povezavi s tem zadevni nadzorni organi in nadzornik skupine na zahtevo posredujejo vse ustrezne podatke, na svojo lastno pobudo pa posredujejo vse bistvene podatke. Podatki iz drugega pododstavka se štejejo za bistvene, če bi lahko pomembno vplivali na oceno finančne trdnosti zavarovalnice ali pozavarovalnice. 2. Komisija sprejme izvedbene ukrepe in pri tem določi postavke, ki jih nadzornik skupine sistematično zbira in posreduje drugim zadevnim nadzornim organom ali jih drugi zadevni nadzorni organi posredujejo nadzorniku skupine. Komisija sprejme izvedbene ukrepe, ki določajo postavke, ki so bistvene ali pomembne za nadzor na ravni skupine, da bi izboljšala konvergenco nadzornega poročanja. Ukrepi iz prvega in drugega pododstavka, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). Člen 254Posvetovanje nadzornih organov 1. Zadevni nadzorni organi se pred sprejetjem odločitve, ki je pomembna za nadzorno nalogo drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj v zvezi z naslednjimi postavkami: (a) spremembami strukture lastništva delnic, organizacijske ali upravne strukture zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje nadzornih organov; (b) večjimi sankcijami ali izrednimi ukrepi, ki jih sprejmejo nadzorni organi, vključno z uvedbo kapitalskega dodatka na zahtevani solventnostni kapital v skladu s členom 37 in uvedbo morebitnih omejitev glede uporabe notranjega modela za izračunavanje zahtevanega solventnostnega kapitala na podlagi pododdelka 3 oddelka 4 poglavja VI naslova I. Za namene točke (b) se je treba vedno posvetovati z nadzornikom skupine. Poleg tega se zadevni nadzorni organi pred sprejetjem odločitve, ki temelji na podatkih, prejetih od drugih nadzornih organov, posvetujejo med seboj. 2. Nadzorni organ se lahko odloči, da se ne bo posvetoval v nujnih primerih ali če bi to posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitve. V tem primeru nadzorni organ takoj obvesti druge zadevne nadzorne organe. Člen 255Zahteve nadzornika skupine drugim nadzornim organom Nadzornik skupine lahko nadzorne organe države članice, kjer ima matično podjetje sedež, in ki sami ne izvajajo nadzora skupine v skladu s členom 251, pozove, da od matičnega podjetja zahtevajo morebitne podatke, ki so pomembni za izvajanje njegovih pravic in dolžnosti v okviru usklajevanja, kot jih določa člen 252, in mu jih posredujejo. Če nadzornik skupine potrebuje podatke iz člena 258(2), ki so že bili posredovani drugemu nadzornemu organu, stopi v stik s tem organom, če je to mogoče, da se prepreči podvajanje poročanja različnim organom, ki sodelujejo pri nadzoru. Člen 256Sodelovanje z organi, odgovornimi za kreditne institucije in investicijska podjetja Če sta zavarovalnica ali pozavarovalnica in bodisi kreditna institucija, kot je opredeljena v Direktivi 2006/48/ES, bodisi investicijska družba, kot je opredeljena v Direktivi Sveta 2004/39/ES, bodisi obe neposredno ali posredno povezani ali imata skupno udeleženo podjetje, morajo zadevni nadzorni organi in organi, ki so odgovorni za nadzor teh drugih podjetij, tesno sodelovati. Brez poseganja v njihove obveznosti ti organi drug drugemu zagotovijo podatke, s katerimi se njihova naloga lahko poenostavi, zlasti v skladu s tem naslovom. Člen 257Poslovna skrivnost in zaupnost Države članice dovolijo izmenjavo podatkov med svojimi nadzornimi organi ter med svojimi nadzornimi organi in drugimi organi, kot določajo členi 253 do 256. Za podatke, prejete v okviru nadzora skupine, in zlasti kakršno koli izmenjavo podatkov med nadzornimi organi ter med nadzornimi organi in drugimi organi, ki je predvidena v tem naslovu, se uporabljajo določbe o poslovni skrivnosti in sporočanju zaupnih podatkov, kot določa člen 297. Člen 258Dostop do podatkov 1. Države članice zagotovijo, da fizične in pravne osebe, ki so vključene v nadzor skupine, in njihova povezana podjetja in udeležena podjetja lahko izmenjujejo kakršne koli podatke, ki bi bili lahko pomembni za namene nadzora skupine. 2. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi organi, ki so odgovorni za izvajanje nadzora skupine, dostop do kakršnih koli podatkov, ki so pomembni za namene tega nadzora, ne glede na naravo zadevnega podjetja. Smiselno se uporablja člen 35. Zadevni nadzorni organi se lahko obrnejo le neposredno na podjetja v skupini, da dobijo potrebne podatke, če je te podatke zahtevala zavarovalnica ali pozavarovalnica, nad katero se izvaja nadzor skupine in ki teh podatkov ni prejela v razumnem času. Člen 259Preverjanje podatkov 1. Države članice zagotovijo, da lahko njihovi nadzorni organi na njihovem ozemlju neposredno ali prek posrednikov, ki jih imenujejo v ta namen, na kraju samem preverijo podatke iz člena 258 v prostorih: (a) zavarovalnice ali pozavarovalnice, nad katero se izvaja nadzor skupine; (b) povezanih podjetij te zavarovalnice ali pozavarovalnice; (c) matičnega podjetja te zavarovalnice ali pozavarovalnice, (d) povezanih podjetij matičnega podjetja te zavarovalnice ali pozavarovalnice. 2. Če želijo nadzorni organi v posebnih primerih preveriti podatke v zvezi s podjetjem, ne glede na to, ali je regulirano ali ne, ki je del skupine in se nahaja v drugi državi članici, zaprosijo nadzorne organe te druge države članice, da poskrbijo za preverjanje. Organi, ki prejmejo tak zahtevek, poskrbijo za preverjanje v okviru svojih pristojnosti, in sicer ga izvedejo neposredno in dovolijo, da ga izvede revizor ali strokovnjak, ali pa dovolijo organu, ki je podal zahtevo, da ga izvede sam. O sprejetih ukrepih se obvesti nadzornika skupine. Če želi, lahko nadzorni organ, ki je podal zahtevo, sodeluje pri preverjanju, če ga ne izvaja neposredno. Člen 260Solventnost skupine in poročilo o finančnem položaju 1. Države članice od udeleženih zavarovalnic in pozavarovalnic ali zavarovalnih holdingov zahtevajo, da letno objavijo poročilo o solventnosti in finančnem položaju na ravni skupine. Smiselno se uporabljajo členi 50 in 52 do 54. 2. Če se udeležena zavarovalnica ali pozavarovalnica ali zavarovalni holding tako odloči, in se nadzornik skupine strinja, lahko pripravi skupno poročilo o solventnosti in finančnem položaju, ki vsebuje: (a) podatke na ravni skupine, ki jih je treba razkriti v skladu z odstavkom 1; (b) podatke za katero koli od hčerinskih podjetij v skupini, ki jih je treba razkriti v skladu s členi 50 in 52 do 54. 3. Če poročilo iz odstavka 2 ne vključuje podatkov, ki jih nadzorni organ, ki je izdal dovoljenje hčerinski družbi v skupini, zahteva od primerljivih podjetij, in če so ti podatki bistvenega pomena, lahko zadevni nadzorni organ od zadevnega hčerinskega podjetja zahteva, da razkrije potrebne dodatne podatke. Člen 261Upravni ali upravljalni organi zavarovalnih holdingov Države članice zahtevajo, da so vse osebe, ki dejansko vodijo zavarovalni holding, sposobne in primerne za opravljanje svojih dolžnosti. Po analogiji se uporabljajo določbe člena 42. Člen 262Izvršilni ukrepi 1. Če zavarovalnica ali pozavarovalnica v skupini ne izpolnjuje zahtev iz členov 216 do 250 ali če so zahteve izpolnjene, vendar je solventnost kljub temu ogrožena, ali če transakcije znotraj skupine ali koncentracije tveganja ogrožajo finančni položaj zavarovalnic ali pozavarovalnic, je treba sprejeti potrebne ukrepe, da se stanje čimprej popravi: (a) v primeru zavarovalnega holdinga s strani nadzornika skupine; (b) v primeru zavarovalnic in pozavarovalnic s strani nadzornih organov. Če v primerih iz točke (a) prvega pododstavka nadzornik skupine ni eden izmed nadzornih organov države članice, v kateri je sedež zavarovalnega holdinga, nadzornik skupine tem nadzornim organom sporoči svoje ugotovitve, da jim omogoči, da sprejmejo ustrezne ukrepe. Če v primerih iz točke (b) prvega pododstavka nadzornik skupine ni eden izmed nadzornih organov države članice, v kateri je sedež zavarovalnice ali pozavarovalnice, nadzornik skupine tem nadzornim organom sporoči svoje ugotovitve, da jim omogoči, da sprejmejo ustrezne ukrepe. Države članice brez poseganja v odstavek 2 določijo ukrepe, ki jih nadzorni organi lahko sprejmejo v zvezi z zavarovalnimi holdingi. Zadevni nadzorni organi, vključno z nadzornikom skupine, po potrebi uskladijo svoje izvršilne ukrepe. 2. Države članice brez poseganja v določbe svojega kazenskega prava zagotovijo, da se zavarovalnicam, ki kršijo zakone ali druge predpise, sprejete za izvajanje tega naslova, ali osebam, ki dejansko upravljajo s temi podjetji, lahko naložijo sankcije ali ukrepi. Nadzorni organi tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovitost teh sankcije ali ukrepov, zlasti če osrednja uprava ali matično podjetje zavarovalnega holdinga ni na njegovem sedežu. 3. Komisija lahko sprejme izvedbene ukrepe za usklajevanje izvršilnih ukrepov iz odstavkov 1 in 2. Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 304(3). POGLAVJE IV – TRETJE DRŽAVE Člen 263Matična podjetja izven Skupnosti: preverjanje enakovrednosti 1. V primeru iz točke (c) člena 211(2) zadevni nadzorni organi preverijo, ali nad zavarovalnicami in pozavarovalnicami, katerih matično podjetje ima sedež izven Skupnosti, izvaja nadzor nadzorni organ tretje države, ki je enakovreden tistemu, ki ga določa ta naslov v zvezi z nadzorom na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic iz točk (a) in (b) člena 211(2). Preverjanje izvede nadzorni organ, ki bi bil nadzornik skupine, če bi se uporabljala merila iz člena 251(2), in sicer na zahtevo matičnega podjetja ali katere koli zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti, ali na lastno pobudo. Ta nadzorni organ se pred sklepom glede enakovrednosti posvetuje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi in Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine. 2. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine in v skladu s postopkom iz člena 304(2) sprejme sklep o tem, ali je bonitetni režim za nadzor skupin v tretji državi enakovreden tistemu iz tega naslova. Ti sklepi se redno pregledujejo, da se upoštevajo morebitne spremembe bonitetnega režima za nadzor skupin iz tega naslova in bonitetnega režima v tretji državi za nadzor skupin. Ko Komisija sprejme sklep v zvezi s tretjo državo v skladu s prvim pododstavkom, velja ta sklep za dokončnega na namene preverjanja iz odstavka 1. Člen 264Matična podjetja izven Skupnosti: odsotnost enakovrednosti 1. Če ni enakovrednega nadzora iz člena 263, države članice za zavarovalnice ali pozavarovalnice uporabljajo člene 216 do 262, po analogiji in z izjemo členov 234 do 247, ali eno ali več metod iz odstavka 2 . Splošna načela in metode iz členov 216 do 262 se uporabljajo na ravni zavarovalnega holdinga, zavarovalnice tretje države ali pozavarovalnice tretje države. Samo za namen izračuna solventnosti skupine se matično podjetje obravnava kot zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero veljajo isti pogoji, kot so določeni v pododdelkih 1, 2 in 3 oddelka 3 poglavja VI naslova I kar zadeva lastna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje za zahtevani solventnostni kapital, in katero koli izmed naslednjega: (a) zahtevani solventnostni kapital, določen v skladu z načeli člena 224, če gre za zavarovalni holding; (b) zahtevani solventnostni kapital, določen v skladu z načeli iz člena 225, če gre za zavarovalnico tretje države ali pozavarovalnico tretje države. 2. Države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da uporabijo druge metode, ki zagotavljajo ustrezen nadzor zavarovalnic in pozavarovalnic v skupini. S temi metodami se mora po posvetovanju z drugimi zadevnimi nadzornimi organi strinjati nadzornik skupine. Nadzorni organi lahko zahtevajo zlasti, da se ustanovi zavarovalni holding, ki ima sedež v Skupnosti, in da se ta naslov uporablja za zavarovalnice in pozavarovalnice v skupini, na čelu katere je ta zavarovalni holding. Izbrane metode omogočijo, da se dosežejo cilji nadzora skupine, kot je opredeljen v tem naslovu, ter da se posredujejo drugim zadevnim nadzornim organom in Komisiji. Člen 265Matična podjetja izven Skupnosti: ravni Če je matično podjetje iz člena 263 hčerinsko podjetje zavarovalnega holdinga, ki ima sedež izven Skupnosti, ali zavarovalnice ali pozavarovalnice tretje države, izvedejo države članice preverjanje iz člena 263 samo na ravni končnega matičnega podjetja, ki je zavarovalni holding tretje države, zavarovalnica tretje države ali pozavarovalnica tretje države. Vendar države članice svojim nadzornim organom dovolijo, da se ob odsotnosti enakovrednega nadzora iz člena 263 odločijo za novo preverjanje na nižji ravni, če obstaja matično podjetje zavarovalnic ali pozavarovalnic, naj bo to zavarovalni holding tretje države, zavarovalnica tretje države ali pozavarovalnica tretje države. V takem primeru nadzorni organ iz drugega pododstavka člena 263(1) skupini obrazloži svojo odločitev. Smiselno se uporablja člen 264. Člen 266Sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav 1. Komisija lahko Svetu predloži predloge za pogajanja o sporazumih z eno ali več tretjimi državami o načinu izvajanja nadzora skupin nad: (a) zavarovalnicami ali pozavarovalnicami, ki imajo kot udeležena podjetja podjetja v smislu člena 211 s sedežem v tretji državi, in (b) zavarovalnicami ali pozavarovalnicami tretjih držav, ki imajo kot udeležena podjetja podjetja v smislu člena 211 s sedežem v Skupnosti. 2. Sporazumi iz odstavka 1 morajo zlasti zagotoviti: (a) da lahko nadzorni organi držav članic pridobijo podatke, potrebne za nadzor na ravni skupine zavarovalnic in pozavarovalnic, ki imajo sedež v Skupnosti in ki imajo hčerinska podjetja ali so udeležena v podjetjih zunaj Skupnosti, in (b) da lahko nadzorni organi tretjih držav pridobijo podatke, potrebne za nadzor na ravni skupine zavarovalnic ali pozavarovalnic tretje države, ki imajo sedež na svojem ozemlju in ki imajo hčerinska podjetja ali so udeležena v podjetjih v eni ali več državah članicah. 3. Brez poseganja v člen 300(1) in (2) Pogodbe Komisija s pomočjo Evropskega odbora za zavarovanja in poklicne pokojnine preuči izid pogajanj iz odstavka 1. POGLAVJE V – MEŠANI ZAVAROVALNI HOLDINGI Člen 267Transakcije znotraj skupine 1. Države članice v primerih, ko je matično podjetje ene ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic mešani zavarovalni holding, zagotovijo, da nadzorni organi, ki so odgovorni za nadzor teh zavarovalnic ali pozavarovalnic, izvajajo splošni nadzor nad transakcijami med temi zavarovalnicami ali pozavarovalnicami in mešanim zavarovalnim holdingom ter njegovimi povezanimi hčerinskimi podjetji. 2. Smiselno se uporabljajo členi 249, 253 do 259 in 262. Člen 268Sodelovanje s tretjimi državami Kar zadeva sodelovanje s tretjimi državami, se smiselno uporablja člen 266. ê 2001/17/ES člen 1 (prilagojeno) NASLOV IV - √ REORGANIZACIJA IN PREHENANJE ZAVAROVALNIC Õ POGLAVJE I – PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV Člen 269Področje uporabe √ tega naslova Õ Ta direktiva √ naslov Õ se uporablja za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja: (1) zavarovalnic.; (2.) Ta direktiva se uporablja tudi v smislu člena 30 za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja podružnic zavarovalnic na ozemlju Skupnosti, ki imajo sedež izven Skupnosti. ê 2001/17/ES člen 2 (prilagojeno) Člen 270Opredelitve 1. V tej direktivi √ tem naslovu Õ se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (ga) „ pristojni organi “ pomenijo upravne ali sodne organe države članice pristojne za postopke prenehanja in reorganizacijske ukrepe; (a) „zavarovalnica“ pomeni podjetje, ki je prejelo uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 6 Direktive 79/267/EGS; (b) „ podružnica “ pomeni stalno prisotnost zavarovalnice na ozemlju države članice, ki ni matična država članica in opravlja zavarovalne posle √ dejavnosti Õ ; (c) „ reorganizacijski ukrepi “ pomenijo ukrepe, ki vključujejo dejavnosti upravnih ali sodnih √ pristojnih Õ organov z namenom ohranjanja ali povrnitve finančnega položaja zavarovalnice in ki vplivajo na predhodne pravice strank, razen te zavarovalnice, pri čemer se vključi, vendar ne omeji na ukrepe z možnostjo začasne ustavitve plačil, odložitev izvršitve ukrepov ali zmanjšanje zahtevkov; (d) „ postopek prenehanja “ pomeni kolektivni postopek, ki vključuje vnovčenje sredstev zavarovalnice in ustrezno porazdelitev donosa med upnike, delničarje ali člane, ki mora vključevati dejavnosti upravnih ali sodnih √ pristojnih Õ organov države članice, tudi če se kolektivni postopki zaključijo s poravnavo ali drugim podobnim ukrepom, ne glede na to ali ti postopki temeljijo na insolventnosti, ali so prostovoljni ali obvezni; (e) „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je zavarovalnica prejela uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Direktive 73/239/EGS ali členom 6 Direktive 79/267/EGS; (f) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica, v kateri ima zavarovalnica podružnico; (h) „nadzorni organi“ pomenijo pristojne organe v smislu člena 1(k) Direktive 92/49/EGS in člena 1(l) Direktive 92/96/EGS; (ie) „ upravitelj “ pomeni osebo ali organ, ki ga imenujejo pristojni organi z namenom upravljanja reorganizacijskih ukrepov; (jf) „ upravitelj prenehanja “ pomeni osebo ali organ, ki ga imenujejo pristojni organi ali upravne skupščine zavarovalnice, kot je ustrezno, z namenom upravljanja postopkov prenehanja; (kg) „ zavarovalni zahtevki “ pomenijo zneske, ki jih zavarovalnica dolguje zavarovancem, zavarovalcem, upravičencem ali drugim oškodovancem s pravico do neposredne tožbe proti zavarovalnici in ki izhaja iz zavarovalne pogodbe ali drugega posla predvidenega v točkah (b) in (c) členau 1(2) in (3) Direktive 79/267/EGS 2(3) v neposrednem zavarovalnem poslu, vključno z zneski, ki so namenjeni za zgoraj navedene √ te Õ osebe, ko nekateri elementi dolga še niso poznani. Premije, ki jih dolguje zavarovalnica zato, ker ni sklenila ali preklicala te zavarovalne pogodbe in posla √ iz točke (g) prvega pododstavka Õ v skladu z s pravom, ki se uporablja za take pogodbe ali posle pred začetkom postopka prenehanja, se tudi štejejo za zavarovalne zahtevke. ê 2001/17/ES člen 30 (prilagojeno) 12. Ne glede na opredelitve predpisane v členu 2(e), (f) in (g) in zZa namene uporabe določb tega direktive naslova za reorganizacijske ukrepe in postopke prenehanja glede podružnice zavarovalnice s sedežem izven Skupnost, ki se nahaja v državi članici √ , se uporabljajo naslednje opredelitve Õ : (a) „ matična država članica “ pomeni državo članico, v kateri je bilo podružnici dodeljeno uradno dovoljenje v skladu s členom 23 Direktive 73/239/EGS ali členom 27 Direktive 79/267/EGS,členi 143 do 147; in (b) „ nadzorni organi “ in „pristojni organi“ pomeni take √ pomenijo nadzorne Õ organe države članice, v kateri je podružnica pridobila dovoljenje.; √(c) „ pristojni organi “ pomenijo pristojne organe države članice, kjer je podružnica pridobila dovoljenje. Õ POGLAVJE II – REORGANIZACIJSKI UKREPI Člen 3 Področje uporabe Ta naslov se uporablja za reorganizacijske ukrepe opredeljene v členu 2(c). ê 2001/17/ES člen 4 (prilagojeno) Člen 271Odločitev o reorganizacijskih ukrepih – pravo, ki se uporablja 1. Samo pristojni organi matične države članice imajo pravico odločati o reorganizacijskih ukrepih glede zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah. 2. Reorganizacijski ukrepi ne izključujejo možnosti matične države članice, da začne postopek prenehanja. 23. Reorganizacijske ukrepe urejajo zakoni in drugi predpisi in postopki, ki se uporabljajo v matični državi članici, če ni drugače določeno v členih od 19 do 26.296 287 do 294. 34. Reorganizacijski ukrepi √ , sprejeti v skladu z zakonodajo matične države članice, Õ veljajo v celoti na območju Skupnosti v skladu z zakonodajo matične države članice brez nadaljnjih formalnosti, vključno proti tretjim osebam v drugih državah članicah, tudi če zakonodaja teh drugih držav članic ne predvideva takih reorganizacijskih ukrepov, oziroma za njihovo izvajanje veljajo pogoji, ki niso izpolnjeni. 45. Reorganizacijski ukrepi veljajo na območju Skupnosti, ko postanejo veljavni v √ matični Õ državi članici , kjer so bili sprejeti. ê 2001/17/ES člen 5 (prilagojeno) Člen 272Informacije nadzornim organom Pristojni organi matične države članice morajo nujno obvestiti nadzorne organe √ te Õ matične države članice o svojem sklepu o reorganizacijskem ukrepu, kjer je možno pred sprejetjem takega ukrepa, če ne pa takoj po sprejetju. Nadzorni organi matične države članice morajo nujno obvestiti nadzorne organe vseh drugih držav članic o sklepu, da sprejmejo reorganizacijske ukrepe, vključno z možnimi praktičnimi učinki takih ukrepov. ê 2001/17/ES člen 6 (prilagojeno) Člen 273Objava √ sklepov o reorganizacijskih ukrepih Õ 1. Kjer je možna pritožba v matični državi članici proti reorganizacijskemu ukrepu, morajo pristojni organi matične države članice, upravitelj ali druga oseba upravičena sprejeti reorganizacijski ukrep v matični državi članici, svoj sklep o reorganizacijskem ukrepu objaviti, v skladu s postopki objave predvidenimi v matični državi članici in nadalje v Uradnem listu Evropskih skupnosti Evropske unije , ob prvi priložnosti objaviti izpisek dokumenta, ki določa reorganizacijski ukrep. Nadzorni organi vseh drugih držav članic, ki so bili obveščeni o sklepu o reorganizacijskem ukrepu na podlagi člena 5 272, lahko zagotovijo objavo takega sklepa na svojem ozemlju na način, ki se jim zdi primeren. 