23.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 45/1

Vpliv turizma na obalne regije

P6_TA(2008)0597

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2008 o regionalnih razvojnih vidikih vpliva turizma na obalne regije (2008/2132(INI))

(2010/C 45 E/01)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 294/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (3),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (4),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (5),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (6),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 23. oktobra 2008 o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah (7),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2000 z naslovom „Celostno upravljanje obalnih območij: strategija za Evropo“ (KOM(2000)0547),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. oktobra 2007 z naslovom „Program za trajnostni in konkurenčni evropski turizem“ (KOM(2007)0621),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. marca 2006 z naslovom „Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem“ (KOM(2006)0134) in svoje resolucije o tej temi z dne 29. novembra 2007 (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2007 z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (KOM(2007)0575) in svoje resolucije o tej temi z dne 20. maja 2008 (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. januarja 2008 z naslovom „20 20 do leta 2020 – Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb“ (KOM(2008)0030),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 7. junija 2006 z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja“ (KOM(2006)0275),

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne 14. decembra 2007,

—

ob upoštevanju skupne tristranske izjave Parlamenta, Sveta in Komisije z dne 20. maja 2008, s katero so 20. maj razglasili za evropski dan pomorstva,

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0442/2008),

A.

ker ima EU šest obalnih makroobmočij, namreč najbolj oddaljene regije Atlantskega oceana, Baltskega morja, Črnega morja, Severnega morja, vsako med njimi pa ima posebne ozemeljske vire in lasten koncept turizma,

B.

ker precejšen delež evropskega prebivalstva živi vzdolž 89 000 km dolge evropske obale,

C.

ker sprejema opredelitev obalnih območij, ki se uporablja v sklopu pomorske politike EU, namreč kot območij, ki se nahajajo na obali ali 50 km zračne oddaljenosti od obale,

D.

ker so obalne regije zelo pomembne za Evropsko unijo, saj je v njih zgoščen velik delež gospodarskih dejavnosti,

E.

ob upoštevanju opredelitve celostnega upravljanja obalnih območij in vloge turizma pri uresničevanju tega cilja,

F.

ker od pozitivnega razvoja obalnih regij nimajo koristi le prebivalci teh regij, temveč vso prebivalstvo EU,

G.

ker ima lahko turizem kljub temu, da je glavna dejavnost v teh regijah, ki pozitivno vpliva na družbeni in gospodarski razvoj (povečanje BDP in zaposlovanja), tudi škodljive ozemeljske učinke, ker gre za sezonsko dejavnost, se v njem zaposlujejo nekvalificirani delavci, ni dovolj povezovanja med obalo in zaledjem, gospodarstvo ni dovolj raznovrstno ali je naravna in kulturna dediščina poslabšana,

H.

ker obalna območja v različnih operativnih programih za obdobje 2007–2013 niso tako rekoč nikjer posebej omenjena, zaradi česar ni na voljo zadosti primerljivih in zanesljivih družbenoekonomskih in finančnih podatkov o obalnem turizmu,

I.

ker je mogoče, da se gospodarska moč obalnega turizma zaradi pomanjkanja zanesljivih primerljivih podatkov o tej panogi podcenjuje, zaradi česar se podcenjuje tudi gospodarski pomen ohranjanja morskega okolja, obenem pa precenjuje vloga naložb za doseganje tega cilja,

J.

ker je zaradi pomanjkljivih podatkov o naložbah EU v obalna območja težko oceniti dejanski vpliv strukturnih skladov na obalni turizem,

K.

ker se turizem nahaja na razpotju različnih politik EU, ki močno vplivajo na njegovo zmožnost prispevanja k socialni in teritorialni koheziji,

L.

ker lahko strukturni skladi z vidika kakovosti pozitivno vplivajo na razvoj obalnih regij, oživijo lokalno gospodarstvo, podpirajo zasebne naložbe in spodbujajo trajnostni turizem,

M.