2. V objavah predvidenih v odstavku 1, je naveden tudi pristojni organ matične države članice, predpisi, ki se uporabljajo kot je določeno v členu 4(2) 271(3) in morebitni imenovani upravitelj. Izvajajo √ Objavijo Õ se v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se informacija objavi. 3. Reorganizacijski ukrepi se uporabljajo ne glede na določbe o objavljanju, določenimi v odstavku 1 in 2 in v celoti veljajo za upnike, če pristojni organi matične države članice ali predpisi te države √ članice Õ ne določijo drugače. 4. Ko √ Če Õ reorganizacijski ukrepi vplivajo izključno na pravice delničarjev, članov ali zaposlenih v zavarovalnici, ki se štejejo v tej vlogi, se ta člen odstavki 1, 2 in 3 ne uporabljajo, razen če zakoni, ki se uporabljajo za te reorganizacijske ukrepe, določajo drugače. Pristojni organi določijo način obveščanja strank √ iz prvega pododstavka Õ , na katere taki reorganizacijski ukrepi vplivajo, v skladu z ustreznimi predpisi √ s pravom, ki se uporablja Õ . ê 2001/17/ES člen 7 (prilagojeno) Člen 274Obveščanje znanih upnikov pravica do vložitve zahtevka 1. Kjer predpisi √ pravo Õ matične države članice zahtevajo vložitev zahtevka zaradi priznanja √ , da se vloži zahtevek zaradi njegovega priznanja, Õ ali predvidevajo obvezno uradno obveščanje upnikov o reorganizacijskem ukrepu s svojim stalnim √ običajnim Õ prebivališčem, domicilom ali sedežem v tej državi, pristojni organi matične države članice ali upravitelj obvesti tudi znane upnike s stalnim √ z običajnim Õ prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici, v skladu s postopki, predpisanimi v členih 15 in 17(1) 283 in 285(1). 2. Kjer zakonodaja √ pravo Õ matične države članice predvideva pravico upnikov s svojim stalnim √ običajnim Õ prebivališčem, domicilom ali sedežem v tej državi √ članici Õ , da vložijo zahtevke ali predložijo pripombe glede svojih zahtevkov, morajo imeti upniki s stalnim √ z običajnim Õ prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici, isto pravico , da vložijo zahtevke ali predložijo pripombe v skladu s postopki, predpisanimi v členih 16 in 17(2) 284 in 285(2). ê 2001/17/ES člen 8 (prilagojeno) NASLOV POGLAVJE III – POSTOPKI PRENEHANJA Člen 275Začetek postopka prenehanja – obveščanje nadzornih organov 1. Samo pristojni organi matične države članice so upravičeni do sprejemanja odločitev o začetku postopka prenehanja glede zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah. Sklep je lahko sprejet v odsotnosti ali po sprejetju reorganizacijskih ukrepov. 2. Sklep , sprejet v skladu s predpisi matične države članice glede začetka postopka prenehanja zavarovalnice, vključno z njenimi podružnicami v drugih državah članicah √ , sprejet v skladu z zakonodajo matične države članice Õ, se prizna brez nadaljnjih postopkov na ozemlju vseh drugih držav članic √ na celotnem ozemlju Skupnosti Õ in začne veljati takoj, ko začne veljati v državi članici, ki je začela postopek. 3. √ Pristojni organi Õ matične države članice Oo sklepu o začetku postopka prenehanja se nujno informirajo nadzorne organe √ te države članice Õ matične države članice, če je možno preden se postopek začne, če ne pa takoj po začetku postopka. Nadzorni organi matične države članice nujno informirajo nadzorne organe vseh drugih držav članic o svojem sklepu, da začnejo postopek prenehanja, vključno z možnimi praktičnimi učinki takega postopka. ê 2001/17/ES člen 9 (prilagojeno) Člen 276Pravo, ki se uporablja 1. Sklep o začetku postopka prenehanja glede zavarovalnice, postopke prenehanja in njihove učinke urejajo zakoni in drugi predpisi, ki se uporabljajo v matični državi članici, če ni drugače določeno v členih 19 do 26 287 do 294. 2. Predpisi matične države članice določajo zlasti √ vsaj Õ : (a) sredstva, ki so del premoženja in obravnavanje sredstev, ki jih zavarovalnica pridobi ali so nanjo prenesene po začetku postopka prenehanja; (b) pooblastila zavarovalnice in upravitelja prenehanja; (c) pogoje, pod katerimi se lahko doseže pobotanje; (d) učinke postopka prenehanja na veljavne pogodbe, v katerih je zavarovalnica stranka; (e) učinke postopka prenehanja na sodne postopke, ki so jih začeli posamezniki upniki, razen pravdnih postopkov, ki so v teku, kot je predvideno v √ iz Õ členau 26 294 ; (f) zahtevke, ki se vložijo proti premoženju zavarovalnice in obravnavanje zahtevkov, do katerih pride po začetku postopka prenehanja; (g) predpise, ki urejajo vlaganje, preverjanje in sprejem zahtevkov; (h) predpise, ki urejajo razdelitev donosa od vnovčenih sredstev, razvrščanje zahtevkov in pravice upnikov, ki so dobili delno nadomestilo po začetku postopka prenehanja na podlagi stvarne pravice ali preko pobotanja; (i) pogoje za zaključek postopka prenehanja in učinke zaključka, zlasti s poravnavo; (j) pravice upnikov po zaključku postopka prenehanja; (k) √ stranko, Õ kdo ki nosi stroške in izdatke, ki nastanejo v postopku prenehanja; (l) predpise, ki se nanašajo na ničnost √ neveljavnost Õ , izpodbojnost in neizvršljivost pravnih predpisov, ki so škodljivi za vse upnike. ê 2001/17/ES člen 10 (prilagojeno) Člen 277Obravnavanje zavarovalnih zahtevkov 1. Države članice zagotovijo, da imajo zavarovalni zahtevki prednost pred drugimi zahtevki do zavarovalnice v skladu z √ na Õ enegao ali obaema od naslednjihma metodama √ načinov Õ : (a) zavarovalni zahtevki imajo glede sredstev, ki predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije, √ imajo zavarovalni zahtevki Õ absolutno prednostno razvrstitev pred drugimi zahtevki do zavarovalnice; (b) zavarovalni zahtevki imajo glede vseh sredstev zavarovalnice √ imajo zavarovalni zahtevki Õ prednostno razvrstitev pred drugimi zahtevki do zavarovalnice, kjer so edina možna izjema: (i) zahtevki zaposlenih, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi in zaposlitvenih razmerij,; (ii) zahtevki javnih organov o davkih,; (iii) zahtevki sistemov socialnega varstva,; (iv) zahtevki o sredstvih, za katere veljajo stvarne pravice. 2. Brez vpliva na odstavek 1 lahko države članice določijo, da imajo vsi ali del stroškov, ki nastanejo pri postopku prenehanja, kot je opredeljeno √ določen Õ v njihovemih nacionalnemih predpisih √ pravu Õ , prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki. 3. Države članice, ki se odločijo za metodo √ možnost Õ , predvideno v točki (a) odstavkau 1(a), morajo od zavarovalnic zahtevati, da vzpostavijo in ažurirajo poseben register v skladu z določbami določenimi v Prilogi s členom 278. ê 2001/17/ES Priloga (prilagojeno) Člen 278Posebni register iz člena 10(3) 1. Vsaka zavarovalnica mora na svojem sedežu voditi poseben register sredstev, uporabljenih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, izračunanih in naloženih v skladu s predpisi √ pravom Õ matične države članice. 2. Kjer zavarovalnica opravlja posle √ dejavnosti Õ neživljenjskega in življenjskega zavarovanja, mora za vsako vrstoa posla na svojem sedežu voditi poseben register. Kjer pa država članica pooblasti zavarovalnico za kritje življenjskih nevarnosti in nevarnosti naštetih v točkah √ zavarovalnih vrstah Õ 1 in 2 točke A Priloge A Direktive 73/239/EGS I, lahko določi, da morajo te zavarovalnice voditi en sam register za vse svoje dejavnosti. 3. Celotna vrednost vpisanih sredstev, ki so vrednotena v skladu s predpisi √ pravom Õ , uporabljenimh v matični državi članici, ne sme biti √ ni Õ v nobenem trenutku nižja od vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij. 4. Kjer za sredstvo vpisano v register, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, s posledico, da del vrednosti sredstva ni na razpolago za namen kritja obveznosti, se to dejstvo vpiše v register in znesek, ki ni na razpolago, ni vključen v celotno vrednost iz točke odstavka 3. 5. √ V naslednjih primerih se obravnavanje sredstva v primeru prenehanja zavarovalnice v zvezi z možnostjo iz točke (a) člena 277(1) določi z zakonodajo matične države članice, razen, če se za to sredstvo uporabljajo členi 288, 289 ali 300: Õ (a) Kkjer za sredstvo, ki se uporablja za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, brez izpolnjevanja pogojev točke iz odstavka 4, (b) ali kjer za tako sredstvo velja pridržek pravice v dobro upnika ali tretje osebe; (c) ali kjer ima upnik pravico zahtevati pobotanje njegovega zahtevka z zahtevkom zavarovalnice, obravnavanje takega sredstva v primeru prenehanja zavarovalnice glede metode predvidene v členu 10(1)(a), določajo predpisi matične države članice, razen kjer za to sredstvo veljajo členi 20, 21 ali 22. 6. √ Po začetku postopka prenehanja Õ Zato se sestava sredstev vpisanih v register v skladu s točkami z odstavki 1 do 5, po začetku postopka prenehanja ne sme spreminjati in v registru niso dovoljene nobenihe spremembe razen popravljanja napak pri pisanju, razen z dovoljenjem pristojnega organa. 7. Ne glede na točko 6√ Vendar Õ morajo upravitelji prenehanja navedenim √ tem Õ sredstvom dodajoti njihov donos in vrednost čistih premij prejetih glede zadevne vrste posla √ zavarovanja Õ med začetkom postopka prenehanja in časom plačila zavarovalnih zahtevkov ali dokler se ne izvede prenos portfelja. 87. Če je produkt vnovčenja sredstev nižji od ocenjene vrednosti v registrih, morajo upravitelji prenehanja to upravičijoti pristojnim √ nadzornim Õ organom matičnih držav članic. 9. Nadzorni organi držav članic morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da zavarovalnice v celoti uporabljajo določbe te priloge. ê 2001/17/ES člen. 11 Člen 279Vnos v jamstveni sistem Država članica lahko določi da, kjer so bile pravice zavarovalnih upnikov vnešene v jamstveni sistem ustanovljen v tej državi članici, zahtevki po tem sistemu niso vključeni v določbe člena 10(1) 277(1) . ê 2001/17/ES člen 12 (prilagojeno) Člen 280Zastopanje prednostnih zahtevkov s sredstvi Z odstopanjem od člena 18 Direktive 73/239/EGS in člena 21 Direktive 79/267/EGS[…] dDržave članice, ki uporabljajo metodo √ izberejo možnost Õ , določeno v točki (b) členau 10(1)(b) te direktive 277(1), od vsake zavarovalnice zahtevajo, da v vsakem trenutku in neodvisno od možnega prenehanja, zastopa √ zagotovi, da so Õ zahtevkie, ki imajo lahko v skladu s točko (b) členaom 10(1)(b) 277(1) prednostno razvrstitev pred zavarovalnimi zahtevki in ki so vpisani v računih zavarovalnice, √ v vsakem trenutku in neodvisno od možnega prenehanja zastopani Õ s sredstvi. iz člena 21 Direktive 92/49/EGS in člena 21 Direktive 92/96/EGS. ê 2001/17/ES člen 13 (prilagojeno) Člen 281Odvzem dovoljenja 1. Kadar se sprejme sklep o začetku postopka prenehanja zavarovalnice, se zavarovalnici √ temu podjetju Õ odvzame dovoljenje v skladu s postopkom iz člena 22 √ 142 Õ Direktive 73/239/EGS in člena 26 Direktive 79/267/EGS, razen kolikor je potrebno za namene iz odstavka 2 in če dovoljenje ni bilo že prej odvzeto. 2. Odvzem dovoljenja na podlagi odstavka 1 ne preprečuje, da bi upravitelj prenehanja ali druga oseba, ki jo pooblastijo √ imenujejo Õ pristojni organi, nadaljevala z nekaterimi dejavnostmi zavarovalnic, če je to potrebno ali primerno za namene prenehanja. Matična država članica lahko določi, da se take dejavnosti nadaljujejo s soglasjem in pod nadzorom nadzornih organov matične √ te Õ države članice. ê 2001/17/ES člen 14 (prilagojeno) Člen 282Objava √ sklepov o postopkih prenehanja Õ 1. Pristojni organ matične države članice, upravitelj prenehanja ali druga oseba, ki jo pristojni organ imenuje za ta namen, objavi sklep o začetku postopka prenehanja v skladu s postopki objavljanja predvidenimi v matični državi članici in izpisek iz sklepa o prenehanju v Uradnem listu Evropskih skupnosti Evropske unije . Nadzorni organi drugih držav članic obveščeni o sklepu o začetku postopka prenehanja v skladu s členom 8(3) 275(3), lahko zagotovijo objavo takega sklepa na svojem ozemlju na primeren način. 2. V objavi sklepa o začetku postopka prenehanja predvidenega v √ iz Õ odstavkau 1, je naveden tudi pristojni organ matične države članice, veljavna zakonodaja in imenovani upravitelj. Sklep mora biti objavljen v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se informacija objavi. ê 2001/17/ES člen 15 (prilagojeno) Člen 283Obveščanje znanih upnikov 1. Ko se začne postopek prenehanja, pristojni organi matične države članice, upravitelj prenehanja ali druga oseba, ki jo za ta namen imenujejo pristojni organi, o tem takoj posamezno pisno obvestijo vsakega znanega upnika s stalnim √ z običajnim Õ prebivališčem, domicilom ali sedežem v drugi državi članici. 2. Obvestilo iz odstavka 1 mora zlasti obravnavati √ zajema Õ roke, kazni Ö sankcije Õ , ki so predpisane v zvezi s temi roki, organ, ki je pooblaščen za sprejemanje vloženih zahtevkov ali pripomb v zvezi z zahtevki in √ morebitne Õ druge predpisane ukrepe. V obvestilu mora biti tudi navedeno, če morajo upniki, katerih zahtevki so prednostni ali stvarno zavarovani, vložiti svoje zahtevke. V primeru zavarovalnih zahtevkov morajo biti v obvestilu navedeni tudi splošni učinki postopka prenehanja na zavarovalne pogodbe, zlasti dan od katerega zavarovalne pogodbe ali posli nimajo več učinka in pravice in dolžnosti zavarovanca glede pogodbe ali posla. ê 2001/17/ES člen 16 (prilagojeno) Člen 284Pravica do vložitve zahtevka 1. Upnik √ , vključno z javnimi organi držav članic, ki imajo Õ s svojim stalnim √ običajno Õ prebivališčem, domicilom ali sedežem v državi članici, ki ni matična država članica, vključno z javnimi organi držav članic, imajo pravico vložiti zahtevke ali predložiti pisne pripombe glede zahtevkov. 2. Zahtevki vseh upnikov s svojim stalnim prebivališčem, domicilom ali sedežem v državi članici, ki ni matična država članica, vključno z zgoraj navedenimi organi, √ iz odstavka 1 Õ se obravnavajo na isti način in se razvrščajo kot zahtevki enake narave, ki jih lahko vložijo upniki s stalnim √ z običajnim Õ prebivališčem, domicilom ali sedežem v matični državi članici. 3. Razen v primerih, ko predpisi matične države članice urejajo drugače, upnik √ pristojnemu organu Õ pošlje kopije morebitnih dokaznih listin in označi: (a) naravo √ in znesek Õ zahtevka,; (b) dan, ko je do zahtevka prišlo , in znesek,; (c) če domneva prednost, stvarno poroštvo ali pridržke pravic glede zahtevka; (d) in √ če je primerno, Õ katera sredstva njegovo poroštvo zajema. Prednostne razvrstitve, ki jo imajo zavarovalni zahtevki po členu 10 277 , ni treba označiti. ê 2001/17/ES člen 17 (prilagojeno) Člen 285Jeziki in obrazec 1. Informacije v obvestilu iz člena 15 283(1) morajo biti poslane v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice. Uporablja se obrazec z naslovom √ enim od naslednjih naslovov v vseh uradnih jezikih Evropske unije: Õ (a) „Vabilo za vložitev zahtevka; treba je spoštovati roke“;, (b) ali kjer predpisi matične države članice predvidevajo predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevke „Vabilo za predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevek; treba je spoštovati roke“, v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Kjer pa ima znani upnik zavarovalni zahtevek, je treba informacije v obvestilu iz člena 15 283(1) poslati v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri ima upnik stalno √ običajno Õ prebivališče, domicil ali sedež. 2. Upnik √ Upniki Õ s svojim stalnim √ običajnim Õ prebivališčem, domicilom ali sedežem v državi članici, ki ni matična država članica, lahko vloži zahtevek √ vložijo zahtevke Õ ali predloži √ predložijo Õ pripombe na njegov zahtevek √ zahtevke Õ v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov te druge države članice. Vendar mora imeti v tem primeru vloga √ vložitev Õ zahtevka ali predložitev pripomb o zahtevku, kot je ustrezno, naslov „Vložitev zahtevka“ ali „Predložitev pripomb, ki se nanašajo na zahtevek“, kot je ustrezno, v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov matične države članice. ê 2001/17/ES člen 18 (prilagojeno) Člen 286Redno obveščanje upnikov 1. Upravitelji prenehanja morajo upnike na ustrezen način redno obveščati √ obveščajo Õ zlasti glede napredovanja postopka prenehanja. 2. Nadzorni organi držav članic lahko od nadzornih organov matične države članice zahtevajo informiranje o razvoju postopka prenehanja. ê 2001/17/ES člen 19 (prilagojeno) NASLOV POGLAVJE IV - SKUPNE DOLOČBE REORGANIZACIJSKIH UKREPOV IN POSTOPKOV PRENEHANJA Člen 287Učinek na določene pogodbe in pravice Z odstopanjem od členov √ Brez poseganja v člena Õ 4 271 in 9 276, učinke začetka reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja na pogodbe in pravice, ki so določeni v nadaljevanju, urejajo naslednja pravila: (1a) √ v primeru Õ pogodbe o zaposlitvi in zaposlitveniha razmerija urejajo samo veljavni predpisi države članice za pogodbe o zaposlitvi ali zaposlitvena razmerja; (2b) pogodbo √ v primeru pogodb Õ o dodeljevanju pravice do uporabe ali pridobivanje nepremičnine, urejajo samo predpisi države članice, v kateri je nepremičnina; (3c) √ v primeru Õ pravico zavarovalnice glede nepremičnine, ladje ali letala, ki se vpisujejo v javni register, urejajo samo predpisi države članice, po pooblastilu katere se register vodi. ê 2001/17/ES člen 20 (prilagojeno) Člen 288Stvarne pravice tretjih oseb 1. Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja ne sme vplivati na stvarne pravice upnikov ali tretjih oseb glede materialnih ali nematerialnih sredstev, premičnin ali nepremičnin – tako posebnih sredstev kot zbirk nedoločenih sredstev kot celote, ki se občasno spreminja – ki pripada zavarovalnici √ in Õ , ki je na ozemlju druge države članice v času, ko se taki ukrepi ali postopki začnejo. 2. Pravice iz odstavka 1 √ vključujejo vsaj Õ zlasti pomenijo: (a) pravico do razpolaganja s sredstvi ali pravico dati na razpolaganje in pravico do nadomestila iz iztržka ali prihodka od teh sredstev, zlasti zaradi zastavne pravice ali hipoteke; (b) izključno pravico do izpolnitve njihovega zahtevka, zlasti pravico jamčeno z zastavno pravico glede zahtevka ali dodelitve zahtevka z jamstvom; (c) pravico zahtevati sredstva od in/ali zahtevati povrnitev v prejšnje stanje, vsakogar, ki ima sredstva ali jih uporablja v nasprotju z željami osebe, ki je upravičena do sredstev; (d) stvarno pravico do koristne uporabe sredstev. 3. Pravica, ki je √ na podlagi katere se lahko pridobi pravica v smislu odstavka 1, se šteje kot stvarna pravica, če je Õ vpisana v javni register in je izvršljiva nasproti tretjim osebam , na podlagi katere se stvarna pravica v smislu odstavka 1 lahko pridobi, se šteje kot stvarna pravica. 4. Odstavek 1 ne onemogoča dejanj za ničnost √ neveljavnost Õ , izpodbojnost ali neizvršljivost iz točke (l) člena 9(2)(l) 276(2) . ê 2001/17/ES člen 21 (prilagojeno) Člen 289Pridržki pravice 1. Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja proti zavarovalnici, ki kupuje sredstvo, ne sme vplivati na pravice prodajalca, ki temeljijo na pridržku pravice, kjer je v času, ko se začnejo taki ukrepi ali postopki, sredstvo na ozemlju države članice, ki ni država članica, v kateri so se taki ukrepi ali postopki začeli. 2. Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja proti zavarovalnici, ki prodaja sredstvo √ , Õ po dostavi sredstva √ , Õ ne sme predstavljati osnove za preklic ali odpoved prodaje in ne sme preprečiti kupcu, da pridobi pravico, kjer je v času, ko se začnejo taki ukrepi ali postopki, prodano sredstvo na ozemlju države članice, ki ni država članica v kateri so se taki ukrepi ali postopki začeli. 3. Odstavka 1 in 2 ne izključujeta možnosti ničnostne √ tožbe zaradi neveljavnosti, Õ ali izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 9(2)(l) 276(2) . ê 2001/17/ES člen 22 (prilagojeno) Člen 290Pobotanje 1. Začetek reorganizacijskih ukrepov ali postopka prenehanja ne sme vplivati na pravico upnikov, da zahtevajo pobotanje njihovih zahtevkov z zahtevki zavarovalnice, kjer tako pobotanje dovoljuje pravo, ki se uporabi za zahtevek zavarovalnice. 2. Odstavek 1 ne izključuje možnosti ničnostne ali √ tožbe zaradi neveljavnosti Õ izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 9(2)(l) 276(2) . ê 2001/17/ES člen 23 (prilagojeno) Člen 291Urejena tržišča 1. Brez poseganja v člen 20288 učinke reorganizacijskih ukrepov ali začetka postopka prenehanja na pravice in obveznosti strank do urejenih tržišč urejajo samo predpisi, ki veljajo za to tržišče. 