ker je njihov vpliv najbolj viden na območjih, kot so majhni otoki v najbolj oddaljenih regijah ali obalna območja, kjer je obalni turizem glavna gospodarska dejavnost,

N.

ker na obalna območja močno vpliva njihova geografska lega, zanje pa so potrebni strukturirana strategija, ki mora upoštevati posebne značilnosti, načelo subsidiarnosti in doslednost med panogami pri postopku odločanja,

O.

ker so obalne regije pogosto tudi oddaljene regije, kot so majhni otoki, najbolj oddaljene regije ali obalna območja, ki so močno odvisna od turizma ter slabo obiskovana izven sezone in v katerih bi bilo treba za spodbujanje teritorialne kohezije izboljšati infrastrukturo, vzpostaviti redne povezave med obalo in zaledjem ter s pomočjo strategij ozemeljskega trženja in celovitega gospodarskega razvoja za spodbujanje vlaganj podpirati ohranjanje gospodarske dejavnosti tudi izven turistične sezone,

P.

ker obalna območja kljub enakim težavam nimajo posebnih instrumentov za sistematičen pristop in boljše komuniciranje med glavnimi akterji, ki pogosto delujejo neodvisno in vsak zase,

Q.

ker lahko celovite rešitve resničnih težav zagotovijo in izvajajo javni organi na lokalni in regionalni ravni v sodelovanju z zasebnim sektorjem ob upoštevanju okoljskih interesov in interesov skupnosti,

R.

ker bo uvedba političnih instrumentov pripomogla k bolj celovitim in trajnostnim razvojnim strategijam ter izboljšanju gospodarske konkurenčnosti z ohranitvijo naravnih in kulturnih virov, zadovoljevanjem socialnih potreb ter spodbujanjem modelov etičnega turizma,

S.

ker bi lahko to prispevalo k izboljšanju kakovosti delovnih mest v obalnih regijah ter zmanjšalo sezonski značaj dejavnosti z združitvijo različnih oblik turizma in drugih pomorskih ali obalnih dejavnosti, kar bi omogočilo usklajevanje ponudbe z zahtevnimi pričakovanji in zahtevami sodobnih turistov ter ustvarjanje kvalificiranih delovnih mest,

T.

ker lahko cilj evropskega teritorialnega sodelovanja iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1080/2006 učinkovito prispeva k naštetim prednostnim nalogam s financiranjem projektov sodelovanja in razvojem partnerskih omrežij med akterji v panogi in obalnimi območji, v zvezi s tem pa poudarja, da je treba uporabiti Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje iz Uredbe (ES) št. 1082/2006 kot instrument za vzpostavljanje trajnega sodelovanja na področju trajnostnega razvoja obalnih regij, v katerih bodo sodelovali lokalni in socialni partnerji,

1.   poudarja, da je turizem bistveni dejavnik za družbeni in gospodarski razvoj obalnih regij EU ter je tesno povezan s cilji lizbonske strategije; poudarja tudi, da je treba v turističnih dejavnostih v obalnih regijah bolj dosledno upoštevati cilje göteborške strategije;

2.   spodbuja obalne države članice, naj oblikujejo posebne strategije in celovite načrte na nacionalni in regionalni ravni, da bi preprečile sezonski značaj turizma v obalnih regijah ter zagotovile bolj ustaljeno zaposlovanje in kakovostnejše življenje za lokalne skupnosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba tradicionalne sezonske dejavnosti podaljšati v celoletne dejavnosti z uvajanjem novih oblik ponudbe in nadomestnih oblik turizma (na primer poslovnega, kulturnega, zdravstvenega, športnega, kmetijskega in morskega turizma); meni, da bodo novi turistični proizvodi in storitve prispevali k ustvarjanju rasti in delovnih mest ter zmanjšali učinke na okolje, gospodarstvo in družbo;

3.   poudarja, da je treba zaščititi pravice delavcev v tej panogi s spodbujanjem kakovostnih delovnih mest in pridobivanja spretnosti, kar med drugim zajema ustrezno usposabljanje, večja uporaba dolgoročnih pogodb, pravične in dostojne plače ter boljše delovne pogoje;

4.   poziva k celovitemu pristopu k obalnemu turizmu v okviru kohezijske, pomorske, ribiške, okoljske, prometne, energetske, socialne in zdravstvene politike EU, da bi se ustvarila sinergija in da delovanje ne bi bilo neusklajeno; priporoča, da Komisija upošteva tovrsten celovit pristop k trajnostni rasti obalnega turizma, zlasti v pomorski politiki EU, kot strateški cilj svojega delovnega programa za obdobje 2010 – 2015, pa tudi pri vmesnem pregledu finančnega okvira za obdobje 2007 – 2013;

5.   poziva države članice, naj zagotovijo polno sodelovanje regionalnih ter lokalnih organov na obalnih območjih, pristojnih za turizem in regionalni razvoj, pa tudi gospodarskih, socialnih in okoljskih partnerjev v vseh stalnih strukturah sodelovanja, določenih v teh politikah, ter v čezmejnih programih sodelovanja, v katere so obalne regije vključene;

6.   poudarja, da je bistvena povezava med dobro delujočo infrastrukturo in uspešno turistično regijo, zato poziva pristojne oblasti, naj pripravijo načrte za izboljšanje lokalne infrastrukture v korist turistom in lokalnemu prebivalstvu; v zvezi s tem močno priporoča, naj obalne države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se bo pri izgradnji novih projektov za izboljšanje infrastrukture, vključno s tovarnami in rafinerijami nafte na morju, vedno uporabljala najnovejša razpoložljiva tehnologija, da bi s tem zagotovile manjšo porabo energije in ogljikovih emisij ter z uporabo obnovljivih virov energije izboljšale energetsko učinkovitost;

7.   spodbuja Komisijo, države članice in regije, naj spodbujajo trajnostne verige mobilnosti v lokalnem javnem prometu ter kolesarske steze in poti za pešce, zlasti v čezmejnih obalnih regijah, in v ta namen podpirajo izmenjavo dobrih praks;

8.   priporoča, da Komisija zavzame enoten in celosten pristop do obalnega turizma tako v okviru teritorialne kohezije kot v okviru svoje strategije za celostno pomorsko politiko, zlasti za otoke, otočne države članice, najbolj oddaljene regije in druga obalna območja, zlasti zato, ker so ta območja zelo odvisna od turizma;

9.   močno spodbuja Evropsko komisijo in države članice, naj obalni turizem uvrstijo na prednostni seznam v strateških smernicah za naslednje programsko obdobje strukturnih skladov, pa tudi v politiki obalnih regij EU, ter opredelijo inovativno strategijo, ki bo zajemala turistično ponudbo v obalnih regijah;

10.   zato pozdravlja udeležbo obalnih regij v programih in projektih INTERREG IV B in C, ki zajemajo nadnacionalno in medregionalno sodelovanje tudi na področju turizma, ter jih poziva, naj koristno izrabijo pobude in instrumente EU za obalne regije (na primer strategiji za Sredozemsko in Baltsko morje ter sinergijo za Črno morje); močno priporoča, naj Komisija v novih programih INTERREG za naslednje programsko obdobje bolj poudari obalne regije;

11.   je seznanjen s stališčem Odbora regij v zvezi z uvedbo Evropskega obalnega sklada in poziva Komisijo, naj v naslednjem finančnem okviru preuči možnosti za boljše usklajevanje vseh prihodnjih finančnih instrumentov, ki zajemajo ukrepe v obalnih regijah;

12.   priporoča, da se kot del celovitega razvoja obalnih območij vzpostavi baza znanja z oblikovanjem evropskega panožnega omrežja pod okriljem Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo iz Uredbe (ES) št. 294/2008 ter sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj iz Sklepa št. 1982/2006/ES;