2. Odstavek 1 ne izključuje možnosti ničnostne √ tožbe zaradi neveljavnosti, Õ ali izpodbojne tožbe ali tožbe zaradi neizvršljivosti iz točke (l) člena 9(2)(l) 276(2), ki se lahko sprožijo zaradi razveljavitve plačil ali transakcij na podlagi predpisov, ki se uporabljajo na tem tržišču. ê 2001/17/ES člen 24 (prilagojeno) Člen 292Škodljiva pravna dejanja Točka (l) Člen člena 9(2)(l) 276(2) se ne uporablja, kjer oseba, ki je imela korist od pravnega predpisa √ , ki je škodljiv Õ škodljivega za vse upnike, zagotovi dokaze, da: (a) za navedeni √ ta Õ predpis velja pravo države članice, ki ni matična država članica;, in da (b) to pravo ne dovoljuje nobenih sredstev izpodbijanja tega predpisa v ustreznem primeru. ê 2001/17/ES člen 25 (prilagojeno) Člen 293Zaščita kupcev, ki so tretje osebe √ Naslednje pravo se uporablja, Õ Kkadar zaradi dejanja, ki je bilo opravljeno po sprejetju reorganizacijskega ukrepa ali začetku postopka prenehanja zavarovalnica razpolaga, za nadomestilo, z √ enim izmed naštetega Õ : (1a) √ v primeru Õ nepremičnineo: √ s pravom države članice, na ozemlju katere se nahaja nepremičnina Õ; (2b) √ v primeru Õ ladjeo ali letalaom, ki ga je treba vpisati v javni register: ;ali √ s pravom države članice, po pooblastilu katere se vodi register; Õ (3c) √ v primeru Õ prenosljivihmi ali drugihmi vrednostnihmi papirjevi, katerih obstoj ali prenos predpostavlja vpis v register ali račun, ki je predpisan z zakonom ali ki se da v centralni zbirni sistem urejen s predpisi države članice,: √ predpisi države članice, po pooblastilu katere se vodi register, račun ali sistem. Õ veljavnost tega dejanja urejajo predpisi države članice na ozemlju katere je nepremičnina ali po pooblastilu katere se vodi register, račun ali sistem. ê 2001/17/ES člen 26 Člen 294Pravdni postopki v teku Vplive reorganizacijskih ukrepov ali postopkov prenehanja na pravdni postopek v teku glede sredstva ali pravice, ki je bila zavarovalnici odvzeta, urejajo samo predpisi države članice,v kateri je pravdni postopek v teku. ê 2001/17/ES člen 27 (prilagojeno) Člen 295Upravitelji in upravitelji prenehanja 1. Imenovanje upravitelja ali upravitelja prenehanja dokazuje overjena kopija originalnega sklepa o imenovanju ali drugo potrdilo, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice. √ Država članica, na ozemlju katere želi delovati upravitelj ali upravitelj prenehanja, Õ Llahko se zahteva prevod v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov √ te Õ države članice , na ozemlju katere upravitelj ali upravitelj prenehanja želi delovati. Druga overitev √ Uradne overitve tega prevoda Õ ali podobnegaen postopkaek se ne sme zahtevati. 2. Upravitelji in upravitelji prenehanja imajo pravico, da na ozemlju države članice izvajajo vsa pooblastila, ki jih imajo pravico izvajati na ozemlju matične države članice. V toku reorganizacijskega ukrepa ali postopka prenehanja so lahko imenovane osebe, ki pomagajo ali, če je ustrezno, predstavljajo upravitelje in upravitelje prenehanja, v skladu s predpisi √ predpisi Õ matične države članice, zlasti v državi članici gostiteljici in posebej zaradi pomoči pri premagovanju težav, na katere naletijo upniki v √ tej Õ državi članici gostiteljici. 3. Upravitelj √ i Õ ali upravitelj √ i Õ prenehanja mora √ jo Õ pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s predpisi √ pravom Õ matične države članice ravnati v skladu s predpisi držav članic, na ozemlju katerih želi √ jo Õ ukrepati, zlasti glede postopkov za vnovčenje sredstev in informiranju zaposlenih. Ta pooblastila lahko ne vključujejo uporabe sile ali pravice do odločanja v sodnih postopkih ali sporih. ê 2001/17/ES člen 28 (prilagojeno) Člen 296Vpis v javni register 1. Upravitelj, upravitelj prenehanja ali drug organ ali oseba, ki je pravilno pooblaščena v matični državi članici, lahko zahteva, da se reorganizacijski ukrep ali sklep o postopku prenehanja vpiše v zemljiško knjigo, trgovski register in drugi √ kateri koli ustrezen Õ javni register, ki se vodi v drugih državah članicah. Če država članica predpiše √ določa Õ obvezni vpis, organ ali oseba iz prvega pododstavka 1 sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi tak vpis. 2. Stroški vpisa se štejejo kot stroški, ki so nastali v postopku. ê 2001/17/ES člen 29 (prilagojeno) Člen 297Poslovna skrivnost Vse osebe, ki morajo prejeti ali objavljati informacije v zvezi s postopki poročanja, ki so predpisani v členih 5 272 , 8 275 in 30 298, so zavezane k varovanju poslovne skrivnosti, na enak način kot je ta obveznost predpisana v členihu 63 do 68 16 Direktive 92/49/EGS in členu 15 Direktive 92/96/EGS, z izjemo sodnih organov, za katere se uporabljajo veljavni nacionalni predpisi. ê 2001/17/ES člen 30 (prilagojeno) Člen 298√ Obravnavanje Õ Ppodružnice zavarovalnic tretjih držav 2. Ko √ Če Õ ima zavarovalnica, katere sedež je izven Skupnosti, podružnice ustanovljene v več kot eni državi članici, se vsaka podružnica obravnava neodvisno glede na veljavnost tega direktive naslova. Pristojni organi in nadzorni organi teh držav članic si prizadevajo za usklajevanje svojih dejanj. Podobno si upravitelji ali upravitelji prenehanja prizadevajo za usklajevanje svojih dejanj. ê 88/357/EGS Člen 6 Za namene uporabe prvega pododstavka člena 15(2) in člena 24 Prve direktive države članice izvajajo Prilogo 1 o pravilih za usklajevanje pričujoče direktive. ê 92/49/EGS Člen 36 Vsaka sprememba, ki jo namerava podjetje narediti v zvezi s podatki iz člena 14, je podrejena postopku, predvidenemu v členih 14 in 16. ê 88/357/EGS Člen 26 1. Nevarnosti, ki se lahko krijejo v okviru sozavarovanja v Skupnosti v smislu Direktive 78/473/EGS, so nevarnosti, opredeljene v členu 5(d) Prve direktive. 2. Določbe te direktive v zvezi z nevarnostmi, opredeljenimi v členu 5(d) Prve direktive, se uporabljajo za vodilnega zavarovatelja. ê 2002/83/ES člen 61 (prilagojeno) ð novo NASLOV V – √ DRUGE DOLOČBE Õ Člen 299Dokazilo o √ izpolnjevanju zahtev glede sposobnosti in primernosti Õdobrem imenu 1. Če država članica od svojih državljanov zahteva dokazilo o ð izpolnjevanju zahtev iz člena 42 ï dobrem imenu in dokazilo, da v preteklosti niso bili v stečaju, ali eno od teh dokazil, navedena država √ članica Õ kot zadosten dokaz glede državljanov drugih držav članic sprejme predložitev izpiska iz sodnega registra, ali če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v domači državi članici ali v državi članici, iz katere tuji državljan prihaja, ki dokazuje, da so te zahteve izpolnjene. 2. Kadar domača država članica ali država članica, iz katere tuji državljan prihaja, ne izda dokumenta iz odstavka 1, ga lahko nadomesti izjava pod prisego – ali v državah √ članicah Õ , v katerih izjava pod prisego ni predvidena, slovesna izjava – ki jo da zadevnia oseba √ tuji državljan Õ pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali po potrebi pred notarjem domače države članice ali države članice, iz katere oseba √ tuji državljan Õ prihaja;. tTak organ ali notar izda potrdilo, s katerim potrjuje pristnost izjave pod prisego ali slovesne izjave. Tudi izjava √ iz prvega pododstavka Õ , da v preteklosti ni bil v stečaju, se lahko poda pred pristojnim organom ali strokovnim organom navedene √ zadevne Õ države članice . 3. Dokumentie , izdane v skladu z √ in potrdila iz Õ odstavkovm 1 in 2, je treba se predložijoti v treh mesecih od njihove izdaje. 4. Države članice določijo organe, pristojne za izdajanje dokumentov iz odstavkov 1 in 2, ter o tem takoj obvestijo druge države članice in Komisijo. Vsaka država članica tudi obvesti druge države članice in Komisijo o organih in telesih, katerim je treba predložiti dokumente iz tega Člena odstavkov 1 in 2 kot podlago prošnji za opravljanje dejavnosti iz člena 2 na ozemlju te države članice. ê 2005/68/ES člen 53 (prilagojeno) Člen 300Pravica do pravnega sredstva Države članice zagotovijo, da je zoper odločitve, ki so v zvezi s √ z zavarovalnicami ali Õ pozavarovalnicami sprejete po zakonih in drugih predpisih za izvajanje te direktive, na voljo pravica do pravnega sredstva. ê 2002/83/ES člen 62 Člen 301Sodelovanje med državami članicami in Komisijo ê 2005/68/ES člen 54 (prilagojeno) 1. Države članice med seboj sodelujejo z namenom olajšanja nadzora √ zavarovanja in Õ pozavarovanja na ozemlju Skupnosti in uporabe te direktive. 2. Komisija in pristojni √ nadzorni Õ organi držav članic tesno sodelujejo √ med seboj Õ , da bi olajšali nadzor nad √ zavarovanjem in Õ pozavarovanjem v Skupnosti in preučili vse težave, ki bi se utegnile pojaviti pri uporabi te direktive. ê 2002/83/ES člen 62 (prilagojeno) 3. Vsaka država članica √ Države članice Õ obvestijo Komisijo o vseh večjih težavah, ki so posledica uporabe te direktive, med drugim o težavah, ki nastanejo, če država članica ugotovi nenavaden prenos poslov iz te direktive v škodo podjetij s sedežem na njenem ozemlju ter v korist zastopstev in podružnic, ki se nahajajo takoj onkraj njenih meja. Komisija in pristojni √ nadzorni Õ organi zadevnih držav članic čim prej preučijo takšne √ te Õ težave, da bi našli ustrezno rešitev. Po potrebi Komisija predloži Svetu ustrezne predloge. ê 88/357/EGS člen 30 (prilagojeno) Člen 302√ Euro Õ Kadar se ta direktiva sklicuje na ekuje eure, je protivrednost v nacionalnih valutah, ki se veljavno uporablja od 31. decembra vsakega leta, vrednost na zadnji dan prejšnjega oktobra, za katero so protivrednosti za ekuje eure na voljo v vseh valutah Skupnosti. Člen 2 Direktive 76/580/EGS[86] se uporablja le za člene 3, 16 in 17 Prve direktive. ê 2002/83/ES člen 68 (prilagojeno) ð novo Člen 303Pregled zneskov, izraženih v evurih 1. Komisija do 15. marca 1985 predloži Svetu poročilo o učinkih finančnih zahtev, ki jih nalaga ta direktiva, na stanje na zavarovalnih trgih držav članic. 21. Svet na predlog √ Kar zadeva življenjsko zavarovanje, Õ Komisijae Ö po začetku veljavnosti te Direktive Õ ð Evropskemu parlamentu in Svetu ï vsaki dve leti preuči in po potrebi revidira ð predloži pregled ï zneskove iz te direktive, izražene v euvrih, glede na √ pri čemer upošteva Õ razvoj ekonomskih in monetarnih razmer v Skupnosti. √ Po potrebi priloži tudi predloge. Õ ê 88/357/EGS člen 31 (prilagojeno) ð novo 2. √ Kar zadeva neživljenjsko zavarovanje, Õ Komisija Ö po začetku veljavnosti te direktive Õ ð Evropskemu parlamentu in Svetu ï Vvsakih pet let Svet na predlog Komisije ð predloži ï pregleda in po potrebi spremeni vse zneskove, ki so v tej direktivi izraženi v ekujih eurih, pri tem pa upošteva spremembe v ekonomski in monetarni situaciji v Skupnosti. √ Po potrebi priloži tudi predloge. Õ ê 2002/83/ES (prilagojeno) Člen 63 Poročila o razvoju trga na podlagi svobode opravljanja storitev Komisija pošilja Evropskemu parlamentu in Svetu redna poročila, prvič 20. novembra 1995, o razvoju trga zavarovanja in opravljenih poslih na podlagi svobode opravljanja storitev. ê 88/357/EGS (prilagojeno) Člen 29 Komisija podaja Svetu redna poročila, in sicer prvič 1. julija 1993, o razvoju zavarovalniškega trga, ki se odvija pod pogoji svobodnega opravljanja storitev. ê 2005/1/ES člen 7(2) 5. Komisija najkasneje do 1. januarja 2006 pripravi poročilo o uporabi te direktive in, če je to potrebno, o potrebi po nadaljnjem usklajevanju. ê 2002/83/ES člen 65 Člen 304Postopek odbora ê 2005/1/ES člen 8(3) in 2005/68/ES člen 55 1. Komisiji pomaga Evropski odbor za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen s Sklepom Komisije 2004/9/ES[87]. ò novo 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. ê2002/83/ES člen 65 in 2005/68/ES člen 55 (prilagojeno) ð novo 3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 ð 5a(1) do (4) ï Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik. ê 2002/83/ES člen 64 (prilagojeno) Člen 64 Tehnična prilagoditev Naslednje tehnične prilagoditve te direktive se sprejmejo po postopku iz člena 65(2): - razširitev pravnih oblik, predvidenih v členu 6(1)(a), - spremembe seznama, navedenega v Prilogi I, ali prilagoditev izrazoslovja, uporabljenega v navedenem seznamu, da se upošteva razvoj dogodkov na trgih zavarovanja, - razjasnitev postavk, ki predstavljajo minimalni kapital, naštetih v členu 27, da se upošteva ustvarjanje novih finančnih instrumentov, - sprememba minimalnega zajamčenega kapitala, predvidenega v členu 29(2), da se upošteva gospodarski in finančni razvoj dogodkov, - spremembe v seznamu sredstev, sprejemljivih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, določenem v členu 23 ter v pravilih za razpršitev naložb, opredeljenih v členu 24, da se upošteva ustvarjanje novih finančnih instrumentov, - spremembe v sprostitvah v pravilih za usklajevanje, opredeljenih v Prilogi II, da se upošteva razvoj novih instrumentov za kritje tečajnih tveganj ali napredek pri doseganju ekonomske in monetarne unije, - razjasnitev opredelitev, da se zagotovi enotna uporaba te direktive v vsej Skupnosti. - tehnične prilagoditve, potrebne v pravilih za določanje maksimuma, ki se uporablja za obrestne mere na podlagi člena 20, zlasti, da se upošteva napredek pri doseganju ekonomske in monetarne unije. ê 2005/68/ES člen 56 (prilagojeno) K tej direktivi se v skladu s postopkom iz člena 55(2) sprejmejo naslednji izvedbeni ukrepi: (a) razširitev pravnih oblik, predvidenih v Prilogi I; (b) razjasnitev postavk, ki sestavljajo minimalnim kapital iz člena 36, da se upošteva nastanek novih finančnih instrumentov; (c) povečanje do 50 % premij ali zneskov terjatev, ki se uporabljajo za izračun zahtevanega minimalnega kapitala, določenega v členu 37(3) in (4) razen vrst 11, 12 in 13 iz točke A Priloge k Direktivi 73/239/EGS, za posebne dejavnosti pozavarovanja ali vrst pogodb, da se upošteva specifičnosti teh dejavnosti ali pogodb; (d) sprememba minimalnega zajamčenega kapitala, predvidena v členu 40(2), da se upošteva gospodarski in finančni razvoj; (e) razjasnitev opredelitev iz člena 2, da se zagotovi enotno uporabo te direktive v vsej Skupnosti. ê 2007/44/ES člen 8 (prilagojeno) Člen 305 Začetek veljavnosti Ö Obvestila, predložena pred začetkom veljavnosti zakonov in drugih predpisov, ki so potebni za skladnost s členi 56 do 62 Õ 2. Ocenjevalni postopek, ki se uporablja za predlagane pridobitve, za katere so bila uradna obvestila iz členaov 1(2), 2(2), 3(2), 4(2) in 5(2) 56 predložena pristojnim organom še pred začetkom veljavnosti zakonov in drugih predpisov, potrebnih zaradi uskladitve s členi 56 do 62 to direktivo, se izvede v skladu z nacionalnim pravom držav članic, veljavnim v času obvestila. ê 2002/83/ES člen 60 (prilagojeno) NASLOV VII - – PREHODNE IN DRUGE √ KONČNE Õ DOLOČBE √ POGLAVJE I – PREHODNE DOLOČBE Õ √ ODDELEK 1 – ZAVAROVANJE Õ Člen 306Odstopanja in odprava omejevalnih ukrepov ê 73/239/EGS člen 30 (prilagojeno) ð novo 1. Države članice podjetjem iz naslova II, ki ob začetku veljavnosti izvedbenih ukrepov k tej direktivi na svojem ozemlju opravljajo zavarovalne posle v eni ali več zavarovalnih vrstah iz člena 1, dajo na voljo obdobje petih let, ki začne teči z datumom uradnega obvestila o tej direktivi, da bi s tem izpolnile zahteve iz členov 16 in 17. 21. Nadalje dDržave članice lahko: (a) dovolijo vsem podjetjem iz (1), ki po izteku petletnega obdobja niso v celoti oblikovali minimalnega kapitala, dodatno obdobje, ki ni daljše od dveh let, v katerem naj to stori, pod pogojem, da so takšna podjetja skladno s členom 20 nadzornemu organu v odobritev poslala ukrepe, ki jih predlagajo v ta namen; (b) oprostijo podjetja √ zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje Õ iz (1), √ ki 31. januarja 1975 niso izpolnjevale zahtev iz členov 16 in 17 Direktive 73/239/EGS, Õ katerih letni prihodek iz naslova zavarovalnih premij ali dohodek iz prispevkov po izteku roka petih let ne doseže √ 31. julija 1987 ni dosegel Õ šestkratne vrednosti zajamčenega kapitala v smislu člena 17(2), oprostijo zahteve za oblikovanje takšnega zajamčenega kapitala pred iztekom poslovnega leta, v katerem prihodek od zavarovalnih premij doseže šestkratno vrednost zajamčenega kapitala. Potem ko preuči rezultate preiskave iz člena 33 301(2) , Svet na predlog Komisije soglasno odloči, kdaj morajo države članice to izjemo opustiti. 3. Podjetja, ki želijo razširiti svoje poslovanje v smislu člena 8(2) ali člena 10, tega ne smejo storiti, razen če nemudoma ne upoštevajo določb te direktive. Vendar pa so podjetja iz odstavka (2)(b), ki na državnem ozemlju razširijo svojo dejavnost na druge zavarovalne vrste ali na druge dele takšnega ozemlja, lahko za obdobje desetih let od dneva uradnega obvestila o direktivi izvzeta od zahteve do oblikovanja zajamčenega kapitala iz člena 17(2). 42. Podjetje, katerega oblika je drugačna od vseh tistih, ki so naštete v členu 8, lahko v obdobju treh let od uradnega obvestila o tej direktivi nadaljuje z opravljanjem sedanje dejavnosti v takšni pravni obliki, v kakršni je organizirano v trenutku tega obvestila. √ Zavarovalnice za neživljenjsko zavarovanje Õ Podjetja, ustanovljenea v Združenem kraljestvu „by Royal Charter“ ali „by private Act“ ali „by special public Act“, lahko z opravljanjem svoje dejavnosti v sedanji obliki √ , v kateri so bile ustanovljene 31. julija 1973, Õ nadaljujejo za neomejeno obdobje. Podjetja v Belgiji, ki skladno s svojim predmetom poslovanja opravljajo dejavnost intervencijskih hipotekarnih posojil ali hranilniških poslov po številki 4. člena 15 predpisov, ki urejajo nadzor zasebnih hranilnic in ki jih usklajuje „arrête royal“ z dne 23. junija 1967, lahko takšne dejavnosti opravljajo v obdobju treh let od dneva uradnega obvestila o tej direktivi. Zadevne države članice sestavijo seznam takšnih podjetij ter ga sporočijo drugim državam članicam in Komisiji. ê 2002/83/ES člen 60 (prilagojeno) 1. √ Življenjske zavarovalnice Õ Podjetja, ustanovljenea v Združenem kraljestvu po „Royal Charter“ ali „private Act“ ali „special public Act“, lahko z opravljanjem svoje dejavnosti v pravni obliki, v kateri so bilei ustanovljenei 15. marca 1979, nadaljujejo za neomejeno obdobje. Združeno kraljestvo sestavi seznam takih podjetij √ iz prvega in drugega pododstavka Õ ter ga posreduje drugim državam članicam in Komisiji. 23. Društva, ki so registrirana v Združenem kraljestvu po „Friendly Societies Acts“, lahko še naprej opravljajo dejavnosti življenjskega zavarovanja in hranilniške posle, ki so jih v skladu z njihovimi poslovnimi cilji opravljali √ od Õ 15. marca 1979. ê 73/239/EGS člen 30(5) (prilagojeno) 54. Na prošnjo podjetij √ zavarovalnic za neživljenjsko zavarovanje Õ , ki izpolnjujejo zahteve iz oddelkov 2, 4 in 5 poglavja VI naslova I členov 15, 16 in 17, države članice prenehajo uporabljati omejitvene ukrepe, kot so ukrepi v zvezi s hipotekami, depoziti in vrednostnimi papirji , ki so sprejeti skladno z obstoječimi predpisi. ê 2002/83/ES člen 66 (prilagojeno) Člen 307Pravice, ki jih pridobijo obstoječe podružnice in zavarovalnice 1. Za podružnice, ki so začele svoje dejavnosti opravljati v skladu z veljavnimi predpisi v državi članici podružnice √ , kjer se nahaja podružnica, Õ pred 1. julijem 1994, se predpostavlja, da zanje velja postopek iz člena 40(1) do (5) členov 143 in 144. Od navedenega datuma jih urejajo členi 13, 20, 37, 39 in 46. 2. Člena 41 145 in 42 146 ne vplivata na pravice, ki jih pridobijo zavarovalnice, ki so svoje dejavnosti opravljale iz naslova svobode opravljanja storitev pred 1. julijem 1994. ê 73/239/EGS Člen 31 Države članice zastopstvom ali podružnicam iz naslova III, ki ob začetku veljavnosti izvedbenih ukrepov za to direktivo opravljajo eno ali več zavarovalnih vrst iz člena 1 in ne razširijo svoje dejavnosti v smislu člena 10(2), dovolijo obdobje največ petih let od dneva uradnega obvestila o tej direktivi za izpolnitev pogojev iz člena 25. Člen 32 V obdobju, ki se konča z začetkom veljavnosti sporazuma, sklenjenega skladno s členom 29 s tretjo državo, in najkasneje ob izteku obdobja štirih let po uradnem obvestilu o direktivi vsaka država članica v dobro podjetij te države, ki so ustanovljena na njenem ozemlju, ohrani predpise glede usklajenosti naložb in lokalizacije zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki so zanje veljali dne 1. januarja 1973, pod pogojem, da so o tem uradno obveščene druge države članice in Komisija ter da omejitve za sprostitve, skladno s členom 15(2) odobrene podjetjem držav članic, ustanovljenim na njenem ozemlju, niso presežene. ê 73/239/EGS Člen 34 1. Komisija v roku šestih let od datuma uradnega obvestila o tej direktivi Svetu poda poročilo o učinkih finančnih zahtev, ki jih nalaga ta direktiva, na stanje na zavarovalnih trgih držav članic. 2. Komisija Svetu po potrebi poda vmesna poročila pred koncem prehodnega obdobja, ki ga določa člen 30(1). ê 92/49/EGS Člen 51 V skladu s postopkom iz Direktive 91/675/EGS se sprejmejo naslednje tehnične prilagoditve Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS ter pričujoče direktive: - razširitev pravnih oblik iz člena 8(1)(a) Direktive 73/239/EGS, - spremembe seznama v Prilogi k Direktivi 73/239/EGS ali prilagoditev terminologije, uporabljene v tem seznamu, zaradi upoštevanja razvoja zavarovalniških trgov, - razjasnitev postavk, ki predstavljajo minimalni kapital, iz člena 16(1) Direktive 73/239/EGS zaradi upoštevanja nastanka novih finančnih instrumentov, - sprememba minimalnega zajamčenega kapitala iz člena 17(2) Direktive 73/239/EGS zaradi upoštevanja ekonomskega in finančnega razvoja, - spremembe seznama sredstev, sprejemljivih za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij iz člena 21 te direktive in pravil o uporabi vlaganj, določenih v členu 22 te direktive, zaradi upoštevanja nastanka novih finančnih instrumentov, - spremembe za omilitev pravil usklajenosti iz Priloge 1 k Direktivi 88/357/EGS zaradi upoštevanja razvoja novih instrumentov zaščite valutnega tveganja ali napredka, doseženega v ekonomski in monetarni uniji, - razjasnitev opredelitev zaradi zagotavljanja enotne uporabe Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in te direktive na celotnem ozemlju Skupnosti. Člen 52 1. Podružnice, ki so začele poslovati v skladu z veljavnimi predpisi države članice ustanovitve pred začetkom veljavnosti določb, sprejetih ob začetku izvajanja te direktive, se štejejo kot zavezane postopku, določenemu v členu 10(1) do (5) Direktive 73/239/EGS. Zanje se uporabljajo členi 15, 19, 20 in 22 Direktive 73/239/EGS in od začetka veljavnosti člen 40 te direktive. 2. Člena 34 in 35 ne vplivata na pravice, ki so jih zavarovalnice pridobile z opravljanjem poslov iz naslova svobode opravljanja storitev pred začetkom veljavnosti predpisov, sprejetih ob začetku izvajanja te direktive. ê 2002/83/ES člen 71 Člen 71 Prehodno obdobje za člene 3(6), 27, 28, 29, 30 in 38 1. Države članice lahko zavarovalnicam, ki so 20. marca 2002 opravljale življenjsko zavarovanje na njihovih ozemljih v eni zavarovalni vrsti ali več iz Priloge II, dovolijo obdobje petih let, ki se začne na isti datum, da se uskladijo z zahtevami, določenimi v členih 3(6), 27, 28, 29, 30 in 38. 