13.   priporoča obalnim državam članicam, naj pri izbiranju in izvajanju projektov za obalne regije uporabljajo celovit pristop na programski ravni in medpanožno metodo ter dajejo prednost ustanavljanju javno-zasebnih partnerstev, da bi zmanjšale pritisk na lokalne organe;

14.   pozdravlja prednostne naloge na področju obalnega in pomorskega turizma, ki jih je Komisija opredelila v zgoraj navedeni agendi za konkurenčni in trajnostni evropski turizem; predlaga, naj se v novi Portal evropskih turističnih destinacij vključijo posebne informacije o obalnih območjih in mrežah, zlasti o tistih, ki so manj znana in manj oglaševana, da bi se jih promoviralo prek meja EU, pa tudi na regionalni in lokalni ravni;

15.   poziva Komisijo, naj v zvezi s tem v svojem pilotnem projektu Evropska območja odličnosti obalni in obvodni turizem razglasi za območje odličnosti za leto 2010;

16.   močno obžaluje, da zaradi sedanje nepreglednosti na področju izdatkov EU na obalnih območjih ni mogoče količinsko opredeliti ravni vlaganj ali analizirati učinka podprtih pobud v teh regijah; v zvezi s tem pozdravlja določbo v zgoraj navedeni zeleni knjigo o prihodnji pomorski politiki za oblikovanje podatkovne baze za pomorske regije, ki bo vsebovala tudi podatke o upravičencih do sredstev iz vseh skladov Skupnosti (tudi iz strukturnih skladov), ter poziva Komisijo, naj to pomembno nalogo opravi čim prej; poudarja, da je tovrstna pobuda pomembna za zagotovitev preglednosti na tem področju; poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezne instrumente, da bodo ti podatki dosegljivi za analitične in statistične namene, ter poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z objavo končnih prejemnikov in s tem zagotovijo celovito sliko o obstoječih projektih;

17.   poziva Komisijo, države članice in regije, naj skupaj sestavijo izčrpen katalog financiranja projektov na obalnih območjih in ga objavijo na spletu ter tako omogočijo regijam, da uporabijo izkušnje drugih, znanstvenim krogom, obalnim skupnostim in drugim zainteresiranim stranem pa, da določijo in objavijo primere najboljše prakse ter kar najbolj povečajo njen prenos v lokalne skupnosti; zato priporoča, da se ustanovi forum, na katerem bodo lahko zainteresirane strani vzpostavile stike in izmenjale zglede najboljše prakse, ter delovna skupina predstavnikov držav članic, ki bo razvila akcijske načrte o obalnem turizmu in spodbujala izmenjavo izkušenj na institucionalni ravni;

18.   poziva Komisijo, naj ta internetni katalog uporabi tudi za to, da javnost opozori na ugodnosti, ki jih EU prinaša obalnim regijam, ter tako prispeva k bolj pozitivnem pogledu na evropsko financiranje in izboljša podobo o EU;

19.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sedanje zbiranje podatkov za družbenoekonomsko zbirko podatkov Eurostata za obalne regije EU obsegalo zanesljive, enotne in posodobljene podatke o turizmu, saj so bistveni za poenostavitev odločanja v javnem sektorju ter omogočajo primerjave med regijami in panogami; priporoča, da obalne države članice na svojem ozemlju čim prej uvedejo turistične satelitske račune;

20.   poudarja, da sta okolje in obalni turizem tesno povezana; ter da morajo politike za razvoj turizma vsebovati praktične ukrepe v skladu s splošno politiko za okoljsko varstvo in upravljanje; zato pozdravlja vključitev trajnostnega razvoja v člen 17 Uredbe (ES) št. 1083/2006 (o strukturnih skladih 2007–2013) kot eno od ključnih načel, ki se uporabljajo za izvajanje vseh strukturnih intervencij, katerih uporabo je treba ustrezno pregledati na podlagi ustreznih ukrepov za spremljanje; močno priporoča, da se podobne določbe uvedejo v uredbe za naslednje programsko obdobje; poudarja, da bi to pomembno prispevalo k spodbujanju ekološkega turizma;

21.   opozarja, da so obalne regije utrpele precejšnje posledice podnebnih sprememb ter s tem povezanega povečanja gladine morja, erozije peska ter naraščajočega števila in močnih neviht; zato poudarja, da morajo obalne regije izdelati načrte o nevarnosti podnebnih sprememb ter preventivne načrte;

22.   poudarja, da podnebne spremembe močno vplivajo na obalni turizem; zato poziva Komisijo, naj cilje Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 dosledno vključuje v prometno in turistično politiko ter spodbuja ukrepe za zaščito trajnostnega obalnega turizma pred vplivi podnebnih sprememb;

23.   v zvezi s tem poudarja, da je treba oceniti, kako lahko turizem prispeva k varstvu in zaščiti okolja; opaža, da se lahko s skupnim udejstvovanjem nacionalnih in regionalnih oblasti ter turističnih operaterjev in upraviteljev hotelov in restavracij prek turizma preprosto dvigne zavest o okoljskih vrednotah; zato meni, da je treba ta prizadevanja usmeriti na obalne regije zaradi njihovega pretežno turističnega profila;

24.   poudarja, da je treba pri razvoju turizma vedno zagotoviti zaščito zgodovinskih spomenikov in arheoloških zakladov ter ohranjanje tradicij in kulturne dediščine na splošno, da bi se spodbujalo dejavno vključevanje lokalnih skupnosti;

25.   poziva k sprejetju pobud za spodbujanje trajnostnega razvoja, da bi ohranili kulturno in naravno dediščino ter družbeno strukturo obalnih regij;

26.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo dejavno izvajanje v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji pogoj za pridobitev sredstev EU za obalne projekte, ki vplivajo na morje;

27.   poziva Komisijo, naj uporabi vse ustrezne instrumente za ocenjevanje, da bo zagotovila izvajanje tega načela na obalnih območjih v sedanjem programskem obdobju in porazdelitev odgovornosti med različne ravni odločanja;

28.   poudarja, da pritisk na obalna območja zaradi prevelikega posega infrastrukture škoduje razvoju obalnega turizma in privlačnosti, te vidike pa bi lahko spodbujali s ponudbo kakovostnih turističnih storitev, ki so bistvene za konkurenčnost obalne regije ter za spodbujanje kakovostnih delovnih mest in kvalifikacij; zato obalne regije poziva, da namesto tega spodbujajo alternativna vlaganja, kot so vlaganja v storitve informacijske tehnologije in telekomunikacij, nove potenciale lokalnih tradicionalnih proizvodov ter kakovostno usposabljanje delavcev v turističnem sektorju; poziva tudi k oblikovanju programov usposabljanja, da bi usposobili ustrezno število kvalificiranih delavcev, ki bi bili kos čedalje bolj zapletenemu in raznolikemu turističnemu sektorju;

29.   poziva države članice, naj oblikujejo ustrezno politiko na področju urbanizma in prostorskega načrtovanja, ki bo združljiva z obalno pokrajino;

30.   poudarja, da je visoka raven kakovosti največja primerjalna prednost turistične ponudbe EU; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj še bolj uveljavijo in izboljšajo kakovost svojih turističnih storitev, zlasti kar zadeva varnost, popolno in sodobno infrastrukturo, družbeno odgovornost zadevnih podjetij ter okolju prijazne gospodarske dejavnosti;

31.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo njena politika pomorskih grozdov vključevala produktivne storitve in panoge, ki so za obalni turizem pomembne, ter s tem omogočila plodno sodelovanje med tistimi, ki morje uporabljajo kot vir za povečanje svoje konkurenčnosti, trajnost in prispevek k obalnemu gospodarskemu razvoju; poleg tega meni, da morajo biti kot obalne storitve v pomorske grozde vključene zdravstvene, socialne, izobraževalne, tehnološke in športne zmogljivosti, saj so bistveni dejavniki za razvoj obalnih območij;