2. Države članice lahko podjetjem iz odstavka 1, ki po izteku petletnega obdobja niso v celoti oblikovala zahtevanega minimalnega kapitala, dovolijo dodatno obdobje, ki ni daljše od dveh let, v katerem naj to storijo, če so takšna podjetja v skladu s členom 37 pristojnemu organu v odobritev poslala ukrepe, ki jih predlagajo v ta namen. ê 2005/68/ES člen 63 (prilagojeno) √ ODDELEK 2 – POZAVAROVANJE Õ Člen 308Prehodno obdobje za člena 57(3) in 60(6) Direktive 2005/68/ES Država članica lahko odloži uporabo določb iz člena 57(3) te dDirektive 2005/68/ES, ki spreminja člen 15(3) Direktive 73/239/EGS, in določb iz člena 60(6) te dDirektive 2005/68/ES do 10 decembra 2008. ê 2005/68/ES člen 61 (prilagojeno) Člen 309Pridobljene pravice obstoječih pozavarovalnic 1. Za pozavarovalnice, za katere se uporablja ta direktiva in so pridobile dovoljenje ali bile upravičene za opravljanje dejavnosti pozavarovanja v skladu z določbami držav članic, v katerih so imele svoj sedež pred 10 decembrom 2005, se šteje, da so skladno s členom 3 14 pridobile dovoljenje. Vendar so obvezane izpolnjevati določbe te direktive glede izvajanja dejavnosti pozavarovanja in zahtev, določenih v točkah (b) in (d) do (g) členau 6(a), (c), (d) 18(1), členovih 7, 8 in 12 19, 20 in 24 ter členih od 32 do 41 oddelkov 2, 3 in 4 poglavja IV naslova I od 10. decembra 2007. 2. Države članice lahko pozavarovalnicam iz odstavka 1, ki do 10 decembra 2005 niso Ö bile Õ v skladu s točko (b) členai 6(a), 7, 8 18(1), členoma 19 in 20 in členi od 32 do 40 ter oddelki 2, 3 in 4 poglavja VI naslova I, v obdobju do 10. decembra 2008, da izpolnijo takšne zahteve. ò novo POGLAVJE II – KONČNE DOLOČBE Člen 310Prenos 1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 4, 6–8, 10, 13, 14, 18, 23, 26–31, 34–54, 66, 67, 70, 71, 73–140, 142, 144, 146, 150, 160–165, 170, 171, 176, 188, 190, 208–268, 280, 299, 306 in prilogami III, IV in V najpozneje do 31. oktobra 2012. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da v predpisih sklici na direktive, ki so s to direktivo preklicane, pomenijo sklice na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice. 2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 311Razveljavitev 1. Direktive 73/239/EGS, 78/473/EGS, 88/357/EGS, 92/49/EGS, 98/78/ES, 2001/17/ES, 2002/83/ES, 2005/68/ES in 2007/44/ES, kakor so bile spremenjene z direktivami, navedenimi v delu A Priloge VI, so z dnem po datumu, določenem v členu 310(1), razveljavljene, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge VI. Sklicevanje na razveljavljene direktive pomeni sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI. 2. Direktive 64/225/EGS, 73/240/EGS, 76/580/EGS, 84/641/EGS in 87/344/EGS, kakor so bile spremenjene z direktivami, navedenimi v delu A Priloge VI, so z dnem po datumu, določenem v členu 310(1), razveljavljene, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge VI. Člen 312Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije . Členi 1–3, 5, 9, 11, 12, 15–17, 19–22, 24–25, 32, 33, 55–65, 68, 69, 72, 141, 143, 145, 147–149, 151–159, 166–169, 172–175, 177–187, 189, 191–207, 269–279, 281–298, 300–305, 307–313 ter priloge I, II, V, VI in VII se uporabljajo od 1. novembra 2012. Člen 313Naslovniki Ta direktiva je naslovljena na države članice. ê 73/239/EGS (prilagojeno) PRILOGA I √ ZAVAROVALNE VRSTE NEžIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Õ A. RAZVRSTITEV NEVARNOSTI PO ZAVAROVALNIH VRSTAH 1. Nezgoda (vključno z nesrečami pri delu in poklicnimi obolenji) : - dogovorjeno denarno nadomestilo; - denarna nadomestila v obliki odškodnine; - kombinacije obeh; - poškodbe potnikov. 2. Bolezen: - dogovorjeno denarno nadomestilo; - denarna nadomestila v obliki odškodnine; - kombinacije obeh. 3. Kopenska vozila (razen tirnih vozil) Vsakršna škoda ali izguba: - kopenskih motornih vozil; - kopenskih vozil razen motornih vozil. 4. Tirna vozila Vsakršna škoda ali izguba tirnih vozil. 5. Zrakoplovi Vsakršna škoda ali izguba zrakoplovov. 6. Plovila (morska, jezerska ter rečna in kanalska plovila) Vsakršna škoda ali izguba: - rečnih ali kanalskih plovil; - jezerskih plovil; - morskih plovil. 7. Blago pri prevozu (vključno s trgovskim blagom, prtljago in vsem drugim blagom) Vsakršna škoda ali izguba blaga pri prevozu ali prtljage, ne glede na obliko prevoza. 8. Požar in elementarne nesreče Vsakršna škoda ali izguba premoženja (razen premoženja iz zavarovalnih vrst 3, 4, 5, 6 in 7) zaradi: - požara; - eksplozije; - nevihte; - drugih elementarnih nesreč razen neviht; - jedrske energije; - pogrezanja in drsenja tal. 9. Druga škoda na premoženju Vsakršna škoda ali izguba premoženja (razen premoženja iz zavarovalnih vrst 3, 4, 5, 6 in 7) zaradi toče ali pozebe, ter kakšnega drugega vzroka kot na primer tatvine razen tistih iz zavarovalne vrste 8. 10. Odgovornost pri uporabi motornih vozil Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe motornih vozil, ki obratujejo na kopnem (vključno s prevozniško odgovornostjo). 11. Odgovornost pri uporabi zrakoplovov Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe zrakoplovov (vključno s prevozniško odgovornostjo). 12. Odgovornost pri uporabi plovil (morska, jezerska ter rečna in kanalska plovila) Vsakršna odgovornost, ki izhaja iz uporabe ladij, plovil ali čolnov na morju, jezerih, rekah ali kanalih (vključno s prevozniško odgovornostjo). 13. Splošna odgovornost Vse vrste odgovornosti razen tistih pod številkami 10, 11 in 12. 14. Kredit: - nesolventnost (splošna); - izvozni kredit; - kredit z obročnim odplačevanjem; - hipoteke; - kmetijski kredit. 15. Kavcija: - kavcija (neposredna); - kavcija (posredna). 16. Različne finančne izgube: - poklicne nevarnosti; - nezadostni prihodki (na splošno); - slabo vreme; - izguba dobička; - tekoči splošni stroški; - nepredvideni poslovni stroški; - izguba tržne vrednosti; - izpad najemnine ali prihodka; - neposredne poslovne izgube razen izgub iz prejšnjih alinej; - druge poslovne izgube (neposlovne); - druge vrste finančne izgube. 17. Stroški postopka Stroški odvetnika in stroški sodnega postopka. ê 84/641/EGS člen 14 18. Zavarovanje pomoči Pomoč osebam, ki zaidejo v težave na potovanju, ko so odsotne od doma ali stalnega prebivališča. ê 73/239/EGS (prilagojeno) Nevarnosti, vključene v eno vrsto, ne morejo biti vključene v drugo vrsto, razen v primerih iz točke C. B. OPIS DOVOLJENJ, IZDANIH ZA VEč KOT ENO ZAVAROVALNO VRSTO Kjer dovoljenje √ Dovoljenja, ki Õ hkrati krijejo √ naslednje zavarovalne vrste, se poimenujejo Õ : (a) zavarovalni vrsti št. 1 in 2,: se imenuje „nezgodno in zdravstveno zavarovanje“; (b) zavarovalne vrste št. 1 (četrta alinea), 3, 7 in 10,: se imenuje „zavarovanje motornih vozil“; (c) zavarovalne vrste št. 1 (četrta alinea), 4, 6, 7 in 12,: se imenuje „pomorska in transportna zavarovanja“; (d) zavarovalne vrste št. 1 (četrta alinea), 5, 7 in 11,: se imenuje „zavarovanja zrakoplovov“; (e) zavarovalni vrsti št. 8 in 9,: se imenuje „požarna in druga škodna zavarovanja“; (f) zavarovalne vrste št. 10, 11, 12 in 13,: se imenuje „zavarovanja odgovornosti“; (g) zavarovalni vrsti št. 14 in 15,: se imenuje „kreditna in kavcijska zavarovanja“; (h) vse zavarovalne vrste , se imenuje po izbiri zadevne države članice √ držav članic Õ , ki o svoji izbiri obvesti √ obvestijo Õ druge države članice in Komisijo. C. DODATNE NEVARNOSTI Podjetje, ki pridobi dovoljenje za glavno nevarnost, ki spada v eno zavarovalno vrsto ali skupino vrst, lahko zavaruje nevarnosti, ki jih vključuje druga zavarovalna vrsta, ne da bi moralo pridobiti dovoljenje, če: - so povezane z glavno nevarnostjo, - zadevajo predmet, ki je zavarovan proti glavni nevarnosti, ter - so krite s pogodbo, s katero je zavarovana glavna nevarnost. ê 87/344/EGS člen 9 Vendar pa nevarnosti, ki jih vključujejo zavarovalne vrste 14, 15 in 17 točke A, ne morejo veljati za nevarnosti, dodane drugim zavarovalnim vrstam. Vendar pa nevarnost, vključena v zavarovalno vrsto 17 (zavarovanje stroškov postopka) lahko velja kot nevarnost, dodana zavarovalni vrsti 18, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem pododstavku, kadar se glavna nevarnost nanaša le na pomoč, ponujeno osebam, ki zaidejo v težave med potovanjem, ko se mudijo proč od doma ali ko se mudijo proč od stalnega prebivališča. Zavarovanje stroškov postopka lahko velja tudi za dodatno nevarnost, in sicer pod pogoji, opredeljenimi v prvem pododstavku, če se nanaša na spore ali nevarnosti, ki izhajajo iz uporabe morskih plovil ali so z njo povezani. ê 2002/83/ES (prilagojeno) PRILOGA II ZAVAROVALNE VRSTE √ žIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA Õ I. √ Življenjska Õ Zzavarovanja iz točk (a)(i), (ii) in (iii) člena 2(1)(a), (b) in (c) 2(3), razen zavarovanj iz točk II in III; II. Zavarovanje za primer poroke, zavarovanje za primer rojstva; III. Zavarovanja iz točk (a)(i) in (ii) člena 2(1)(a) in (b) 2(3), vezana na enote investicijskih skladov; IV. Trajno zdravstveno zavarovanje iz točke (a)(iv) člena 2(1)(d) 2(3); V. Tontine iz točke (b)(i) člena 2(2)(a) 2(3); VI. Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil iz točke (b)(ii) člena 2(3); VII. Upravljanje skupinskih pokojninskih skladov iz točke (b)(iii) in (iv) člena 2(2)(c) in (d) 2(3); VIII. Dejavnosti iz točke (b)(iii) člena 2(2)(e) 2(3); IX. Dejavnosti iz točke (c) člena 2(3). ê 87/343/EGS člen 1(8) in Priloga D. NAčINI IZRAčUNAVANJA IZRAVNALNIH REZERVACIJ ZA ZAVAROVALNO VRSTO KREDITNEGA ZAVAROVANJA Način št. 1 1. 1. Kar zadeva nevarnosti, vključene v zavarovalno vrsto iz točke A št. 14 (v nadaljevanju kreditno zavarovanje), podjetje oblikuje izravnalne rezervacije, v katerih breme gre vsak tehnični primanjkljaj, ki v tej zavarovalni vrsti nastane v poslovnem letu. 2. Takšnim rezervacijam se vsako poslovno leto nameni 75 % vsakršnega tehničnega presežka iz poslov kreditnega zavarovanja, pri čemer velja 12 % omejitev neto premij ali prispevkov, dokler rezervacije niso dosegle 150 % najvišjega letnega zneska neto premij ali prispevkov, prejetih v predhodnih petih poslovnih letih. Način št. 2 1. Kar zadeva nevarnosti, vključene v zavarovalno vrsto iz točke A št. 14 (v nadaljevanju kreditno zavarovanje), podjetja oblikujejo izravnalne rezervacije, v katerih breme gre vsak tehnični primanjkljaj, ki v tej zavarovalni vrsti nastane v poslovnem letu. 2. Najnižji znesek izravnalnih rezervacij je 134 % povprečja premij ali prispevkov, ki so letno prejeti v predhodnih petih poslovnih letih, potem ko so bili odšteti odstopi terjatev in prištete obveznosti, sprejete v pozavarovanje. 3. Takšnim rezervacijam je v vsakem od zaporednih poslovnih let namenjenih 75 % vsakega tehničnega presežka iz te zavarovalne vrste, dokler rezervacije niso vsaj enake najmanjšemu znesku, izračunanemu skladno z odstavkom 2. 4. Države članice lahko določijo posebna pravila za izračun zneska rezervacij in/ali zneska letnih dodelitev, ki presega najnižje zneske, opredeljene v tej direktivi. Način št. 3 1. Izravnalne rezervacije se oblikujejo za zavarovalno vrsto 14 iz točke A (v nadaljevanju kreditno zavarovanje) za izravnanje tehnične izgube ali nadpovprečnega deleža škod za poslovno leto v tej zavarovalni vrsti. 2. Izravnalne rezervacije se izračunajo na način, opredeljen v nadaljevanju. Vsi izračuni se nanašajo na prihodke in odhodke za račun zavarovatelja. Znesek v zvezi z vsakim škodnim izpadom za vsako poslovno leto se nameni izravnalnim rezervacijam, dokler ne dosežejo ali ponovno ne dosežejo zahtevanega zneska. Šteje se, da gre za škodni izpad, če je delež škod za poslovno leto nižji od povprečnega deleža škod za referenčno obdobje. Znesek v zvezi s škodnim izpadom se dobi tako, da se razliko med dvema deležema pomnoži z izkoriščenimi premijami za poslovno leto. Zahtevani znesek je enak šestkratnemu standardnemu odklonu deležev škod v referenčnem obdobju od povprečnega deleža škod, pomnoženega z izkoriščenimi premijami za poslovno leto. Če je v nekem poslovnem letu prišlo do škodnega presežka, se zadevni znesek vzame iz izravnalnih rezervacij. Šteje se, da gre za škodni presežek, če je delež škod za poslovno leto višji od povprečnega deleža škod. Znesek v zvezi s škodnim presežkom se dobi tako, da se razliko med dvema deležema pomnoži z izkoriščenimi premijami za poslovno leto. Ne glede na škodno dogajanje se tem rezervacijam vsako poslovno leto sprva nameni 3,5 % zahtevanega zneska izravnalnih rezervacij, dokler se zahtevani znesek ne doseže ali ponovno ne doseže. Referenčno obdobje ne sme biti krajše od 15 let in daljše od 30 let. Izravnalnih rezervacij ni treba oblikovati, če med referenčnim obdobjem ni bila zabeležena zavarovalnotehnična izguba. Zahtevani znesek izravnalnih rezervacij in znesek, ki ga je treba izvzeti, se lahko zmanjšata, če povprečni delež škod za referenčno obdobje skupaj z deležem stroškov kažeta, da premije vključujejo varnostno rezervo. Način št. 4 1. Izravnalne rezervacije se oblikujejo za zavarovalno vrsto 14 iz točke A (v nadaljevanju kreditno zavarovanje) za izravnanje tehnične izgube ali nadpovprečnega deleža škod za poslovno leto v tej zavarovalni vrsti. 2. Izravnalne rezervacije se izračunajo na način, opredeljen v nadaljevanju. Vsi izračuni se nanašajo na prihodke in odhodke za račun zavarovatelja. Znesek v zvezi z vsakim škodnim izpadom za vsako poslovno leto se nameni izravnalnim rezervacijam, dokler ne dosežejo zahtevanega zneska. Šteje se, da gre za škodni izpad, če je delež škod za poslovno leto nižji od povprečnega deleža škod za referenčno obdobje. Znesek v zvezi s škodnim izpadom se dobi tako, da se razliko med dvema deležema pomnoži z izkoriščenimi premijami za poslovno leto. Najvišji zahtevani znesek je enak šestkratnemu standardnemu odklonu deleža škod v referenčnem obdobju od povprečnega deleža škod, pomnoženega z izkoriščenimi premijami za poslovno leto. Če je v nekem poslovnem letu prišlo do škodnega presežka, se zadevni znesek vzame iz izravnalnih rezervacij, dokler niso dosegle najmanjšega zahtevanega zneska. Šteje se, da gre za škodni presežek, če je delež škod za poslovno leto višji od povprečnega deleža škod. Znesek v zvezi s škodnim presežkom se dobi tako, da se razliko med dvema deležema pomnoži z izkoriščenimi premijami za poslovno leto. Najnižji zahtevani znesek je enak trikratnemu standardnemu odklonu deleža škod v referenčnem obdobju od povprečnega deleža škod, pomnoženega z izkoriščenimi premijami za poslovno leto. Referenčno obdobje ne sme biti krajše od 15 let in daljše od 30 let. Izravnalnih rezervacij ni treba oblikovati, če med referenčnim obdobjem ni bila zabeležena zavarovalnotehnična izguba. Tako zahtevani zneski izravnalnih rezervacij kot znesek, ki jim ga je treba nameniti, ali znesek, ki jim ga je treba odvzeti, se lahko zmanjšajo, če povprečni delež škod za referenčno obdobje skupaj z deležem stroškov kažeta, da premije vključujejo varnostno rezervo in da varnostna rezerva znaša več kot poldrugi standardni odklon deleža škod v referenčnem obdobju. V takšnem primeru se zadevni zneski pomnožijo s količnikom ali poldrugokratnikom standardnega odstopanja in varnostne rezerve." ê 88/357/EGS Priloga 1 PRILOGA 1 PRAVILA ZA USKLAJEVANJE Valuta, v kateri se izplačujejo obveznosti zavarovatelja, se določi skladno z naslednjimi pravili: 1. Kadar je kritje, ki ga predvideva pogodba, izraženo v določeni valuti, velja, da se obveznosti zavarovatelja izplačujejo v tej valuti. 2. Kadar kritje, ki ga predvideva pogodba, ni izraženo v nobeni valuti, velja, da se obveznosti zavarovatelja izplačujejo v valuti države, v kateri je nevarnost. Vendar pa zavarovatelj lahko izbere valuto, v kateri je izražena premija, če ima za takšno izbiro opravičljive razloge. To se lahko primeri tedaj, če je že od trenutka sklenitve pogodbe verjetno, da bo škoda likvidirana v valuti premije in ne v valuti države, v kateri je nevarnost. 3. Države članice lahko pooblastijo zavarovatelja, da presodi, da bo valuta, v kateri mora zagotoviti kritje, bodisi valuta, ki jo bo uporabil skladno s pridobljenimi izkušnjami, bodisi - če izkušenj ni pridobil - v valuti države, v kateri je ustanovljen: - za pogodbe, ki krijejo nevarnosti, razvrščene pod zavarovalne vrste 4, 5, 6, 7, 11, 12 in 13 (samo odgovornost proizvajalca), in - za pogodbe, ki krijejo nevarnosti, razvrščene pod drugimi zavarovalnimi vrstami, kadar mora biti glede na vrsto nevarnosti kritje zagotovljeno v valuti, ki ni valuta, do katere bi prišli z uporabo zgoraj navedenih postopkov. 4. Če je škoda javljena zavarovatelju in jo je treba izplačati v določeni valuti, ki je drugačna od tiste, do katere bi prišli z uporabo zgoraj navedenih postopkov, velja, da se obveznosti zavarovatelja izplačujejo v tej valuti, zlasti v valuti, v kateri je bila s sodno odločitvijo ali s sporazumom med zavarovateljem in zavarovalcem določena odškodnina, ki jo mora plačati zavarovatelj. 5. Če je škoda ocenjena v valuti, ki je zavarovatelju znana vnaprej, a je drugačna od valute, do katere bi prišli z uporabo zgoraj navedenih postopkov, lahko zavarovatelji sodijo, da se njihove obveznosti izplačujejo v tej valuti. 6. Države članice lahko pooblastijo podjetja, da zavarovalno-tehničnih rezervacij ne pokrijejo z usklajenimi naložbami, če bi uporaba zgoraj navedenih postopkov povzročila, da bi bilo podjetje – bodisi sedež bodisi podružnica – obvezano, da bi zaradi spoštovanja načela usklajevanja imelo sredstva v določeni valuti v višini, ki ne bi presegala 7 % sredstev v drugih valutah. Vendar pa: (a) v primeru, ko se zavarovalno-tehnične rezervacije usklajujejo s sredstvi, ki se glasijo na grške drahme, irske funte in portugalske eskude, ta znesek ne presega: - 1 milijona ekujev med prehodnim obdobjem, ki se konča 31. decembra 1992, - 2 milijonov ekujev od 1. januarja 1993 do 31. decembra 1998; (b) v primeru, ko se zavarovalno-tehnične rezervacije usklajujejo s sredstvi, ki se glasijo na belgijske franke, luksemburške franke in španske pezete, ta znesek ne presega 2 milijonov ekujev med prehodnim obdobjem, ki se konča z 31. decembrom 1996. Od konca prehodnega obdobja, opredeljenega pod a) in b), splošni režim velja za te valute, razen če Svet ne odloči drugače. ê 2002/83/ES Priloga II 3. Države članice se lahko odločijo, da od zavarovalnic ne bodo zahtevale, da uporabljajo načelo usklajenosti, če so obveznosti plačljive v valuti, ki ni valuta ene od držav članic, če so naložbe v tej valuti regulirane, če za valuto veljajo omejitve prenosa ali če iz podobnih razlogov ni primerna za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij. ê 92/49/EGS člen 23 8. Zavarovalnice imajo lahko neusklajene naložbe za kritje zneska, ki ne presega 20 % njihovih obveznosti v določeni valuti. ê 2002/83/ES Priloga II Skupne naložbe v vseh valutah skupaj pa morajo biti najmanj enake skupnim obveznostim v vseh valutah skupaj. ê 92/49/EGS člen 23 9. Država članica lahko predvidi, da se, kadar mora biti obveznost po predhodnih postopkih pokrita z naložbami, izraženimi v valuti te države članice, šteje, da je ta zahteva izpolnjena, če so sredstva izražena v ekujih. ê 88/357/EGS PRILOGA 2A Zavarovalno-tehnični izkaz 1. Skupaj obračunane kosmate zavarovalne premije 2. Skupaj stroški škod 3. Stroški provizije 4. Bruto zavarovalno-tehnični rezultat PRILOGA 2B Zavarovalno-tehnični izkaz 1. Bruto premije zadnjega poslovnega leta 2. Bruto škode zadnjega poslovnega leta (vključno z rezervacijami na koncu poslovnega leta) 3. Stroški provizije 4. Bruto zavarovalno-tehnični rezultat ê 2002/83/ES (prilagojeno) PRILOGA III Informacije za zavarovalce Naslednje informacije, ki se morajo zavarovalcu posredovati pred sklenitvijo pogodbe (A) ali v času veljavnosti pogodbe (B), se morajo posredovati jasno in natančno, pisno in v uradnem jeziku države članice obveznosti. Te informacije pa so lahko tudi v drugem jeziku, če tako zahteva zavarovalec in če to dovoljuje pravo države članice ali če lahko zavarovalec veljavno pravo prosto izbira. A. PRED SKLENITVIJO POGODBE Informacije o zavarovalnici | Informacije o obveznosti | (a)1 Ime zavarovalnice in njena pravna oblika (a)2 Ime države članice, v kateri je sedež in po potrebi zastopstvo ali podružnica, ki sklepa pogodbo (a)3 Naslov sedeža in po potrebi zastopstva in podružnice, ki sklepa pogodbo | (a)4 Opredelitev vsake koristi in vsake opcije (a)5 Čas trajanja pogodbe (a)6 Sredstvo za odstop od pogodbe (a)7 Način plačila premij in trajanje plačil (a)8 Način izračuna in delitev bonusov (a)9 Navedba gotovinskih in drugih izplačil in obseg, do katerega so zajamčene (a)10 Informacije o premijah z vsako korist, za glavne koristi in za dodatne koristi, kjer to ustreza (a)11 Za police življenjskega zavarovanja, vezane na enote investicijskega sklada, določitev naložb, s katerimi so koristi povezane (a)12 Navedba narave sredstev, na katerih temeljijo police življenjskega zavarovanja, vezane na enoto investicijskega sklada (a)13 Dogovori glede uporabe obdobje mirovanja (a)14 Splošni podatki o davčnih ureditvah, ki se uporabljajo za tako vrsto police (a)15 Ureditve za obravnavanje pritožb zavarovalcev v zvezi s pogodbami, življenjskimi zavarovanci ali upravičenci po pogodbah, po potrebi vključno z obstojem organa za reševanje pritožb, brez poseganja v pravico do uporabe pravnih sredstev (a)16 Pravo, ki se uporabi za pogodbo, če stranki nimata proste izbire ali, če stranki veljavno pravo prosto izbirata, pravo, za katero zavarovalnica predlaga, da se izbere | B. V čASU VELJAVNOSTI POGODBE Poleg splošnih in posebnih pogojev police mora zavarovalec ves čas trajanja veljavnosti pogodbe prejemati naslednje informacije. Informacije o zavarovalnici | Informacije o obveznosti | (b)1 Kakršna koli sprememba imena zavarovalnice, njene pravne oblike ali naslova njenega sedeža in po potrebi zastopstva ali podružnice, ki je sklenila pogodbo | (b)2 V primeru spremembe zavarovalnih pogojev ali spremembe prava, ki se uporabi za pogodbo, vseh informacije, ki so naštete v točkah (a)4 do (a)12 dela poglavja A (b)3 Vsako leto o spremembi informacije o stanju bonusov | PRILOGA IV 1. POSLOVNA SKRIVNOST Do 17. novembra 2002 lahko države članice pogodbe o sodelovanju, ki določajo izmenjavo podatkov s pristojnimi organi tretjih držav, sklenejo samo, če za razkrite podatke veljajo zagotovila o varovanju poslovne skrivnosti, ki so najmanj enakovredna zagotovilom iz člena 16 te direktive. 