32.   poudarja, da je za razvoj obalnih regij pomembna dostopnost, zato poziva Komisijo ter nacionalne in regionalne organe, naj preučijo možnosti, da bodo zagotovili optimalno povezljivost s prevozom po kopnih, zračnih in vodnih poteh; poziva jih tudi, naj glede na pogosto onesnaženje morja v številnih regijah in pristaniških mestih povečajo pobude za oskrbovanje plovil v pristaniščih iz kopenskega omrežja; poziva države članice, naj preučijo možnost sprejetja ukrepov, kot so zmanjšanje letaliških pristojbin, in sicer vedno v skladu s postopkom iz svojega zgoraj navedenega stališča z dne 23. oktobra 2008 o letaliških pristojbinah, da bi povečale privlačnost obalnih območij in spodbujale njihove konkurenčnosti; zato tudi poudarja, da je treba okrepiti spoštovanje letaliških in letalskih standardov, po potrebi pa tudi odstraniti skladišča goriva iz bližine letališč;

33.   poziva države članice in regionalne organe, naj za potrebe turizma spodbujajo posodobitev pristanišč in letališč v obalnih in otoških regijah ter pri tem ustrezno upoštevajo obstoječe možnosti, kar zadeva okolje ter spoštovanje estetske podobe in naravnega okolja;

34.   poudarja, da je teritorialna kohezija horizontalen koncept, ki zajema EU kot celoto in lahko krepi povezave med obalo in zaledjem na podlagi obstoječe komplementarnosti in medsebojnega vplivanja obalnih in celinskih območij (na primer s povezavo obalnih dejavnosti s podeželskim in mestnim turizmom, izboljšanjem zunajsezonske dostopnosti za turizem ter povečanjem prepoznavnosti lokalnih proizvodov in spodbujanjem njihove raznovrstnosti); opaža, da so v zgoraj navedeni zeleni knjigi o prihodnji pomorski politiki posebej omenjene otoške regije, ter priznava, da se te regije zaradi stalnih naravnih neugodnih razmer soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi; poudarja, da se s podobnimi težavami na splošno soočajo tudi obalne regije, zato poziva Komisijo, naj pri izvajanju teritorialne kohezije v prihodnosti upošteva potrebo po povezovanju obalnega turizma s celostnim upravljanjem obalnih območij in prostorskim načrtovanjem za morja;

35.   odločno poziva obalne regionalne in lokalne organe, naj enako spodbujajo sheme celostnega ozemeljskega trženja skupaj s svojimi partnerji v okviru morskih in kopenskih sosedskih odnosov, ter spodbujajo pravičnost v razvoju turizma in potovanj, da bi spodbudili konkurenčnost v turistični panogi, ne da bi ogrozili splošne konkurenčnosti;

36.   spodbuja obalne regije, da sodelujejo pri projektih medregijskega sodelovanja, na primer v okviru četrte teme pobude Regije in gospodarska sprememba, katere cilj je oblikovati nova tematska obalna turistična omrežja in dograjevati tista, ki so že vzpostavljena, ter zagotoviti izmenjavo znanja, izkušenj in najboljše prakse;

37.   priporoča, da pristojni javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z ukrepi spodbujajo strateške projekte za obalni turizem v okviru svojih programov sodelovanja, nudijo tehnično pomoč pri pripravah teh projektov, za te ukrepe zagotavljajo ustrezna sredstva ter dajejo prednost uporabi strukturnih skladov za razvoj trajnostnega in okolju prijaznega turizma v obalnih regijah na področju konvergence in konkurenčnosti ter na področju zaposlovanja; meni, da je pri tem treba posebno pozornost nameniti dejavnostim za razvoj komunikacij in informacijske tehnologije;