2. DEJAVNOSTI IN ORGANI, KI SO IZ TE DIREKTIVE IZKLJUčENI Do 1. januarja 2004 se ta direktiva na družbe za vzajemno zavarovanje ne nanaša: - če akt o ustanovitvi družbe vsebuje določbe za poziv za vplačilo dodatnih vplačil ali zmanjšanje njihovih prejemkov ali pomoč drugih oseb, ki so se zavezale, da bodo pomoč nudile, in - če letni dohodek iz vplačil za dejavnosti, ki jih pokriva ta direktiva, tri leta zapored ne preseže 500 000 EUR. Če se ta znesek tri leta zapored preseže, se ta direktiva uporablja od četrtega leta. 3. DO 1. JANUARJA 2004 UPORABLJAJO DRžAVE čLANICE NASLEDNJE DOLOčBE: A. Minimalni kapital Vsaka država članica od vsake zavarovalnice s sedežem na njenem ozemlju zahteva ustrezen minimalni kapital glede na njeno celotno dejavnost. Minimalni kapital sestavljajo: 1. sredstva zavarovalnice, prosta kakršnih koli predvidljivih obveznosti, minus kakršna koli neopredmetena sredstva. Vključeni so zlasti: - vplačani osnovni kapital ali, če gre za družbo za vzajemno zavarovanje, dejanski ustanovni kapital plus računi katerega koli družbenika, ki izpolnjujejo naslednja merila: (a) akt o ustanovitvi družbe mora določati, da se lahko izplačila s teh računov izvršijo samo družbenikom, če se minimalni kapital zaradi tega ne zniža pod zahtevano raven ali če so bili po prenehanju zavarovalnice vsi drugi dolgovi zavarovalnice poravnani; (b) akt o ustanovitvi družbe mora določati, da je treba o kakršnih koli takih izplačilih iz drugih razlogov razen individualne prekinitve družbenika pristojne organe obvestiti najmanj en mesec vnaprej, ti pa lahko v tem obdobju izplačilo prepovejo; (c) ustrezne določbe akta o ustanovitvi družbe se lahko spremenijo šele, ko pristojni organi izjavijo, da spremembi ne nasprotujejo, brez poseganja v merila v točkah (a) in (b); - polovica neplačanega osnovnega ali ustanovnega kapitala, potem ko vplačani del znaša 25 % tega osnovnega ali ustanovnega kapitala, - rezerve (obvezne in prostovoljne rezerve), ki ne ustrezajo prevzetim obveznostim, - kakršenkoli prenešen dobiček, - kumulativni prednostni osnovni kapital in podrejen dolžniški kapital sta lahko vključena, vendar v primeru vključitve samo do 50 % minimalnega kapitala, od katerega podrejeni dolžniški kapital z določeno dospelostjo ne smejo predstavljati več kakor 25 %, ali kumulativni prednostni osnovni kapital na določeni rok, če so izpolnjena naslednja minimalna merila: (a) v primeru stečaja ali likvidacije zavarovalnice morajo obstajati zavezujoče pogodbe, po katerih sta podrejeni dolžniški kapital ali prednostni osnovni kapital uvrščena za terjavami vseh drugih upnikov in se ne vrneta, dokler niso poravnani vsi drugi dolgovi, ki so takrat neporavnani. Podrejeni dolžniški kapital mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje: (b) upošteva se lahko samo v celoti vplačani kapital; (c) za posojila z določeno dospelostjo mora biti prvotna dospelost najmanj pet let. Najpozneje eno leto pred dnevom vračila mora zavarovalnica pristojnim organom predložiti v odobritev načrt, ki kaže, kako bo ob dospelosti minimalni kapital ohranila ali spravila na zahtevano raven, razen če se obseg, do katerega je posojilo lahko sestavina minimalnega kapitala, v najmanj zadnjih petih letih pred dnevom vračila postopno zmanjša. Pristojni organi lahko dovolijo predčasno vračilo takih posojil, če zavarovalnica izdajateljica vloži prošnjo in če se njen minimalni kapital ne bo znižal pod zahtevano raven; (d) posojila, pri katerih dospelost ni določena, morajo biti vračljiva samo ob petletnem odpovednem roku, razen če posojila nič več ne veljajo kot sestavina minimalnega kapitala ali če se izrecno zahteva predhodno soglasje pristojnih organov za predčasno vračilo. V zadnjem primeru mora zavarovalnica pristojne organe obvestiti najmanj šest mesecev pred dnevom predlaganega vračila in natančno navesti dejanski in zahtevani minimalni kapital pred vračilom in po njem. Pristojni organi vračilo dovolijo samo, če se minimalni kapital zavarovalnice ne bo znižal pod zahtevano raven; (e) posojilna pogodba ne sme vsebovati nobene klavzule, ki bi določala, da v določenih okoliščinah razen pri prenehanju zavarovalnice dolg postane vračljiv pred dogovorjenimi datumi vračila; (f) posojilna pogodba se lahko spremeni samo, ko pristojni organi izjavijo, da spremembi ne nasprotujejo; - vrednostni papirji, pri katerih dospelost ni določena, in drugi instrumenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, vključno s kumulativnimi prednostnimi delnicami razen delnic, ki so navedene v peti alinei, do 50 % za skupno vrednost takih vrednostnih papirjev in podrejenega dolžniškega kapitala iz pete alinee: (a) ne smejo se vrniti na pobudo prinositelja ali brez predhodnega soglasja pristojnih organov; (b) pogodba o izdaji mora omogočati, da zavarovalnica plačilo obresti od posojila odloži; (c) posojilodajalčeve terjatve morajo biti v celoti uvrščene za terjatvami vseh nesubordiniranih upnikov; (d) dokumenti, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev, morajo zagotavljati sposobnost dolga za pokritje izgube in neplačane obresti, ter omogočati nadaljnje poslovanje zavarovalnice; (e) upoštevajo se lahko samo v celoti vplačani zneski; 2. če je to dovoljeno po nacionalnem pravu, rezerve iz dobička, prikazane v bilanci stanja, če se lahko uporabijo za kritje kakršnih koli izgub, do katerih lahko pride, in če niso bile dane na voljo za delitev zavarovalcem; 3. na prošnjo zavarovalnice z dokazili, ki jo zavarovalnica naslovi na pristojni organ države članice, na ozemlju katere ima zavarovalnica svoj sedež, in s soglasjem tega organa: (a) znesek v višini 50 % bodočih dobičkov zavarovalnice; znesek bodočih dobičkov se izračuna tako, da se ocenjeni letni dobiček pomnoži z indeksom, ki predstavlja povprečno dobo do izteka polic; uporabljeni indeks ne sme biti višji od 10; ocenjeni letni dobiček je aritmetično povprečje dobičkov v zadnjih petih letih v dejavnostih, ki so navedene v členu 2 te direktive. Osnovo za izračun indeksa, s katerim se mora pomnožiti ocenjeni letni dobiček, in sestavine ustvarjenih dobičkov določijo s skupnim dogovorom pristojni organi držav članic v sodelovanju s Komisijo. Do takega dogovora se te vrednosti določijo po pravu domače države članice. Ko bodo pristojni organi opredelili koncept ustvarjenih dobičkov, bo Komisija predložila predloge za uskladitev tega koncepta z direktivo o uskladitvi letnih računovodskih izkazov zavarovalnic, ki bo določala uskladitev iz člena 1(2) Direktive 76/660/EGS. (b) če se zillmeriziranje ne izvaja ali če je nižje od dodatka za stroške pridobitve posla, ki je vključen v premiji, razlika med nezillmeriziranimi in delno zillmeriziranimi matematičnimi rezervacijami in matematičnimi rezervacijami, zillmeriziranimi po stopnji, ki je enaka dodatku za stroške pridobitve posla, ki je vključen v premiji; ta številka pa ne sme biti višja od 3,5 % vsote razlik med ustreznimi kapitalskimi vsotami dejavnosti življenjskega zavarovanja in matematičnimi rezervacijami za vse police, za katere je zillmeriziranje mogoče; razlika se zmanjša za znesek neamortiziranih stroškov pridobitve posla, ki so knjiženi kot sredstvo; (c) če dajo pristojni organi zadevnih držav članic, v katerih zavarovalnica izvaja svoje dejavnosti, svoje soglasje, kakršne koli skrite rezerve iz naslova prenizko ocenjene vrednosti sredstev in previsoko ocenjene vrednosti obveznosti razen matematičnih rezervacij, če take skrite rezerve niso izredne narave. B. Minimalni kapital Po poglavju C se minimalni kapital po vrstah zavarovalnih pogodb določi, kakor je prikazano v nadaljevanju. (a) Za zavarovalne vrste iz člena 2(1)(a) in (b) te direktive razen zavarovanj, ki so povezana z naložbenim kapitalom, in za dejavnosti iz člena 2(3) te direktive, mora biti minimalni kapital enak vsoti naslednjih dveh rezultatov: - prvi rezultat: 4 % delež matematičnih rezervacij za bruto vrednost direktnih zavarovanj pozavarovalnih prenosov in sprejemov pozavarovanja se pomnoži z razmerjem skupnih matematičnih rezervacij za zadnje poslovno leto brez prenosov pozavarovanj in skupnih bruto matematičnih rezervacij, kakor so določene zgoraj; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 85 %. - drugi rezultat: za police, pri katerih rizični kapital ni negativen, se 3 % delež takega kapitala, za katerega je zavarovalnica sklenila zavarovalne pogodbe, pomnoži z razmerjem skupnega rizičnega kapitala za zadnje poslovno leto kot obveznosti zavarovalnice po prenosih pozavarovanj in retrocesijah in skupnim bruto rizičnim kapitalom pozavarovanja; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %. Za začasno zavarovanje za primer smrti za dobo največ treh let mora biti navedeni delež 0,1 %; za tako zavarovanje za dobo, daljšo od treh let, vendar pa ne daljšo od pet let, mora biti ta delež 0,15 %. (b) Za dodatno zavarovanje iz člena 2(1)(c) te direktive mora biti minimalni kapital enak rezultatu naslednjega izračuna: - premije ali vplačila (vključno z dodatnimi stroški k premijam ali vplačilom) za neposredno zavarovanje v zadnjem poslovnem letu glede na vsa finančna leta se seštejejo; - tej skupni vrednosti se doda znesek premij, sprejetih za vsa pozavarovanja v zadnjem poslovnem letu; - od te vsote se nato odšteje skupen znesek odpovedanih premij ali vplačil v zadnjem poslovnem letu ter skupni znesek davkov in dajatev iz naslova premij ali vplačil, ki so vključene v skupni znesek. Tako dobljeni znesek se razdeli na dva dela, prvi do vrednosti 10 milijonov EUR, drugi pa za preostalo vrednost; 18 % oziroma 16 % teh delov se izračuna in sešteje. Rezultat se dobi tako, da se tako izračunana vsota pomnoži z razmerjem med zneskom zahtevkov, ki jih mora zavarovalnica še kriti po odbitju prenosov pozavarovanja, za zadnje poslovno leto in bruto zneskom zahtevkov; to razmerje v nobenem primeru ne sme biti nižje od 50 %. V primeru združenja zavarovateljev, znanega kot Lloyd's, se minimalni kapital izračuna na podlagi čistih premij, ki se pomnožijo s pavšalnim odstotkom, ki ga vsako leto določi organ države članice, ki je pristojen za sedež. Ta pavšalni odstotek se mora izračunati na osnovi najnovejših statističnih podatkov o izplačanih provizijah. Podrobnosti se skupaj z ustreznimi izračuni pošljejo pristojnim organom držav, na ozemlju katerih Lloyd's izvaja dejavnost. (c) Za trajna zdravstvena zavarovanja iz člena 2(1)(d) te direktive, ki jih ni mogoče odpovedati, in za dejavnosti z izplačilom na fiksno določen dan iz člena 2(2)b te direktive, je minimalni kapital enak 4 % deležu matematičnih rezervacij, izračunanih po pogojih, ki so določeni v prvem rezultatu v točki (a) tega poglavja. (d) Za tontine v členu 2(2)(a) te direktive mora minimalni kapital znašati 1 % njihovih sredstev. (e) Za zavarovanja, ki jih pokriva člen 2(1)(a) in (b) te direktive in ki so povezana z naložbenim kapitalom, in za dejavnosti iz člena 2(2)(c), (d) in (e) te direktive mora minimalni kapital znašati: - 4 % delež matematičnih rezervacij, izračunanih po pogojih, določenih v prvem rezultatu v točki (a) tega poglavja, če zavarovalnica nosi naložbeno tveganje, in 1 % delež rezervacij, izračunanih na enak način, če zavarovalnica ne nosi naložbenega tveganja, če je trajanje pogodbe daljše od pet let, dodeljena sredstva za kritje stroškov upravljanja, ki so določena v pogodbi, pa so določena za dobo, daljšo od pet let, plus - 0,3 % delež rizičnega kapitala, izračunanega po pogojih, ki so določeni v prvem pododstavku drugega rezultata v točki (a) tega poglavja, če zavarovalnica krije primer smrti. C. Zajamčeni kapital 1. Ena tretjina zahtevanega minimalnega kapitala, kakor ga določa Poglavje B, predstavlja zajamčeni kapital. S pridržkom odstavka 2 tega poglavja, morajo najmanj 50 % tega kapitala prestavljati sestavine, ki so naštete v poglavju A(1) in (2). 2. (a) (a) Zajamčeni kapital pa ne sme biti nižji od 800000 EUR. (b) Katera koli država članica lahko določi, da se minimalni zajamčeni kapital za družbe za vzajemno zavarovanje in zavarovalnice tipa družb za vzajemno zavarovanje in tontine zniža na 600000 EUR. (c) Za družbe za vzajemno zavarovanje v drugem stavku druge alinee člena 3(6) te direktive, ko bodo uvrščene na področje uporabe te direktive, in za tontine lahko katera koli država članica dovoli, da se določitev minimalnega zajamčenega kapitala v višini 100000 EUR z zaporednimi obroki po 100000 EUR postopoma zviša na znesek, določen v točki (b) tega poglavja, kadarkoli se vplačila zvišajo za 500000 EUR. (d) Minimalni zajamčeni kapital v točkah (a), (b) in (c) tega poglavja morajo sestavljati sestavine, ki so navedene v Poglavju A(1) in (2). 3. Družbe za vzajemno zavarovanje, ki želijo svojo dejavnost razširiti v smislu člena 6(4) ali člena 40 te direktive, tega ne smejo storiti, razen če takoj ne izpolnjujejo zahtev odstavka 2(a) in (b) tega poglavja. ê 2005/68/ES (prilagojeno) PRILOGA I III √ PRAVNE OBLIKE PODJETIJ Õ ê 92/49/EGS člen 6 (prilagojeno) 1. Matična država članica zahteva od vsake √ A. Oblike Õ zavarovalnic √ za neživljenjsko zavarovanje Õ e, ki zaprosi za dovoljenje, da: (a) sprejme eno od naslednjih oblik: (1) v primeru Kraljevine Belgije: „société anonyme – naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions – commanditaire vennootschap op aandelen“, „association d'assurance mutuelle – onderlinge verzekeringsvereniging“, „société coopérative – coöperatieve vennootschap“; ê 2006/101/ES člen 1 in Priloga točka 1 (2) v Bolgariji: „акционерно дружество“; ê člen 20 in Priloga II, točka 335 (3) v primeru Češke republike: „ akciová společnost“ , „ družstvo“ ; ê 92/49/EGS člen 6 (4) v primeru Kraljevine Danske: „aktieselskaber“ , „gensidige selskaber“; (5) v primeru Zvezne republike Nemčije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Öffentlich-rechtliches Wettbewerbsversicherungsunternehmen“; ê člen 20 in Priloga II, točka 335 (6) v primeru Republike Estonije: „ aktsiaselts“ ; ê 92/49/EGS člen 6 (7) v primeru Irske: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“; (8) v primeru Helenske republike: „ανώνυμη εταιρία“, „αλληλασφαλιστικός συνεταιρισμός“; (9) v primeru Kraljevine Španije: „sociedad anónima“, „sociedad mutua“, „sociedad cooperativa“; (10) v primeru Francoske republike: „société anonyme“, „société d'assurance mutuelle“, „institution de prévoyance régie par le code de la sécurité sociale“, „institution de prévoyance régie par le code rural“ in „mutuelles régies par le code de la mutualité“; (11) v primeru Italijanske republike: „società per azioni“, „società cooperativa“, „mutua di assicurazione“; ê člen 20 in Priloga II, točka 335 (prilagojeno) (12) v primeru Republike Ciper: „ Εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή εταιρεία περιορισμένης ευθύνης χωρίς μετοχικό κεφάλαιο “; (13) v primeru Republike Latvije: „ apdrošināšanas akciju sabiedrība“ , „ savstarpējās apdrošināšanas kooperatīvā biedrība “; (14) v primeru Republike Litve: „ akcinės bendrovės“ , „ uždarosios √ uždaroji Õ akcinės bendrovės “; ê 92/49/EGS člen 6 (15) v primeru Velikega vojvodstva Luksemburg: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „association d'assurances mutuelles“, „société coopérative“; ê člen 20 in priloga II, točka 335 ð novo (16) v primeru Republike Madžarske: „ biztosító részvénytársaság“ , „ biztosító szövetkezet“ , „ biztosító egyesület “, „ külföldi székhelyű biztosító magyarországi fióktelepe “; (17) v primeru Republike Malte: „kumpanija pubblika“, „kumpanija privata“, „fergħa“, „Korp ta' l- Assikurazzjoni Rikonnoxxut“ ð „limited liability company/ kumpannija b` responsabbilta` limitata“ï; ê 92/49/EGS člen 6 (18) v primeru Kraljevine Nizozemske: „naamloze vennootschap“, „onderlinge waarborgmaatschappij“; ê Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske člen 29 in Priloga I, točka 197 (19) v primeru Republike Avstrije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“; ê člen 20 in Priloga II, točka 335 (20) v primeru Republike Poljske: „spółka akcyjna“ , „ towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych“ ; ê 92/49/EGS člen 6 (21) v primeru Portugalske republike: „sociedade anónima“, „mútua de seguros“; ê 2006/101/ES člen 1 in Priloga točka 1 (22) v Romuniji: „societăţi pe acţiuni“, „societăţi mutuale“; ê člen 20 in Priloga II, točka 335 (23) v primeru Republike Slovenije: „ delniška družba“ , „ družba za vzajemno zavarovanje“ ; (24) v primeru Slovaške republike: „ akciová spoločnost“ ; ê Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske člen 29 in priloga I, točka 197 (25) v primeru Republike Finske: „keskinäinen vakuutusyhtiö – ömsesidigt försäkringsbolag“, „vakuutusosakeyhtiö – försäkringsaktiebolag“, „vakuutusyhdistys – försäkringsförening“; (26) v primeru Kraljevine Švedske: „försäkringsaktiebolag“, „ömsesidiga försäkringsbolag“, „understödsföreningar“; ê 92/49/EGS člen 6 (27) v primeru Združenega kraljestva: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited, societies registered under the Industrial and Provident Societies Acts, societies registered under the Friendly Societies Acts, the association of underwriters known as Lloyd's“. ê 92/49/EGS člen 6 (prilagojeno) (28) Zavarovalnica lahko sprejme tudi √ v vsakem primeru in kot alternativa oblikam, naštetim v točkah (1) do (27), Õ oblikao evropske družbe (SE), ko bo ustanovljena √ kakor je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) št. 2157/2001 Õ [88]. ê 2002/83/ES člen 6 (prilagojeno) 1. Domača država članica zahteva, da vsaka zavarovalnica, ki zaprosi za dovoljenje: B. (a) sprejme eno od naslednjih oblik √ Oblike življenjskih zavarovalnic Õ : (1) v primeru Kraljevine Belgije: „société anonyme/naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen“, „association d'assurance mutuelle/onderlinge verzekeringsvereniging„, “société coopérative/coöperatieve vennootschap“; ê 2006/101/ES člen 1 in priloga točka 3 (2) v Bolgariji: „акционерно дружество“, „взаимозастрахователна кооперация“; ê 2004/66/ES člen 1 in priloga (3) v primeru Češke republike: „akciová společnost“, „družstvo“; ê 2002/83/ES (4) v primeru Kraljevine Danske: „aktieselskaber“, „gensidige selskaber“, „pensionskasser omfattet af lov om forsikringsvirksomhed (tværgående pensionskasser)“; (5) v primeru Zvezne republike Nemčije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „öffentlich-rechtliches Wettbewerbsversicherungsunternehmen“; ê 2004/66/ES člen 1 in Priloga (6) v primeru Republike Estonije: „aktsiaselts“; ê 2002/83/ES (7) v primeru Irske: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“, „societies registered under the Industrial and Provident Societies Acts“ in „societies registered under the Friendly Societies Acts“; (8) v primeru Helenske republike: „ανώνυμη εταιρία“; (9) v primeru Kraljevine Španije: „sociedad anónima“, „sociedad mutua“, „sociedad cooperativa“; (10) v primeru Francoske republike: „société anonyme“, „société d'assurance mutuelle“, „institution de prévoyance régie par le code de la sécurité sociale“, „institution de prévoyance régie par le code rural“ in „mutuelles régies par le code de la mutualité“; (11) v primeru Italijanske republike: „societá per azioni“, „societá cooperativa“, „mutua di assicurazione“; ê 2004/66/ES člen 1 in Priloga (prilagojeno) (12) v primeru Republike Ciper: „Εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με εγγύηση“; (13) v primeru Republike Latvije: „apdrošināšanas akciju sabiedrība“, „savstarpējās apdrošināšanas kooperatīvā biedrība“; (14) v primeru Republike Litve: „akcinės bendrovės“, „uždarosios Ö uždaroji Õ akcinės bendrovės“; ê 2002/83/ES (15) v primeru Velikega vojvodstva Luksemburg: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „association d'assurances mutuelles“, „société coopérative“; ê 2004/66/ES člen 1 in Priloga ð novo (16) v primeru Republike Madžarske: „biztosító részvénytársaság“, „biztosító szövetkezet“, „biztosító egyesület“, „külföldi székhelyű biztosító magyarországi fióktelepe“; (17) v primeru Republike Malte: „kumpanija pubblika“, „kumpanija privata“, „fergħa“, „Korp ta’ l- Assikurazzjoni Rikonnoxxut“ ð „limited liability company/ kumpannija b` responsabbilta` limitata“ï; ê 2002/83/ES (18) v primeru Kraljevine Nizozemske: „naamloze vennootschap“, „onderlinge waarborgmaatschappij“; ê 2002/83/ES (19) v primeru Republike Avstrije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“; ê 2004/66/ES člen 1 in Priloga (20) v primeru Republike Poljske: „spółka akcyjna“, „towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych“; ê 2002/83/ES (21) v primeru Portugalske republike: „sociedade anónima“, „mútua de seguros“; ê 2006/101/ES člen 1 in Priloga točka 3 (22) v Romuniji: „societăţi pe acţiuni“, „societăţi mutuale“; ê 2004/66/ES člen 1 in Priloga (23) v primeru Republike Slovenije: „delniška družba“, „družba za vzajemno zavarovanje“; (24) v primeru Slovaške republike: „akciová spoločnost“; ê 2002/83/ES (prilagojeno) (25) v primeru Republike Finske: „keskinäinen vakuutusyhtiö/ömsesidigt försäkringsbolag“, „vakuutusosakeyhtiö/försäkringsaktiebolag“, „vakuutusyhdistys/försäkringsförening“; (26) v primeru Kraljevine Švedske: „försäkringsaktiebolag“, „ömsesidiga försäkringsbolag“, „understödsföreningar“; (27) v primeru Združenega kraljestva: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“, „societies registered under the Industrial and Provident Societies Acts“, „societies registered or incorporated under the Friendly Societies Acts“, „the association of underwriters known as Lloyd's“. (28) Zavarovalnica lahko sprejme √ v vsakem primeru in kot alternativa oblikam, naštetim v točkah (1) do (27), Õ oblikao evropske družbe, ko je bila navedena družba ustanovljena √ (SE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 2157/2001 Õ . ê 2005/68/ES PRILOGA I C. Oblike pozavarovalnic: (1) v primeru Kraljevine Belgije: „société anonyme/naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen“, „association d'assurance mutuelle/onderlinge verzekeringsvereniging„, “société coopérative/coöperatieve vennootschap“; ò novo (2) v primeru Republike Bolgarije „акционерно дружество“; ê 2005/68/ES (3) v primeru Češke republike: „akciová spoločnost“; (4) v primeru Kraljevine Danske: „aktieselskaber“ , „gensidige selskaber“; (5) v primeru Zvezne republike Nemčije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Öffentlich-rechtliches Wettbewerbsversicherungsunternehmen“; (6) v primeru Republike Estonije: „aktsiaselts“; (7) v primeru Irske: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“; (8) v primeru Helenske republike: „ανώνυμη εταιρία“, „αλληλασφαλιστικός συνεταιρισμός“; (9) v primeru Kraljevine Španije: „sociedad anónima“; (10) v primeru Francoske republike: „société anonyme“, „société d'assurance mutuelle“, „institution de prévoyance régie par le code de la sécurité sociale“, „institution de prévoyance régie par le code rural“ in „mutuelles régies par le code de la mutualité“; (11) v primeru Italijanske republike: „società per azioni“; (12) v primeru Republike Ciper: „Εταιρεία Περιορισμένης Ευθύνης με μετοχές» ή «Εταιρεία Περιορισμένης Ευθύνης με εγγύηση“; (13) v primeru Republike Latvije: „akciju sabiedrība“, „sabiedrība ar ierobežotu atbildību“; (14) v primeru Republike Litve: „akcinė bendrovė», „uždaroji akcinė bendrovė“; (15) v primeru Velikega vojvodstva Luksemburg: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „association d'assurances mutuelles“, „société coopérative“; (16) v primeru Republike Madžarske: „biztosító részvénytársaság“, „biztosító szövetkezet“, „harmadik országbeli biztosító magyarországi fióktelepe“; (17) v primeru Republike Malte: „limited liability company/kumpannija tà responsabbiltà limitata“; (18) v primeru Kraljevine Nizozemske: „naamloze vennootschap“, „onderlinge waarborgmaatschappij“; (19) v primeru Republike Avstrije: „Aktiengesellschaft“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“; (20) v primeru Republike Poljske: „spółka akcyjna“, „towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych“; (21) v primeru Portugalske republike: „sociedade anónima“, „mútua de seguros“; ò novo (22) v primeru Romunije „societate pe actiuni“; ê 2005/68/ES (prilagojeno) (23) v primeru Republike Slovenije: „delniška družba“, (24) v primeru Slovaške republike: „akciová spoločnost“; (25) v primeru Republike Finske: „keskinäinen vakuutusyhtiö/ömsesidigt försäkringsbolag“, „vakuutusosakeyhtiö/försäkringsaktiebolag“, „vakuutusyhdistys/försäkringsförening“; (26) v primeru Kraljevine Švedske: „försäkringsaktiebolag“, „ömsesidigt försäkringsbolag“; (27) v primeru Združenega kraljestva: „incorporated companies limited by shares or by guarantee or unlimited“, „societies registered under the Industrial and Provident Societies Acts“, „societies registered or incorporated under the Friendly Societies Acts“, „the association of underwriters known as Lloyd's“. √ (28) v vsakem primeru in kot alternativa oblikam, naštetim v točkah (1) do (27), oblika evropske družbe (SE), kakor je opredeljena v Uredbi (ES) št. 2157/2001. Õ ê 2001/17/ES PRILOGA POSEBNI REGISTER IZ ČLENA 10(3) 1. VSAKA ZAVAROVALNICA MORA NA SVOJEM SEDEžU VODITI POSEBEN REGISTER SREDSTEV, UPORABLJENIH ZA KRITJE ZAVAROVALNO-TEHNIčNIH REZERVACIJ, IZRAčUNANIH IN NALOžENIH V SKLADU S PREDPISI MATIčNE DRžAVE čLANICE. 2. Kjer zavarovalnica opravlja posle neživljenskega in življenskega zavarovanja, mora za vsako vrsta posla na svojem sedežu voditi poseben register. Kjer pa država članica pooblasti zavarovalnico za kritje življenjskih nevarnosti in nevarnosti naštetih v točkah 1 in 2 Priloge A Direktive 73/239/EGS, lahko določi, da morajo te zavarovalnice voditi en sam register za vse svoje dejavnosti. 3. Celotna vrednost vpisanih sredstev, ki so vrednotena v skladu s predpisi, uporabljenih v matični državi članici, ne sme biti v nobenem trenutku nižja od vrednosti zavarovalno-tehničnih rezervacij. 4. Kjer za sredstvo vpisano v register, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, s posledico, da del vrednosti sredstva ni na razpolago za namen kritja obveznosti, se to dejstvo vpiše v register in znesek, ki ni na razpolago, ni vključen v celotno vrednost iz točke 3. 5. Kjer za sredstvo, ki se uporablja za kritje zavarovalno-tehničnih rezervacij, velja stvarna pravica v dobro upnika ali tretje osebe, brez izpolnjevanja pogojev točke 4, ali kjer za tako sredstvo velja pridržek pravice v dobro upnika ali tretje osebe ali kjer ima upnik pravico zahtevati pobotanje njegovega zahtevka z zahtevkom zavarovalnice, obravnavanje takega sredstva v primeru prenehanja zavarovalnice glede metode predvidene v členu 10(1)(a), določajo predpisi matične države članice, razen kjer za to sredstvo veljajo členi 20, 21 ali 22. 6. Zato se sestava sredstev vpisanih v register v skladu s točkami 1 do 5, po začetku postopka prenehanja ne sme spreminjati in v registru niso dovoljene nobene spremembe razen popravljanja napak pri pisanju, razen z dovoljenjem pristojnega organa. 7. Ne glede na točko 6 morajo upravitelji prenehanja navedenim sredstvom dodati njihov donos in vrednost čistih premij prejetih glede zadevne vrste posla med začetkom postopka prenehanja in časom plačila zavarovalnih zahtevkov ali dokler se ne izvede prenos portfelja. 8. Če je produkt vnovčenja sredstev nižji od ocenjene vrednosti v registrih, morajo upravitelji prenehanja to upravičiti pristojnim organom matičnih držav članic. 9. Nadzorni organi držav članic morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da zavarovalnice v celoti uporabljajo določbe te priloge. ê 2005/68/ES člen 59(9) in Priloga II priloga I IZRAČUNAVANJE PRILAGOJENE KAPITALSKE USTREZNOSTI ZAVAROVALNIC IN POZAVAROVALNIC 1. IZBIRA METODE IZRAČUNAVANJA IN SPLOŠNA NAČELA A. Države članice zagotovijo, da se izračun prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnic in pozavarovalnic iz člena 2(1) opravlja v skladu z eno od metod, opisanih v točki 3. Vendar lahko država članica predvidi, da pristojni organi pooblastijo ali naložijo uporabo metode, določene v točki 3, ki ni ista, kot jo je izbrala država članica. B. Sorazmernost Izračun prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali pozavarovalnice upošteva sorazmerni delež, ki ga ima udeleženo podjetje v svojem povezanem podjetju. "Sorazmerni delež" pomeni v primerih, ko se uporablja metoda 1 ali metoda 2, opisana v točki 3, delež vpisanega kapitala, ki ga ima udeleženo podjetje posredno ali neposredno, ali ko se uporablja metoda 3, opisana v točki 3, odstotke, ki se uporabljajo za izdelavo konsolidiranih računovodskih izkazov. Ne glede na uporabljeno metodo je v primeru, ko je povezano podjetje hčerinsko podjetje in ne dosega kapitalske ustreznosti, treba upoštevati celotni primanjkljaj kapitala hčerinskega podjetja. Ko pa je po mnenju pristojnih organov odgovornost matičnega podjetja, ki ima v lasti delež kapitala, strogo in nedvoumno omejena na ta delež kapitala, lahko taki pristojni organi dovolijo, da se primanjkljaj kapitala hčerinskega podjetja upošteva sorazmerno. Kadar med nekaterimi podjetji v zavarovalniški ali pozavarovalniški skupini ni kapitalskih povezav, pristojni organ odloči kateri sorazmerni delež se upošteva. C. Odprava dvojne uporabe elementov minimalnega kapitala C. 1 Splošno obravnavanje elementov minimalnega kapitala Ne glede na metodo, ki se uporablja za izračunavanje prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, je treba odpraviti dvojno uporabo elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital med različnimi zavarovalnicami ali pozavarovalnicami, upoštevanimi pri tem izračunavanju. Zato je treba pri izračunavanju prilagojene solventnosti zavarovalnice in kjer metode, opisane v točki 3, tega ne predvidijo, odpraviti naslednje zneske: - vrednost vseh sredstev te zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja financiranje elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital ene od njenih povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic, - vrednost vseh sredstev zavarovalnice ali pozavarovalnice, povezane s to zavarovalnico ali pozavarovalnico, ki predstavlja financiranje elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital te zavarovalnice ali pozavarovalnice, - vrednost vseh sredstev zavarovalnice ali pozavarovalnice, povezane s to zavarovalnico, ki predstavlja financiranje elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital katere koli druge zavarovalnice ali pozavarovalnice, povezane s to zavarovalnico ali pozavarovalnico. C.2 Obravnavanje nekaterih elementov Brez poseganja v določbe oddelka C.1: - rezerve iz dobička in prihodnji dobički, ki nastajajo v povezani življenjski zavarovalnici ali povezani življenjski pozavarovalnici zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava prilagojena kapitalske ustreznost, in - ves vpisani, vendar nevplačani kapital zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je povezana z zavarovalnico ali pozavarovalnico, za katero se izračunava prilagojena kapitalske ustreznost, se lahko vključi v izračun samo, če izpolnjuje pogoje za kritje zahteve minimalnega kapitala tega povezanega podjetja. Vendar se ves vpisani, toda nevplačani kapital, ki predstavlja možno obveznost udeleženega podjetja, v celoti izloči iz izračuna. Vpisani, vendar nevplačani kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja možno obveznost povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, se prav tako izloči iz izračuna. Vpisani, vendar nevplačani kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki predstavlja možno obveznost druge povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice iste udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, se izloči iz izračuna. C.3. Prenosljivost Če pristojni organi menijo, da nekateri elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice, razen navedenih v oddelku C.2, dejansko ne morejo biti na razpolago za pokrivanje zahteve minimalnega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava prilagojena kapitalska ustreznost, se ti elementi lahko vključijo v izračun samo, v kolikor izpolnjujejo pogoje za kritje zahteve minimalnega kapitala povezanega podjetja. C.4. Vsota elementov, navedenih v oddelkih C.2 in C.3, ne sme presegati zahteve po minimalnemu kapitalu povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice. D. Odprava ustvarjanja kapitala znotraj skupine Pri izračunavanju prilagojene solventnosti se ne upoštevajo elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital, izhajajoči iz vzajemnega financiranja med zavarovalnico ali pozavarovalnice in: - povezanim podjetjem, - udeleženim podjetjem, - drugim povezanim podjetjem katerega koli njenega udeleženega podjetja. Nadalje se ne upoštevajo elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital zavarovalnice ali pozavarovalnice, povezane z zavarovalnico ali pozavarovalnico, za katero se izračunava prilagojena kapitalska ustreznost, ko element izhaja iz vzajemnega financiranja s katerim koli drugim podjetjem, ki je povezano s to zavarovalnico ali pozavarovalnico. Vzajemno financiranje zlasti obstaja, ko ima zavarovalnica, pozavarovalnica ali katero od povezanih podjetij delnice ali posoja drugemu podjetju, ki ima posredno ali neposredno element, ki izpolnjuje pogoje za minimalni kapital prvega podjetja. E. Pristojni organi zagotovijo, da se prilagojena kapitalska ustreznost izračunava tako pogosto, kakor je določeno v direktivah 73/239/EGS, 91/674/EGS, 2002/83/ES in 2005/68/ES za izračunavanje minimalnega kapitala zavarovalnic ali pozavarovalnic. Vrednost aktive in pasive se oceni v skladu z ustreznimi določbami direktiv 73/239/EGS, 91/674/EGS, 2002/83/ES in 2005/68/ES. 2. UPORABA METOD IZRAČUNAVANJA 2.1 Povezane zavarovalnice in povezane pozavarovalnice . Prilagojena kapitalska ustreznost se izračuna v skladu s splošnimi načeli in metodami, določenimi v tej prilogi. Pri vseh metodah se v primeru, ko ima zavarovalnica ali pozavarovalnica več kot eno povezano zavarovalnico ali pozavarovalnico, prilagojena kapitalska ustreznost izračuna z integriranjem vsake od teh povezanih zavarovalnic ali povezanih pozavarovalnic. V primerih zaporedne udeležbe (na primer, ko je zavarovalnica ali pozavarovalnica udeležena zavarovalnica v drugi zavarovalnici ali pozavarovalnici, ki je tudi udeležena zavarovalnica v neki zavarovalnici ali pozavarovalnici), se prilagojena kapitalska ustreznost izračunava na ravni vsake udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki ima najmanj eno povezano zavarovalnico ali povezano pozavarovalnico. Države članice lahko opustijo izračunavanje prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali pozavarovalnice: - če je zavarovalnica ali pozavarovalnica povezano podjetje druge zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v isti državi članici, in se to povezano podjetje upošteva pri izračunavanju prilagojene kapitalske ustreznosti udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice, ali - če je zavarovalnica ali pozavarovalnica povezano podjetje zavarovalnega holdinga, ki ima registrirani sedež v isti državi članici kot zavarovalnica ali pozavarovalnica in se pri izračunavanju upoštevata zavarovalni holding in povezana zavarovalnica ali povezana pozavarovalnica. Države članice lahko tudi opustijo izračunavanje prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, če je ta zavarovalnica ali pozavarovalnica povezana z drugo zavarovalnico, pozavarovalnico ali zavarovalnim holdingom, ki ima registrirani sedež v drugi državi članici, in če se pristojni organi držav članic dogovorijo, da dodelijo izvajanje dopolnilnega nadzora pristojnemu organu slednje države članice. V vsakem primeru se opustitev prizna samo, če so pristojni organi prepričani, da so elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital zavarovalnic ali pozavarovalnic, vključeni v izračunavanje, ustrezno porazdeljeni med temi podjetji. Države članice lahko predvidijo, da tam, kjer ima povezana zavarovalnica ali povezana pozavarovalnica registrirani sedež v državi članici, ki ni ista kot država registriranega sedeža zavarovalnice ali pozavarovalnice, za katero se izračunava prilagojena kapitalska ustreznost, izračun upošteva v zvezi s povezanim podjetjem stanje kapitalska ustreznost, kot ga ocenijo pristojni organi te druge države članice. 2.2 Posredniški zavarovalni holdingi Pri izračunavanju prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeležena v povezani zavarovalnici, povezani pozavarovalnici ali zavarovalnici ali pozavarovalnici države nečlanice preko zavarovalnega holdinga, se upošteva položaj posredniškega zavarovalnega holdinga. Samo za namen tega izračuna, ki ga je treba narediti v skladu s splošnimi načeli in metodami, opisanimi v tej prilogi, se ta zavarovalni holding obravnava, kot da je zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero so kapitalske zahteve enake nič in kot da zanjo veljajo isti pogoji, določeni v členu 16 Direktive 73/239/EGS, v členu 27 Direktive 2002/83/ES ali v členu 36 Direktive 2005/68/ES glede elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital. 2.3 Povezane zavarovalnice države nečlanice in povezane pozavarovalnice države nečlanice Pri izračunavanju prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v zavarovalnici ali pozavarovalnici države nečlanice, se slednja obravnava izključno za namene tega izračuna, po analogiji s povezano zavarovalnico ali povezano pozavarovalnico, ob uporabi splošnih načel in metod, opisanih v tej prilogi. Vendar pa v primeru, ko drava nečlanica, v kateri ima to podjetje registrirani sedež, zahteva od nje pridobitev dovoljenja in ji nalaga zahteve glede kapitalske ustreznosti, ki so vsaj primerljive z zahtevami, določenimi v Direktivah 73/239/EGS, 2002/83/ES ali 2005/68/ES, ob upoštevanju elementov kritja te zahteve, lahko države članice predvidijo, da izračuni glede tega podjetja upoštevajo kapitalske zahteve in elemente, ki izpolnjujejo pogoje te zahteve, kot jih določi zadevna država nečlanica. 2.4. Povezane kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije Pri izračunavanju prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je udeleženo podjetje v kreditni instituciji, investicijskem podjetju ali finančni instituciji, se smiselno uporabljajo pravila, določena v členu 16 Direktive 73/239/EGS, členu 27 Direktive 2002/83/ES in v členu 36 Direktive 2005/68/ES o odštetju takšnih udeležb, pa tudi določbe o sposobnosti držav članic, da pod določenimi pogoji dovolijo nadomestne metode in dovolijo, da se takšne udeležbe ne odštejejo. 2.5. Nerazpoložljivost potrebnih podatkov Kadar podatki, potrebni za izračun prilagojene kapitalske ustreznosti zavarovalnice ali pozavarovalnice glede povezanega podjetja z registriranim sedežem v državi članici ali državi nečlanici zaradi katerega koli razloga niso na razpolago pristojnim organom, se knjigovodska vrednost tega podjetja v udeleženi zavarovalnici ali pozavarovalnici odšteje od elementov, ki izpolnjujejo pogoje za prilagojen minimalni kapital. V tem primeru nerealizirani kapitalski dobički, ki so povezani s tako udeležbo, niso dovoljeni kot element, ki izpolnjuje pogoje za prilagojen minimalni kapital. 3. METODE IZRAČUNAVANJA Metoda odbitkov in združevanja Prilagojena kapitalska ustrežnost udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med: (i) vsoto: (a) elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice; in (b) sorazmernim deležem udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice v elementih, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice; in (ii) vsoto: (a) knjigovodske vrednosti udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice; in (b) zahtevanega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice; in (c) sorazmernim deležem zahtevanega kapitala povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice. Kjer je udeležba v povezani zavarovalnici ali pozavarovalnici v celoti ali deloma sestavljena iz posrednega lastništva, točka (ii)(a) vključuje vrednost takega posrednega lastništva, ob upoštevanju ustreznih zaporednih interesov; in točk (i)(b) in (ii)(c) vključujejo ustrezne sorazmerne deleže elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital povezane zavarovalnice oziroma pozavarovalnice. Metoda 2: Zahteva metode odštevanja Prilagojena kapitalska ustreznost udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med: (i) vsoto elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice; in (ii) vsoto: (a) zahtevani kapital udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice; in (b) sorazmernega deleža zahtevanega kapitala povezane zavarovalnice ali pozavarovalnice. Pri vrednotenju elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital, se deleži v smislu te direktive vrednotijo po kapitalski metodi v skladu z možnostjo, določeno v členu 59(2)(b) Direktive 78/660/EGS. Računovodska metoda, ki temelji na konsolidaciji Izračun prilagojene kapitalske ustreznosti udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice se izdela na osnovi konsolidiranih računovodskih izkazov. Prilagojena kapitalska ustreznost udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice je razlika med elementi, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital, izračunani na osnovi konsolidiranih podatkov, in: (a) bodisi vsote zahtevanega kapitala udeležene zavarovalnice ali pozavarovalnice in sorazmernih deležev zahtevanega kapitala povezanih zavarovalnic ali pozavarovalnic, temelječe na odstotkih, ki se uporabljajo za izdelavo konsolidiranih računovodskih izkazov; (b) ali kapitalske zahteve, izračunane na osnovi konsolidiranih podatkov. Določbe direktiv 73/239/EGS, 91/674/EGS, 2002/83/ES in 2005/68/ES veljajo za izračunavanje elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital in kapitalske zahteve, temelječe na konsolidiranih podatkih. PRILOGA II DOPOLNILNI NADZOR ZA ZAVAROVALNICE IN POZAVAROVALNICE, KI SO HČERINSKA PODJETJA ZAVAROVALNEGA HOLDINGA, ZAVAROVALNICE ALI POZAVAROVALNICE DRŽAVE NEČLANICE 1. V primeru dveh ali več zavarovalnic ali pozavarovalnic iz člena 2(2), ki so hčerinska podjetja zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice in ki so ustanovljene v različnih državah članicah, morajo pristojni organi zagotoviti, da se metoda, opisana v tej prilogi, dosledno uporablja. Pristojni organi izvajajo dopolnilni nadzor tako pogosto, kakor je določeno v direktivah 73/239/EGS, 91/674/EGS, 2002/83/ES in 2005/68/ES za izračunavanje minimalnega kapitala zavarovalnic in pozavarovalnic. 