38.   poziva Komisijo, naj v prihodnjem letu, po možnosti 20. maja na evropski dan pomorstva, organizira najmanj en poseben dogodek, ki bo posvečen obalnemu turizmu, da bi se olajšala komunikacija in spodbudili stiki med partnerji ter izmenjale najboljše prakse, na primer pri izvajanju integriranega modela EU za zagotavljanje kakovosti; v zvezi s tem spodbuja vse akterje, naj predstavijo svoje projekte, posredno ali neposredno povezane z obalnim turizmom, ki jih financira Skupnost;

39.   meni, da lahko spodbujanje navtičnega turizma, med drugim s spodbujanjem sektorskih gospodarskih dejavnosti, državljanom EU pomaga, da razvijejo bolj trajnostne navade in večjo ekološko zavest; zato države članice, poziva, naj s tem namenom spodbujajo vlaganja v njihova obalna območja;

40.   poleg tega poziva Komisijo, naj sestavi praktičen vodič financiranja EU na področju obalnega turizma, da se bodo zainteresirane strani usmerile v fazo iskanja sredstev;

41.   priznava, da lahko razvoj turističnega križarjenja pomembno prispeva k razvoju obalnih skupnosti pod pogojem, da se vzpostavi ravnovesje med tveganji in prednostmi ter med fiksnimi stroški naložb v zemljišča in prožnostjo, ki jo potrebujejo operaterji križarjenja, ter da se ustrezno upoštevajo okoljska vprašanja;

42.   poziva Komisijo, naj podpre obalne skupnosti, ki si prizadevajo izvajati najboljše prakse in kar najbolje izkoristiti dodano vrednost obalnega turizma in zlasti turističnega križarjenja;

43.   poziva obalne regije, naj ustanovijo in podpirajo regionalne oziroma lokalne razvojne agencije, ki bi pomagale oblikovati mreže med delavci v panogi, ustanovami, strokovnjaki in upravo ter nudile svetovanje ter informiranje potencialnim upravičencem iz javnega in zasebnega sektorja;

44.   priporoča, da obalne države članice upoštevajo trajnost projektov sodelovanja na stopnji naknadnega financiranja, ne samo glede sredstev, ampak tudi glede neprekinjenega sodelovanja med partnerji in medsebojnih povezav z zadevnimi lokalnimi storitvami;

45.   priporoča, da obalne države članice zagotovijo dobro vidnost izbranih projektov in poenostavijo postopke za dostop do sredstev, da bi pritegnile zasebno financiranje obalnega turizma in olajšale oblikovanje partnerstev med javnimi organi in akterji iz zasebnega sektorja, zlasti malimi in srednjimi podjetji; priporoča spodbujanje pozitivnega učinka rekreacijskih dejavnosti v morskem in obalnem turizmu ob zagotavljanju zdravega živalstva in rastlinstva; meni, da bi bilo te cilje mogoče vključiti v evropski pomorski dan, ki bo vsako leto 20. maja;

46.   poziva okoljske skupine, gospodarske panoge, povezane z morjem, kulturne organizacije, znanstveno skupnost, javne ustanove in lokalne prebivalce, naj sodelujejo na vseh stopnjah projektov, tudi pri spremljanju teh, da bi jim zagotovili dolgoročno trajnost;

47.   končno poziva Komisijo, naj redno ocenjuje, v kolikšni meri sredstva Skupnosti na obalnih območjih vplivajo na regionalni razvoj, da bi prek centra za spremljanje trajnostnega obalnega turizma širila najboljšo prakso in podprla partnerska omrežja, ki povezujejo različne akterje;

48.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posredujejo Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Odboru regij.

(1)  UL L 210, 31.7.2006, str. 1.

(2)  UL L 210, 31.7.2006, str. 19.

(3)  UL L 97, 9.4.2008, str. 1.

(4)  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

(5)  UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

(6)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(7)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0517.

(8)  UL C 297 E, 20.11.2008, str. 184.

(9)  Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0213.