2. Države članice lahko opustijo izračunavanje, ki je predvideno v tej prilogi v zvezi z zavarovalnico ali pozavarovalnico: - če je ta zavarovalnica ali pozavarovalnica povezano podjetje druge zavarovalnice ali pozavarovalnice in če se upošteva pri izračunavanju, predvidenem v tej prilogi, ki se opravlja za to drugo podjetje, - če imajo ta zavarovalnica in pozavarovalnica ter ena ali več drugih zavarovalnic oziroma pozavarovalnic, ki so pridobile dovoljenje v isti državi članici, kot svoje matično podjetje isti zavarovalni holding, zavarovalnico ali pozavarovalnico države nečlanice, in se zavarovalnica oziroma pozavarovalnica upošteva pri izračunavanju, predvidenem v tej prilogi, ki se opravlja za eno od teh drugih podjetij, - če imajo ta zavarovalnica ali pozavarovalnica ter ena ali več drugih zavarovalnic ali pozavarovalnic, ki so prejele dovoljenje v drugih državah članicah, kot svoje matično podjetje isti zavarovalni holding, zavarovalnico ali pozavarovalnico države nečlanice, in je bil v skladu s členom 4(2) sklenjen sporazum, ki podeljuje izvajanje dopolnilnega nadzora, zajetega v tej prilogi, nadzornemu organu druge države članice. V primeru zaporednih udeležb (na primer: zavarovalni holding ali zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice, ki je sama v lasti drugega zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice), lahko države članice uporabljajo izračune, predvidene v tej prilogi samo na ravni končnega matičnega podjetja zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je zavarovalni holding, zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice. 3. Pristojni organi zagotovijo, da se opravljajo izračuni, analogni izračunom, opisanim v Prilogi I, na ravni zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice. Analogija je sestavljena iz uporabe splošnih načel in metod, opisanih v Prilogi I na ravni zavarovalnega holdinga, zavarovalnice ali pozavarovalnice države nečlanice. Samo za namen tega izračuna se matično podjetje obravnava, kot da je zavarovalnica ali pozavarovalnica, za katero velja: - zahteva ničelne solventnosti, ko je zavarovalni holding, - zahtevani kapital, določen v skladu z načeli točke 2.3 Priloge I, ko je zavarovalnica ali pozavarovalnica države nečlanice, in zanjo veljajo isti pogoji, kot so določeni v členu 16 Direktive 73/239/EGS, v členu 27 Direktive 2002/83/ES in v členu 36 Direktive 2005/68/ES glede elementov, ki izpolnjujejo pogoje za minimalni kapital. 4. Nerazpoložljivost potrebnih podatkov Ko podatki, potrebni za izračun, predviden v tej prilogi, glede povezanega podjetja z registriranim sedežem v državi članici ali državi nečlanici zaradi katerega koli razloga niso na voljo pristojnim organom, se knjigovodska vrednost tega podjetja v udeleženem podjetju odšteje od elementov, ki izpolnjujejo pogoje za izračun, predviden v tej prilogi. V tem primeru nerealizirani kapitalski dobički, povezani s tako udeležbo, niso dovoljeni kot element, ki izpolnjuje pogoje za izračun.. ò novo PRILOGA IV STANDARDNA FORMULA ZA IZRAčUN ZAHTEVANEGA SOLVENTNOSTNEGA KAPITALA (SCR) 1. Izračun osnovnega zahtevanega solventnostnega kapitala Osnovni zahtevani solventnostni kapital iz člena 104(1) se izračuna po formuli: [pic] pri čemer SCR i označuje modul tveganja i , SCR j označuje modul tveganja j , „ i,j “ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j . Pri izračunu se SCR i in SCR j nadomestita z naslednjim: - SCR neživljenjsko označuje modul tveganja neživljenjskega zavarovanja; - SCR življenjsko označuje modul tveganja življenjskega zavarovanja; - SCR posebno zdravstveno označuje modul tveganja posebnega zdravstvenega zavarovanja; - SCR trg označuje modul tržnega tveganja; - SCR neplačilo označuje modul tveganja neplačila nasprotne stranke. Faktor Corr i,j označuje postavko iz vrstice i in stolpca j naslednje korelacijske tabele: j i | Trg | Neplačilo | Življenjsko | Posebno zdravstveno | Neživljenjsko | Trg | 1 | 0,25 | 0,25 | 0,25 | 0,25 | Neplačilo | 0,25 | 1 | 0,25 | 0,25 | 0,5 | Življenjsko | 0,25 | 0,25 | 1 | 0,25 | 0 | Posebno zdravstveno | 0,25 | 0,25 | 0,25 | 1 | 0 | Neživljenjsko | 0,25 | 0,5 | 0 | 0 | 1 | 2. Izračun modula tveganja neživljenjskega zavarovanja Modul tveganja za neživljenjsko zavarovanje iz člena 105(2) se izračuna po formuli: [pic] pri čemer SCR i označuje podmodul i , SCR j označuje podmodul j , „ i,j “ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j . Pri izračunu se SCR i in SCR j nadomestita z naslednjim: - SCR neživljenjsko-premije in rezervacije označuje podmodul premije in rezervacije neživljenjskega zavarovanja; - SCR neživljenjsko-katastrofe označuje podmodul tveganja katastrofe neživljenjskega zavarovanja. 3. Izračun modula tveganja življenjskega zavarovanja Modul tveganja življenjskega zavarovanja iz člena 105(3) se izračuna po formuli: [pic] pri čemer SCR i označuje podmodul i , SCR j označuje podmodul j , „ i,j “ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j . Pri izračunu se SCR i in SCR j nadomestita z naslednjim: - SCR umrljivost označuje podmodul tveganja umrljivosti; - SCR dolgoživost označuje podmodul tveganja dolgoživosti; - SCR invalidnost označuje podmodul tveganja invalidnosti in obolevnosti; - SCR življenjsko-stroški označuje podmodul tveganja stroškov življenjskega zavarovanja; - SCR revizija označuje podmodul tveganja revizij; - SCR predčasna prekinitev označuje podmodul tveganja predčasne prekinitve; - SCR življenjsko-katastrofe označuje podmodul tveganja katastrofe življenjskega zavarovanja. 4. Izračun modula tveganja posebnega zdravstvenega zavarovanja Modul tveganja posebnega zdravstvenega zavarovanja iz člena 105(4) se izračuna po formuli: [pic] pri čemer SCR i označuje podmodul i , SCR j označuje podmodul j , „ i,j “ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j . Pri izračunu se SCR i in SCR j nadomestita z naslednjim: - SCR zdravstveno-premije in rezervacije označuje podmodul tveganja premij in rezervacij zdravstvenega zavarovanja; - SCR zdravstveno-stroški označuje podmodul tveganja stroškov zdravstvenega zavarovanja; - SCR zdravstveno-epidemije označuje podmodul tveganja epidemij zdravstvenega zavarovanja; 5. Izračun modula tržnega tveganja Modul tržnega tveganja iz člena 105(5) se izračuna po formuli: [pic] pri čemer SCR i označuje podmodul i , SCR j označuje podmodul j , „ i,j “ pa pomeni, da so v vsoto vključene vse možne kombinacije i in j . Pri izračunu se SCR i in SCR j nadomestita z naslednjim: - SCR obrestna mera označuje podmodul tveganja obrestne mere; - SCR delnice označuje podmodul delniškega tveganja; - SCR nepremičnine označuje podmodul nepremičninskega tveganja; - SCR razpon označuje podmodul tveganja razpona; - SCR koncentracija označuje podmodul koncentracije tržnega tveganja; - SCR devize označuje podmodul deviznega tveganja. ê 92/49/EGS člen 44(2) (prilagojeno) PRILOGA V √ SKUPINE ZAVAROVALNIH VRST NEžIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA ZA NAMENE čLENA 157 Õ Zavarovalne skupine se opredelijo, kot sledi: 1. Nezgoda in bolezen (zavarovalni vrsti 1 in 2 Priloge I), 2. avtomobilska (zavarovalne vrste 3, 7 in 10 Priloge I, vrednosti za zavarovalno vrsto 10 brez prevoznikove odgovornosti se podajo posebej), 3. požar in druga škoda na premoženju (zavarovalni vrsti 8 in 9 Priloge I), 4. letalstvo, pomorstvo in transport (zavarovalne vrste 4, 5, 6, 7, 11 in 12 Priloge I), 5. splošna odgovornost (zavarovalna vrsta 13 Priloge I), 6. kredit in kavcija (zavarovalni vrsti 14 in 15 Priloge I), 7. druge vrste (zavarovalne vrste 16, 17 in 18 Priloge I). ê PRILOGA VI Del A Razveljavljene direktive s seznamom njihovih poznejših sprememb(iz člena 312) Direktiva Sveta 64/225/EGS (UL 56, 4.4.1964, str. 878) | Točka III(G)(1) Priloge I Akta o pristopu iz leta 1973 (UL L 236, 23.9.2003, str. 342) | Prva Direktiva Sveta 73/239/EGS (UL L 228, 16.8.1973, str. 3) | Direktiva Sveta 76/580/EGS (UL L 189, 13.7.1976, str. 13) | samo člen 1 | Direktiva Sveta 84/641/EGS (UL L 339, 27.12.1984, str. 21) | samo členi 1 do 14 | Direktiva Sveta 87/343/EGS (UL L 185, 4.7.1987, str. 72) | Direktiva Sveta 87/344/EGS (UL L 185, 4.7.1987, str. 77) | samo člen 9 | Druga Direktiva Sveta 88/357/EGS (UL L 172, 4.7.1988, str. 1) | samo členi 9, 10 in 11 | Direktiva Sveta 90/618/EGS (UL L 330, 29.11.1990, str. 44) | samo členi 2, 3 in 4 | Direktiva Sveta 92/49/EGS (UL L 228, 11.8.1992, str. 1) | samo členi 4, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 13, 14, 17, 18, 24, 32, 33 in 53 | Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/26/EGS (UL L 168, 18.7.1995, str. 7) | samo tretja alinea člena 2(2) in člen 3(1) | Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 20.7.2000, str. 65) | samo člen 8 | Direktiva 2002/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 77, 20.3.2002, str. 17) | Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1) | samo člen 22 | Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 9) | samo člen 4 | Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 323, 9.12.2005, str. 1) | samo člen 57 | Direktiva 2006/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 363, 20.12.2006, str. 238) | samo točka I Priloge | Direktiva Sveta 73/240/EGS (UL L 228, 16.8.1973, str. 20) | Direktiva Sveta 76/580/EGS (UL L 189, 13.7.1976, str. 13) | Direktiva Sveta 78/473/EGS (UL L 151, 7.6.1978, str. 25) | Direktiva Sveta 84/641/EGS (UL L 339, 27.12.1984, str. 21) | Direktiva Sveta 87/344/EGS (UL L 185, 4.7.1987, str. 77) | Druga Direktiva Sveta 88/357/EGS (UL L 172, 4.7.1988, str. 1) | Direktiva Sveta 90/618/EGS (UL L 330, 29.11.1990, str. 44) | samo členi 5 do 10 | Direktiva Sveta 92/49/EGS (UL L 228, 11.8.1992, str. 1) | samo členi 12(1), 19, 23, 27, 30, 34, 35, 36, 37, 39, 40, 42, 43, 44, 45 in 46 | Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 20.7.2000, str. 65) | samo člen 9 | Direktiva 2005/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 11.6.2005, str. 14) | samo člen 3 | Direktiva Sveta 92/49/EGS (UL L 228, 11.8.1992, str. 1) | Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/26/EGS (UL L 168, 18.7.1995, str. 7) | samo prva alinea člena 2(1), člen 4(1), (3) in (5) ter druga alinea člena 5 | Direktiva 2000/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 290, 17.11.2000, str. 27) | samo člen 2 | Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1) | samo člen 24 | Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 9) | samo člen 6 | Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 323, 9.12.2005, str. 1) | samo člen 58 | Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 1) | samo člen 1 | Direktiva 98/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 330, 5.12.1998, str. 1) | Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1) | samo člen 28 | Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 9) | samo člen 7 | Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 323, 9.12.2005, str. 1) | samo člen 59 | Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 110, 20.4.2001, str. 28) | Direktiva 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 345, 19.12.2002, str. 1) | Direktiva Sveta 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35) | samo točka II Priloge | Direktiva 2005/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 79, 24.3.2005, str. 9) | samo člen 8 | Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 323, 9.12.2005, str. 1) | samo člen 60 | Direktiva 2006/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 363, 20.12.2006, str. 238) | samo točka III Priloge | Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 1) | samo člen 2 | Direktiva 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 323, 9.12.2005, str. 1) | Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 1) | samo člen 4 | Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 1) | Del B Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo(iz člena 312) Direktiva | Rok za prenos | Rok za začetek uporabe | 64/225/EGS | 17. november 2002 | 73/239/EGS | 31. januar 1975 | 73/240/EGS | 31. december 1976 | 76/580/EGS | 31. december 1976 | 78/473/EGS | 3. december 1979 | 3. junij 1980 | 84/641/EGS | 30. junij 1987 | 1. januar 1988 | 87/343/EGS | 1. januar 1990 | 1. julij 1990 | 87/344/EGS | 1. januar 1990 | 1. julij 1990 | 88/357/EGS | 30. december 1989 | 30. junij 1990 | 90/618/EGS | 20. maj 1992 | 20. november 1992 | 92/49/EGS | 31. december 1993 | 1. julij 1994 | 95/26/EGS | 18. julij 1996 | 18. julij 1996 | 98/78/ES | 5. junij 2000 | 2000/26/ES | 17. november 2002 | 17. november 2002 | 2000/64/ES | 17. november 2002 | 17. november 2002 | 2001/17/ES | 20. april 2003 | 2002/13/ES | 20. september 2003 | 2002/83/ES | 20. september 2003 | 2004/66/ES | 1. maj 2004 | 2002/87/ES | 10. avgust 2004 | 2005/1/ES | 13. maj 2005 | 2005/14/ES | 11. maj 2005 | 2005/68/ES | 10. december 2007 | 2006/101/ES | 1. januar 2007 | 2007/44/ES | 21. marec 2009 | ñ PRILOGA VII Korelacijska tabela Direktiva 73/239/EGS | Direktiva 78/473/EGS | Direktiva 87/344/EGS | Direktiva 88/357/EGS | Direktiva 92/49/EGS | Direktiva 98/78/EGS | Direktiva 2001/17/ES | Direktiva 2002/83/ES | Direktiva 2005/68/ES | Direktiva 2007/44/ES | Ta direktiva | |člen 1(1) | | | |člen 2 | |člen 1(1) |člen 2, 1. stavek |člen 1(1) | |členi 1 in 2(2), 269 | |člen 1(2) | | | | | | | | | |člen 2(2) | |člen 1(3) | | | | | | | | | |--- | |člen 2(1),(a) do (c) | | | | | | | | | |--- | |člen 2(1)(d) | | | | | | |člen 3(4) | | |člen 3 | |člen 2(1)(e) | | | | | | | | | |--- | |člen 2(2)(a) | | | | | | | | | |člen 5(1) | |člen 2(2)(b) | | | | | | | | | |člen 5(2) | |člen 2(2)(c) | | | | | | | | | |člen 5(3) | |člen 2(2)(d) | | | | | | | | | |člen 5(4) | |člen 2(3), pododstavki 1–4 | | | | | | | | | |člen 6 | |člen 2(3), pododstavek 5 | | | | | | | | | |člen 15(4) | |člen 3(1), pododstavka 1 in 2 | | | | | | | | | |--- | |člen 3(1), pododstavek 3 | | | | | | | | | |člen 14(3) | |člen 3(2) | | | | | | | | | |člen 7 | |člen 4, 1. stavek | | | | | | | | | |člen 8, 1. stavek | |člen 4(a) | | | | | | | | | |člen 8(2) | |člen 4(b) | | | | | | | | | |--- | |člen 4(c) | | | | | | | | | |člen 8(3) | |člen 4(d) | | | | | | | | | |člen 8(5) | |člen 4(e) | | | | | | | | | |--- | |člen 4(f) | | | | | | | | | |člen 8(1) | | člen 4(g) | | | | | | | | | |člen 8(4) | |člen 5(a) | | | | | | | | | |--- | |člen 5(b) | | | | | | |člen 1(1)(o) | | |--- | |člen 5(c) | | | | | | |člen 1(1)(p) | | |člen 132(1), pododstavek 3 | |člen 5(d) | | | | | | | | | |--- | |člen 6 | | | |člen 4 | | |člen 4 |člen 3 | |člen 14(1), (2)(a) in (b) | |člen 7(1) in (2), pododstavek 1 | | | |člen 5(1) in (2), pododstavek 1 | | |člen 5(1) in (2), pododstavek 1 | | |člen 15(1) in (2), pododstavek 1 | |člen 7(2), pododstavek 2(a) | | | |člen 5(2), pododstavek 2(a) | | | | | |člen 15(3), pododstavek 1 | |člen 7(2), pododstavek 2(b) | | | |člen 5(2), pododstavek 2(b) | | | | | |--- | |člen 8(1)(a) | | | |člen 6(1)(a) | | |člen 6(1)(a) |Priloga I | |Prilogi IIIA in B | |člen 8(1)(a), zadnji odstavek | | | | | | | | | |člen 17(2) | |člen 8(1)(b) | | | |člen 6(1)(b) | | |člen 6(1)(b) |člen 6(a) | |člen 18(1)(a) | |člen 8(1)(c) | | | |člen 6(1)(c) | | |člen 6(1)(c) |člen 6(b) | |člen 18(1)(c) | |člen 8(1)(d) | | | |člen 6(1)(d) | | |člen 6(1)(d) |člen 6(c) | |člen 18(1)(d) | |člen 8(1)(e) | | | |člen 6(1)(e) | | |člen 6(1)(e) |člen 6(d) | |člen 18(g) | |člen 8(1)(f) | | | | | | | | | |člen 18(h) | |člen 8(1), pododstavki 2–4 | | | | | | |člen 6(2) |člen 7 | |člen 19 | |člen 8(1a) | | | | | | |člen 6(3) |člen 8 | |člen 20 | |člen 8(2) | | | |člen 6(2) | | |člen 6(4) | | |člen 18(2) | |člen 8(3), pododstavek 1 | | | |člen 6(3), pododstavek 1 | | |člen 6(5), pododstavek 3 |člen 9(1) | |člen 21(4) | |člen 8(3), pododstavek 2 | | | |člen 6(3), odstavek 2 in člen 29, odstavek 1, 1. stavek | | |člen 6(5), pododstavek 1 |člen 9(2) | |člen 21(1), pododstavek 1 | |člen 8(3), pododstavek 3 | | | |člen 6(3), pododstavek 3 in člen 29, pododstavek 2 | | | | | |člen 21(2) | |člen 8(3), pododstavek 4 | | | |člen 6(3), pododstavek 4 | | | | | |člen 21(3) | |člen 8(4) | | | |člen 6(4) | | |člen 6(6) |člen 10 | |člen 22 | |člen 9(a)–(d) | | | |člen 7(a)–(d) | | |člen 7(a)–(d) |člen 11(1)(a), (c), (d) in (e) | |člen 23(1)(a), (c), (d) in (e) | |člen 9(e) in (f) | | | |člen 7(e) in (f) | | | |člen 11(2)(a) in (b) | |člen 23(2)(e) | |člen 9(g) in (h) | | | |člen 7(g) in (h) | | |člen 7(f) in (g) |člen 11(2)(c) in (d) | |člen 23(2)(a) in (d) | |člen 10(1) | | | |člen 32(1) | | |člen 40(1) | | |člen 143(1), pododstavek 1 | |člen 10(2), pododstavek 1 | | | |člen 32(2), pododstavek 1 | | |člen 40(2) | | |člen 143(2) | |člen 10(2), pododstavek 2 | | | |člen 32(2), pododstavek 2 | | | | | |člen 143(3) | |člen 10(3) | | | |člen 32(3) | | |člen 40(3) | | |člen 144(1) in (2) | |člen 10(4) | | | |člen 32(4) | | |člen 40(4) | | |člen 144(3), pododstavek 1 | |člen 10(5) | | | |člen 32(5) | | |člen 40(5) | | |člen 144(3), pododstavek 2 | |člen 10(6) | | | |člen 32(6) | | |člen 40(6) | | |člen 143(4) | |člen 11 | | | |člen 33 | | | | | |--- | |člen 12 | | | |člen 56 | | |člen 9 |člen 13 | |člen 25 | |člen 12a | | | | | | |člen 9a |člena 14 in 60(2) | |člen 26 | |člen 13(1) in (2), pododstavek 1 | | | |člen 9(1) in (2), pododstavek 1 | | |člen 10(1) in (2), pododstavek 1 |člen 15(1) in (2) | |člen 29(1), (2), pododstavek 1, in (3) | |člen 13(2), pododstavek 2 | | | |člen 9(2), pododstavek 2 | | | | | |člen 29(2), pododstavek 2 | |člen 13(2), pododstavek 3 | | | | | | |člen 10(2), pododstavek 2 |člen 60(3) | |člen 31(1) | |člen 13(3) | | | |člen 9(3) | | |člen 10(3) |člen 15(4) | |--- | |člen 14 | | | |člen 10 | | |člen 11 |člen 16 | |člen 32 | |člen 15(1), (2) in (3), pododstavek 2 | | | |člen 17 | | |člen 20(1)–(3) in (4), pododstavek 2 |člen 32(1) in (3) | |členi 75 do 85 | |člen 15(3), pododstavek 1 | | | | | | |člen 20(4), pododstavek 1 |člen 32(2) | |člena 132(2) in 171 | |člen 15a | | | |člen 18 | | | |člen 33 | |--- | |člen 16 | | | | | | |člen 27 |členi 35, 36, 60(8) | |členi 86–99 | |člen 16a | | | | | | |člen 28 |členi 37–39, 60(9) | |členi 100–125 | |člen 17(1) | | | | | | |člen 29(1) |člen 40(1) | |členi 126 in 127(1), točke (a) do (c), in (2) | |člen 17(2) | | | | | | |člen 29(2) |člen 40(2) | |člen 127(1), točka (d) | |člen 17a | | | | | | |člen 30 |člen 41 | |--- | |člen 17b | | | | | | |člena 28 in 28(a) |člen 60(10) | |--- | |člen 18 | | | | | | |člen 31 | | |--- | |člen 19(1) | | | | | | |člen 13(1) |člen 17(1) | |člen 33(1) | |člen 19(1a) | | | | | | | | | |člen 33(2) | |člen 19(2) | | | |člen 11(2) | | |člen 13(2) |člen 17(2) | |člen 33(3) | |člen 19(3), pododstavka 1 ter 2(a) in (b) | | |člen 10 |člen 11(3), pododstavka 1 ter 2(a) in (b) | | |člen 13(3), pododstavka 1 ter 2(a) in (b) |člen 17(3) in (4), pododstavek 1(a) in (b) | |člen 34(1)–(3), (5), (6) in (7) | |člen 19(3), pododstavek 2(c) | | |člen 10 |člen 11(3), pododstavek 2(c) | | |člen 13(3), pododstavek 2(c) |člen 17(4), pododstavek 1(c) | |člen 34(8) | |člen 19(3), pododstavek 3 | | |člen 10 |člen 11(3), pododstavek 3 | | |člen 13(3), pododstavek 3 |člen 17(4), pododstavek 2 | |člen 35(2)(b) | |člen 20(1) | | | | | | |člen 37(1) |člen 42(1) | |člen 135 | |člen 20(2), pododstavek 1 | | | |člen 13(2), pododstavek 1 | | |člen 37(2), pododstavek 1 |člen 42(2), pododstavek 1 | |--- | |člen 20(2), pododstavek 2 | | | |člen 13(2), pododstavek 2 | | |člen 37(2), pododstavek 2 |člen 42(2), pododstavek 2 | |člen 136(4) | |člen 20(3), pododstavek 1 | | | |člen 13(3), pododstavek 1 | | |člen 37(3), pododstavek 1 |člen 42(3), pododstavek 1 | |--- | |člen 20(3), pododstavek 2 | | | |člen 13(3), pododstavek 2 | | |člen 37(3), pododstavek 2 |člen 42(3), pododstavek 2 | |člen 137(3) | |člen 20(4) | | | |člen 13(4) | | | | | |--- | |člen 20(5) | | | |člen 13(5) | | |člen 37(5) |člen 42(4) | |člen 138 | |člen 20a(1), pododstavek 1, 1. stavek | | | | | | |člen 38(1), 1. stavek |člen 43(1) | |člena 136(2), 137(2) | |člen 20a(1), pododstavek 1, 2. stavek, (a)–(d) | | | | | | |člen 38(1), 2. stavek, (a)–(d) |člen 43(2)(a)–(d) | |člen 140(1) | |člen 20a(1), pododstavek 1, 2. stavek, (e) | | | | | | |člen 38(1), 2. stavek, (e) |člen 43(2)(e) | |--- | |člen 20a(2) | | | | | | |člen 38(2) | | |--- | |člen 20a(3) | | | | | | |člen 38(3) |člen 43(4) | |člen 140(2) | |člen 20a(4) | | | | | | |člen 38(4) |člen 43(5) | |--- | |člen 20a(5) | | | | | | |člen 38(5) |člen 43(6) | |člen 140(3) | |člen 21 | | |člen 11(1) | | | | | | |--- | |člen 22(1), pododstavek 1, točke (a), (b) in (d) | | | |člen 14 | | |člen 39(1), pododstavek 1, točke (a), (b) in (d) |člen 44(1), pododstavek 1, točke (a), (b) in (d) | |člen 142(1)(a), (b) in (d) | |člen 22(1), pododstavek 1, točka (c) | | | | | | |člen 39(1), pododstavek 1, točka (c) |člen 44(1), pododstavek 1, točka (c) | |člen 142(1)(c) | |člen 22(1), pododstavek 2, 1. stavek | | | | | | |člen 39(1), pododstavek 2, 1. stavek |člen 44(1), pododstavek 2 | |člen 142(2), pododstavek 1 | |člen 22(1), pododstavek 2, 2. stavek | | | | | | |člen 39(1), pododstavek 2, 1. stavek | | |člen 142(2), pododstavek 2 | |člen 22(2) | | | | | | |člen 39(2) |člen 44(2) | |člen 142(3) | |člen 23(1) | | | | | | |člen 51(1) | | |člen 160(1) | |člen 23(2)(a)–(f) in (h) | | | | | | |člen 51(2) | | |člen 160(2)(a)–(f) in (h) | |člen 23(2)(h) | | | | | | | | | |člen 161(2)(g) | |člen 24, pododstavek 1, 1. stavek | | | | | | |člen 54, pododstavek 1, 1. stavek | | |člen 163, 1. stavek | |člen 24, pododstavek 1, 2. stavek – pododstavek 3 | | | | | | |člen 54, pododstavek 1, 2. stavek – pododstavek 3 | | |--- | |člen 25 | | | | | | |člen 55 | | |člen 164 | |člen 26 | | | | | | |člen 56 | | |člen 165 | |člen 27, pododstavek 1 | | | | | | |člen 52(2), pododstavek 1 | | |člen 166, pododstavek 1 | |člen 27, pododstavek 2 | | | | | | | | | |člen 166, pododstavek 2 | |člen 28 | | | | | | |člen 52(3) | | |člen 168 | |člen 28a | | | |člen 53 | | |člen 53 | | |člen 162 | |člen 29 | | | | | | |člen 57 | | |člen 169 | |člen 29a(1) | | | | | | |člen 58, pododstavek 1 | | |člen 174, pododstavki 1–3 | |člen 29a(2) | | | | | | |člen 58, pododstavek 2 | | |--- | |člen 29b(1) in (2) | | | | | | |člen 59(1) in (2) |člen 52(1) in (2) | |člen 175(1) in (2) | |člen 29b(3)–(6) | | | | | | |člen 59(3)–(6) |člen 52(3) in (4) | |--- | |člen 30(1) in (2)(a) | | | | | | | | | |--- | |člen 30(2)(b) | | | | | | | | | |člen 306(1) | |člen 30(3) in (4) | | | | | | | | | |člen 306(2) | |člen 30(5) | | | | | | | | | |člen 306(4) | |člen 31 | | | | | | | | | |--- | |člen 32 | | | | | | | | | |--- | |člen 33 | | |člen 28 | | | |člen 62 |člen 54(2) | |člen 301(2) in (3) | |člen 34 |člen 9 | |člen 29 | |člen 11(5) | |člen 6(5), pododstavek 4 | |člen 6 |--- | |člen 35 |člen 10 |člen 10 |člen 32 |člen 57(1) |člen 11(1)–(3) |člen 31(1) in (2) |člen 69(1) do (4) |člen 64(1) |člen 7(1) |člen 310(1) | |člen 36 |člen 11 |člen 11 |člen 33 |člen 57(2) |člen 11(4) |člen 31(3) |člen 70 |člen 64(2) |člen 7(2) |člen 310(2) | |člen 37 | | |člen 34 | | | | | | |--- | |člen 38 |člen 12 |člen 12 |člen 35 |člen 58 |člen 13 |člen 33 |člen 74 |člen 66 |člen 9 |člen 313 | |Priloga, točka A | | | | | | | | | |člen 15(2), pododstavek 2 in Priloga I | |Priloga, točki A, B | | | | | | | | | |Priloga I | |Priloga, točka C | | | | | | | | | |člen 16 | |Priloga, točka D | | | | | | | | | |--- | | |člen 1(1), pododstavek 1 | | | | | | | | |člen 188(1) | | |člen 1(1), pododstavek 2 | | | | | | | | |člen 188(2) | | |člen 1(2) | | | | | | | | |--- | | |člen 2(1) | | | | | | | | |člen 188(1) | | |člen 2(2) | | | | | | | | |člen 188(4) | | |člen 3 | | | | | | | | |člen 189 | | |člen 4(1) | | | | | | | | |člen 190, pododstavka 1 in 2 | | |člen 4(2) | | | | | | | | |--- | | |člen 5 | | | | | | | | |člen 191 | | |člen 6 | | | | | | | | |člen 193 | | |člen 7 | | | | | | | | |člen 192 | | |člen 8 | | | | | | | | |člen 194 | | | |člen 1 | | | | | | | |--- | | | |člen 2 | | | | | | | |člen 196 | | | |člen 3(1) | | | | | | | |člen 197 | | | |člen 3(2), pododstavek 1, 1. stavek | | | | | | | |člen 198(1), pododstavek 1 | | | |člen 3(2)(a)–(c) | | | | | | | |člen 198(2)–(4) | | | |člen 3(3) | | | | | | | |člen 198(1), pododstavek 2 | | | |člen 4 | | | | | | | |člen 199 | | | |člen 5 | | | | | | | |člen 200 | | | |člen 6 | | | | | | | |člen 201 | | | |člen 7 | | | | | | | |člen 202 | | | |člen 8 | | | | | | | |člen 203 | | | |člen 9 | | | | | | | |člen 16(2) | | | | |člen 1 | | | | | | |--- | | | | |člen 2(a) in (b), (e) | | | | | | |--- | | | | |člen 2(c) | | | |člen 1(1)(c) |člen 2(1)(e) | |--- | | | | |člen 2(d) | | | | | | |člen 13(10) | | | | |člen 2(f) |člen 1(e) | | |člen 1(1)(h) | | |--- | | | | |člen 3 | | | |člen 1(b), 2. stavek | | |člen 143(1), pododstavek 2 | | | | |člen 4 | | | | | | |člen 185 | | | | |člen 6 | | | | | | |--- | | | | |člen 7(1)(a) do (e) | | | | | | |--- | | | | |člen 7(1)(f) |člen 27 | | | | | |--- | | | | |člen 7(1)(g)–7(3) | | | | | | |--- | | | | |člen 8(1) in (2) | | | | | | |člen 177(1) in (2) | | | | |člen 8(3) | | | | | | |--- | | | | |člen 8(4)(a) in (c) |člen 30(1) | | | | | |--- | | | | |člen 8(4)(d) | | | | | | |člen 177(3) | | | | |člen 8(5) | | | | | | |člen 177(4)–(5) | | | | |člen 12 | | | | | | |--- | | | | |člen 12a(1)–(3) | | | | | | |člen 148 | | | | |člen 12a(4), pododstavek 1 | | | | | | |člen 149 | | | | |člen 12a(4), pododstavki 2–6 | | | | | | |člen 150 | | | | |člen 14 |člen 34 | | |člen 41 | | |člen 145 | | | | |člen 16(1), pododstavka 1 in 2 |člen 35 | | |člen 42 | | |člen 14(1), (3) in (4) | | | | |člen 16(1), pododstavek 3 |člen 35 | | | | | |člen 146(2) | | | | |člen 17 |člen 36 | | |člen 43 | | |člen 147 | | | | |člen 26 | | | | | | |--- | | | | |člen 27 | | | | | | |--- | | | | |člen 31 | | | | | | |člen 302 | | | | |člen 31 | | | |člen 68(2) | | |člen 303 | | | | |Priloga I |člen 23 | | |Priloga II | | |--- | | | | |Priloga 2A | | | | | | |--- | | | | |Priloga 2B | | | | | | |--- | | | | |členi 5, 9, 10, 11 | | | | | | |--- | | | | | |člen 1(a) |člen 1(a) |člen 2(a) |člen 1(1)(a) | | |člen 13(1) | | | | | |člen 1(b) | | |člen 1(1)(b) |člen 2(1)(d) | |člen 13(9) | | | | | |člen 1(c) | |člen 2(e) |člen 1(1)(e) |člen 2(1)(f) | |člen 13(6)(a) | | | | | |člen 1(d) | | |člen 1(1)(f) |člen 2(1)(g) | |--- | | | | | |člen 1(f) | | |člen 1(1)(i) |člen 2(1)(i) | |člen 13(14) | | | | | |člen 1(g) | | |člen 1(1)(j) |člen 2(1)(j) | |členi 13(17), 24(2) in 62 | | | | | |člen 1(h) |člen 1(d) | |člen 1(1)(k) |člen 2(1)(k) | |člen 13(12) | | | | | |člen 1(i) |člen 1(e) | |člen 1(1)(1) |člen 2(1)(1) | |člen 13(13) | | | | | |člen 1(j) | | |člen 1(1)(m) | | |člen 13(18) | | | | | |člen 1(k) |člen 1(k) |člen 2(h) |člen 1(1)(n) |člen 2(1)(m) | |člen 13(8) | | | | | |člen 1(1) | | |člen 1(1)(r) |člen 2(1)(n) | |člen 13(15) | | | | | |člen 1(1)(a) |člen 1(f) | |člen 1(1)(r)(i) |člen 2(1)(n)(i) | |člen 13(16) | | | | | |člen 1(1)(b) | | |člen 1(1)(r)(ii) |člen 2(1)(n)(ii) | |člen 13(14) | | | | | |člen 3 | | | | | |člen 186 | | | | | |člen 8 | | | | | |člen 24(1) | | | | | |člen 12(2) | | |člen 14(1) |člen 18 | |člen 39(1) | | | | | |člen 12(3)–(6) | | |člen 14(2)–(5) | | |člen 39 | | | | | |člen 15(1) in (2) | | |člen 15(1) in (2) |člen 19(1) | |člen 56 | | | | | |člen 15(3) | | |člen 15(3) |člen 22 | |člen 60 | | | | | |člen 15(4) | | |člen 15(4) |člen 23 | |člen 61 | | | | | |člen 15a | | |člen 15a |člen 19(2)–(8) | |člen 57(1)–(7) | | | | | |člen 15b | | |člen 15b |člen 19a | |člen 58 | | | | | |člen 15c | | |člen 15c |člen 20 | |člen 59 | | | | | |člen 16(1) | | |člen 16(1) |člen 24 | |člen 63 | | | | | |člen 16(2) | | |člen 16(2) |člen 25 | |člen 64 | | | | | |člen 16(3) | | |člen 16(3) |člen 26 | |člen 65 | | | | | |člen 16(4) | | |člen 16(4) |člen 27 | |člen 66 | | | | | |člen 16(5) | | |člen 16(5) |člen 28(1) | |člen 67(1) | | | | | |člen 16(5b), pododstavki 1–4 | | |člen 16(7), pododstavki 1–4 |člen 28(3), pododstavki 1–4 | |člen 67(3) | | | | | |člen 16(5b), pododstavek 5 | | |člen 16(7), pododstavek 5 |člen 28(3), pododstavek 5 | |člen 67(4) | | | | | |člen 16(7), pododstavek 6 | | |člen 16(7), pododstavek 6 | | |člen 66(4) | | | | | |člen 16(5c) | | |člen 16(8) |člen 29 | |člen 69 | | | | | |člen 16(6) | | |člen 16(6) |člen 28(2) | | člen 67(2) | | | | | |člen 16a (1)(a) | | |člen 17(1)(a) |člen 31(1), pododstavek 1 | |člen 71(1)(a)–(c) | | | | | |člen 16a (1)(b) | | |člen 17(1)(b) |člen 31(1), pododstavek 2 | |člen 71(1), pododstavek 2 | | | | | |člen 16a(2) | | |člen 17(2) |člen 31(2) | |člen 71(2) | | | | | |člen 20 | | |člen 22 | | |--- | | | | | |člen 21 | | |člen 23 |člen 34(1)–(3) | |--- | | | | | |člen 22 | | |člen 24 |člen 34(4) | |--- | | | | | |člen 25 | | | | | |--- | | | | | |člen 28 | | |člen 33 | | |člen 178 | | | | | |člen 29 | | | | | |člen 179(1) in (3) | | | | | |člen 30(2) | | | | | |člen 179(2) | | | | | |člen 31 | | | | | |člen 181 | | | | | |člen 38 | | |člen 44 | | |člen 151 | | | | | |člen 39(2) in (3) | | |člen 45 | | |člen 152 | | | | | |člen 40(2) | | |člen 46(1) | | |člen 153(8) | | | | | |člen 40(3) | | |člen 46(2) | | |člen 153(1) | | | | | |člen 40(4), (6)–(8) in (10) | | |člen 46(3), (5)–(7) in (9) | | |člen 153(2), (4)–(6) in (9) | | | | | |člen 40(5) | | |člen 46(4) | | |člen 153(3) | | | | | |člen 40(9) | | |člen 46(8) | | |člen 153(7) | | | | | |člen 41 | | |člen 47 | | |člen 154 | | | | | |člen 42(2) | | |člen 48 | | |člen 158 | | | | | |člen 43(2) in (3) | | | | | |člen 182 | | | | | |člen 44(2) | | |člen 49 | | |člen 157 in Priloga V | | | | | |člen 45(2) | | | | | |člen 187 | | | | | |člen 46(2) | | |člen 50 | | |člen 155 | | | | | |členi 47–50 | | | | | |--- | | | | | |člen 51 | | |člen 64 |člen 56 | |--- | | | | | |člen 51, zadnja alinea | | | | |člen 1(4) |člen 57(8) | | | | | |člen 52 | | | | | |--- | | | | | |člen 54 | | | | | |člen 204 | | | | | |člen 55 | | | | | |člen 205 | | | | | |člena 24 in 26 | | | | | |--- | | | | | |členi 12(1), 19, 33, 37, 39(1), 40(1), 42(1), 43(1), 44(1), 45(1), 46(1) | | | | | |--- | | | | | | |člen 1(b) | | | | |člen 13(2) | | | | | | |člen 1(c) | |člen 1(1)(s) |člen 2(1)(c) | |člen 13(3) | | | | | | |člen 1(g) | | | | |člen 210(1)(a) | | | | | | |člen 1(h) | | | | |člen 210(1)(b) | | | | | | |člen 1(i) | | |člen 59(2)(a)(i) | |člen 210(1)(e) | | | | | | |člen 1(j) | | |člen 59(2)(a)(j) | |člen 210(1)(f) | | | | | | |člen 1(1) | | |člen 59(2)(b) | |člen 13(4) | | | | | | |člen 2 | | |člen 59(3) | |člen 211 | | | | | | |člen 3 | | |člen 59(3) | |člen 212 | | | | | | |člen 4 | | |člen 59(3) | |člen 251 | | | | | | |člen 5(1) | | |člen 59(4) | |člen 250 | | | | | | |člen 5(2) | | | | |člen 258(1) | | | | | | |člen 6 | | |člen 59(5) | |člena 258(2), 259(1) in (2) | | | | | | |člen 7 | | |člen 59(5) | |členi 253(1), 256, 257 | | | | | | |člen 8 | | |člen 59(5) | |členi 249, 250, 262(1) | | | | | | |člen 9 | | |člen 59(6) | |členi 216, 217, 262(1) | | | | | | |člen 10 | | |člen 59(7) | |členi 216, 217, 262(1), 263–265 | | | | | | |člen 10a | | |člen 59(8) | |člen 266 | | | | | | |člen 10b | | | | |člen 261 | | | | | | |člen 12 |člen 32 |člen 73 |člen 65 |člen 8(1) |člen 312 | | | | | | |Priloga I | | |člen 59(9) in Priloga II | |členi 213–215, 218–246 | | | | | | |Priloga II | | |člen 59(9) in Priloga II | |členi 213–215, 218–247 | | | | | | | |člen 1(2) | | | |člen 269 | | | | | | | |člen 2(b) | | | |člen 270(1)(b) | | | | | | | |člen 2(c) | | | |člen 270(1)(c) | | | | | | | |člen 2(d) | | | |člen 270(1)(d) | | | | | | | |člen 2(f) | |člen 2(1)(h) | |člen 13(7) | | | | | | | |člen 2(g) | | | |člen 270(1)(a) | | | | | | | |člen 2(i) | | | |člen 270(1)(e) | | | | | | | |člen 2(j) | | | |člen 270(1)(f) | | | | | | | |člen 2(k) | | | |člen 270(1)(g) | | | | | | | |člen 3 | | | |--- | | | | | | | |člen 4 | | | |člen 271 | | | | | | | |člen 5 | | | |člen 272 | | | | | | | |člen 6 | | | |člen 273 | | | | | | | |člen 7 | | | |člen 274 | | | | | | | |člen 8 | | | |člen 275 | | | | | | | |člen 9 | | | |člen 276 | | | | | | | |člen 10 | | | |člen 277 | | | | | | | |člen 11 | | | |člen 279 | | | | | | | |člen 12 | | | |člen 280 | | | | | | | |člen 13 | | | |člen 281 | | | | | | | |člen 14 | | | |člen 282 | | | | | | | |člen 15 | | | |člen 283 | | | | | | | |člen 16 | | | |člen 284 | | | | | | | |člen 17 | | | |člen 285 | | | | | | | |člen 18 | | | |člen 286 | | | | | | | |člen 19 | | | |člen 287 | | | | | | | |člen 20 | | | |člen 288 | | | | | | | |člen 21 | | | |člen 289 | | | | | | | |člen 22 | | | |člen 290 | | | | | | | |člen 23 | | | |člen 291 | | | | | | | |člen 24 | | | |člen 292 | | | | | | | |člen 25 | | | |člen 293 | | | | | | | |člen 26 | | | |člen 294 | | | | | | | |člen 27 | | | |člen 295 | | | | | | | |člen 28 | | | |člen 296 | | | | | | | |člen 29 | | | |člen 297 | | | | | | | |člen 30(1) | | | |člen 270(2) | | | | | | | |člen 30(2) | | | |člen 298 | | | | | | | |Priloga | | | |člen 278 | | | | | | | | |člen 1(1)(d) | | |--- | | | | | | | | |člen 1(1)(g) | | |člen 13(11) | | | | | | | | |člen 1(1)(q) | | |--- | | | | | | | | |člen 1(2) |člen 2(3) | |--- | | | | | | | | |člen 2 | | |člen 2(3) | | | | | | | | |člen 3(1), (2), (3) in (8) | | |člen 9 | | | | | | | | |člen 3(5) in (7) | | |člen 10 | | | | | | | | |člen 3(6) | | |--- | | | | | | | | |člen 5(2), pododstavka 2 in 3 | | |člen 15(2), pododstavek 3, in (3), pododstavek 2 | | | | | | | | |člen 6(5), pododstavek 2 | | |člen 21(1), pododstavek 2 | | | | | | | | |člen 7(e) | | |člen 23(2)(f) | | | | | | | | |člen 8 |člen 12 | |člen 24(1) | | | | | | | | |člen 12 | | |člen 206 | | | | | | | | |člen 16(9) |člen 30 | |člen 68 | | | | | | | | |člen 18(1) do (6) | | |člen 72 | | | | | | | | |člen 18(7) | | |---- | | | | | | | | |člen 19(1), pododstavek 1, 1. alinea | | |člen 73(1) | | | | | | | | |člen 19(1), pododstavek 2, 2. alinea | | |člen 73(3), pododstavek 2 | | | | | | | | |člen 19(1), pododstavek 2–(3) | | |člen 73(4)–(7) | | | | | | | | |člen 21 | | |člen 207 | | | | | | | | |člen 25 | | |--- | | | | | | | | |člen 26 | | |--- | | | | | | | | |člen 32 | | |--- | | | | | | | | |člen 34 | | |člen 180 | | | | | | | | |člen 35 | | |člen 184 | | | | | | | | |člen 36(1) | | |člen 183(1) | | | | | | | | |člen 36(2) | | |člen 183(4), 1. stavek | | | | | | | | |člen 36(3) | | |člen 183(6) | | | | | | | | |člen 36(4) | | |člen 183(7) | | | | | | | | |člen 41 | | |člen 145 | | | | | | | | |člen 42(1)–(3) | | |člen 146(1), (3) in (4) | | | | | | | | |člen 43 | | |člen 147 | | | | | | | | |člen 45 | | |--- | | | | | | | | |člen 48 | | |člen 158 | | | | | | | | |člen 49 | | |člen 157 | | | | | | | | |člen 51(2)(a) do (g) | | |člen 160(2)(a) do (e), (g) in (h) | | | | | | | | |člen 51(3) in (4) | | |člen 161 | | | | | | | | |člen 52(1) | | |člen 167 | | | | | | | | |člen 55(1) in (2) | | |člen 164(1) in (2) | | | | | | | | |člen 56 | | |člen 165 | | | | | | | | |člen 59(1) in (2) |člen 52(1) in (2) | |člen 175(1) in (2) | | | | | | | | |člen 59(3) in (6) |člen 52(3) in (4) | |--- | | | | | | | | |člen 60(1) | | |člen 306(2), pododstavka 2 in 3 | | | | | | | | |člen 60(2) | | |člen 306(3) | | | | | | | | |člen 61 | | |člen 299 | | | | | | | | |člen 65 |člen 55 | |člen 304 | | | | | | | | |člen 66 | | |člen 307 | | | | | | | | |člen 67 |člen 53 | |člen 300 | | | | | | | | |člen 68(1) | | |--- | | | | | | | | |člen 71 | | |--- | | | | | | | | |člen 72 | | |člen 311 | | | | | | | | |Priloga I | | |Priloga II | | | | | | | | |Priloga III | | |člen 183(2)–(5) | | | | | | | | |Priloga IV | | |--- | | | | | | | | |Priloga V | | |Priloga VI | | | | | | | | |Priloga VI | | |Priloga VII | | | | | | | | | |člen 1(2) | |člen 11 | | | | | | | | | |člen 2(1)(a) | |člen 13(5) | | | | | | | | | |člen 2(1)(b) | |--- | | | | | | | | | |člen 2(1)(h) | |člen 13(7) | | | | | | | | | |člen 2(1)(o) | |člen 13(21) | | | | | | | | | |člen 2(1)(p) | |člen 13(22) | | | | | | | | | |člen 2(1)(q) | |člen 208(3) | | | | | | | | | |člen 2(2) | |--- | | | | | | | | | |člen 4(2) | |člen 15(5) | | | | | | | | | |člen 5 | |člen 17, Priloga IIIC | | | | | | | | | |člen 9(1) | |člen 21(4) | | | | | | | | | |člen 11(1)(b) | |člen 23(1)(b) | | | | | | | | | |člen 15(3) | |člen 31(2) | | | | | | | | | |člen 21 | |---- | | | | | | | | | |člen 45 | |---- | | | | | | | | | |člen 46 | |člen 209 | | | | | | | | | |člen 47 | |člen 156 | | | | | | | | | |člen 48 | |člen 159 | | | | | | | | | |člen 50 | |člen 173 | | | | | | | | | |člen 51 | |člen 174 | | | | | | | | | |člen 54(1) | |člen 301(1) | | | | | | | | | |člen 61 | |člen 309 | | | | | | | | | |člen 62 | |člen 12 | | | | | | | | | |člen 63 | |člen 308 | | | | | | | | | |členi 57, 58, 59 in 60, Priloga II | |--- | | | | | | | | | | |členi 1(4), 2(4) in 4(6) |člen 57(8) | | | | | | | | | | |člen 8(2) |člen 315 | | [1] UL L 247, 21.9.2007, str. 1. [2] UL 56, 4.4.1964, str. 878. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1972. [3] UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 323, 9.12.2005, str. 1). [4] UL L 228, 16.8.1973, str. 20. [5] UL L 189, 13.7.1976, str. 13. [6] UL L 151, 7.6.1978, str. 25. [7] UL L 339, 27.12.1984, str. 21. [8] UL L 185, 4.7.1987, str. 77. [9] UL L 172, 4.7.1988, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 11.6.2005, str. 14). [10] UL L 228, 11.8.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (UL L 247, 21.9.2007, str. 1). [11] UL L 330, 5.12.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/68/ES (UL L 323, 9.12.2005, str. 1). [12] UL L 110, 20.4.2001, str. 28. [13] UL L 345, 19.12.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (UL L 247, 21.9.2007, str. 1). [14] 323, 9.12.2005, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (UL L 247, 21.9.2007, str. 1). [15] UL L 247, 21.9.2007, str. 1. [16] UL L 235, 23.9.2003, str. 10. [17] UL C […]. [18] UL C […]. [19] UL C […]. [20] UL C […]. [21] UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 323, 9.12.2005, str. 1). [22] UL L 151, 7.6.1978, str. 25. [23] UL L 185, 4.7.1987, str. 77. [24] UL L 172, 4.7.1988, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 11.6.2005, str. 14). [25] UL L 228, 11.8.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (UL L 247, 21.9.2007, str. 1). [26] UL L 330, 5.12.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/68/ES (UL L 323, 9.12.2005, str. 1). [27] UL L 110, 20.4.2001, str. 28. [28] UL L 345, 19.12.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (UL L 247, 21.9.2007, str. 1). [29] UL L 323, 9.12.2005, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/44/ES (UL L 247, 21.9.2007, str. 1). [30] UL L 247, 21.9.2007, str. 1. [31] UL L 103, 2.5.1972, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/14/ES (UL L 149, 11.6.2005, str. 14). [32] UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/99/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 137). [33] UL L 8, 11.1.1984, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/14/ES (UL L 149, 11.6.2005, str. 14). [34] UL L 145, 30.4.2004, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/31/ES (UL L 114, 27.4.2006, str. 60). [35] UL L 177, 30.6.2006, str. 1. Direktiva, spremenjena z Direktivo Komisije 2007/18/ES (UL L 87, 28.3.2007, str. 9). [36] UL L 181, 20.7.2000, str. 65. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/14/ES (UL L 149, 11.6.2005, str. 14). [37] UL L 35, 11.2.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/1/ES (UL L 79, 24.3.2005, str. 9). [38] UL L 3, 7.1.2004, str. 30. [39] UL L 157, 9.6.2006, str. 87. [40] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11). [41] UL 56, 4.4.1964, str. 878. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1972. [42] UL L 228, 16.8.1973, str. 20. [43] UL L 189, 13.7.1976, str. 13. [44] UL L 339, 27.12.1984, str. 21. [45] UL L 193, 18.7.1983, str. 1. [46] UL L 145, 30.4.2004, str. 1. [47] UL L 327, 19.12.1975, str. 4. [48] UL L 103, 2.5.1972, str. 1. [49] UL L 8, 11.1.1984, str. 17. [50] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/12/ES z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [51] UL L 177, 30.6.2006, str. 1. [52] UL L 35, 11.2.2002, str. 1. [53] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10). [54] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/34/ES z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, 6.7.2001, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [55] UL L 181, 20.7.2000, str. 65. [56] UL L 375, 31.12.1985, str. 3. [57] UL L 3, 7.1.2004, str. 30. [58] UL L 126, 12.5.1984, str. 20. [59] UL L 222, 14.8.1978, str. 11. [60] UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2000/28/ES (UL L 275, 27.10.2000, str. 37). [61] UL L 322, 17.12.1977, str. 30. Nazadnje spremenjena z Direktivo 89/646/EGS (UL L 386, 30.12.1989, str. 1). [62] UL L 386, 30.12.1989, str. 14. [63] UL L 374, 31.12.1991, str. 7. [64] UL L 330, 05.12.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES (UL L 79, 24.03.2005, str. 9). [65] UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [66] UL L 141, 11.6.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [67] UL L 141, 11.6.1993, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/87/ES (UL L 35, 11.2.2003, str. 1). [68] UL L 35, 11.2.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [69] UL L 35, 11.2.2003. [70] 374, 31.12.1991, str. 32. [71] Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju) (UL L 228, 11.8.1992, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [72] UL L 181, 20.7.2000, str. 65. [73] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. [74] UL L 228, 16.8.1973, str. 3. [75] UL L 78, 26.3.1977, str 17. [76] Direktiva Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev (UL L 141, 11.6.1993, str. 27). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.02.2003, str. 1). [77] Direktiva Sveta 93/6/EGS z dne 15. marca 1993 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih institucij (UL L 141, 11.6.1993, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [78] UL L 323, 09.12.2005, str. 1. [79] Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 193, 18.7.1983, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994. [80] Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 222, 14.8.1978, str. 11). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994. [81] UL L 35, 11.02.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/1/ES (UL L 79, 24.03.2005, str. 9). [82] UL L 345, 19.12.2002, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [83] UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [84] UL L 141, 11.06.1993, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/87/ES. [85] UL L 228, 11.08.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/1/ES. [86] UL L 189, 13.9.1976, str. 13. [87] UL L 3, 7.1.2004, str. 34. [88] UL L 294, 10.11.2001, str. 1.