14.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 8/12


Torek, 23. september 2008
Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev

P6_TA(2008)0422

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. septembra 2008 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev (2008/2068(INI))

2010/C 8 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 3(1)(q), 149 in 150 Pogodbe ES,

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev“ (KOM(2007)0392) ter s tem povezanih dokumentov služb Komisije (SEK(2007)0931 in SEK(2007)0933),

ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (1), ki vključuje poseben cilj povečanja kakovosti in evropske razsežnosti usposabljanja učiteljev (člen 17(2)(e)),

ob upoštevanju osmih ključnih znanj, ki jih določa Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 z naslovom „Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje – evropski referenčni okvir“ (2),

ob upoštevanju 10-letnega delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, zlasti cilja 1.1 „Izboljšanje izobraževanja in usposabljanja za učitelje in vodje usposabljanj“ (3), kakor tudi poznejših skupnih vmesnih poročil o napredku pri izvajanju tega cilja,

ob upoštevanju politike večjezičnosti v Evropski uniji in poročila skupine Komisije na visoki ravni o večjezičnosti (2007),

ob upoštevanju sklepov predsedstva s posebnega zasedanja Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000,

ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Barceloni marca 2002, na katerem so bili med drugim sprejeti konkretni cilji za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja za učitelje in vodje usposabljanj,

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. maja 2003 o referenčnih ravneh povprečne evropske storilnosti v izobraževanju in usposabljanju (merila uspešnosti) (4),

ob upoštevanju sklepov, ki jih je Svet za izobraževanje, mladino in kulturo sprejel na zasedanju 15. in 16. novembra 2007, zlasti sklepov o izobraževanju učiteljev (5),

ob upoštevanju triletnih raziskav programa PISA (program mednarodnega ocenjevanja učencev) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter njenega poročila „Teachers Matter: Attracting, Developing and Retaining Effective Teachers“ (Učitelji so pomembni: privabljanje, razvoj in zadržanje uspešnih učiteljev) (2005),

ob upoštevanju poročila „How the world's best performing school systems come out on top“ (Kako se svetovno najuspešnejši šolski sistemi uvrstijo na vrh) (McKinsey in drugi, september 2007),

ob upoštevanju študije, ki jo je Evropski parlament objavil februarja 2007, z naslovom „Trenutni položaj in obeti na področju telesne vzgoje v Evropski uniji“,

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju (6),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0304/2008),

A.

ker visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje zagotavljata raznovrstne ugodnosti, ki presegajo ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje konkurenčnosti, ter sta pomembna sestavna dela vseživljenjskega učenja,

B.

ker obstaja potreba po izobraževanju posameznikov, da bi postali samostojni, osveščeni in zavezani povezani družbi, ter ker je kakovost poučevanja ključni dejavnik, ki prispeva k socialni in ekonomski koheziji, pa tudi k ustvarjanju delovnih mest, konkurenčnosti in potencialu rasti Evropske unije v globaliziranem svetu,

C.

ker je lahko Evropski socialni sklad pomemben za razvoj izobraževanja in usposabljanja ter prispeva k boljšemu izobraževanju učiteljev,

D.

ker se kakovost usposabljanja učiteljev kaže v izobraževalni praksi ter neposredno vpliva ne le na stopnjo znanja učencev, temveč tudi na oblikovanje njihove osebnosti, zlasti v prvih šolskih letih,

E.

ker se izzivi učiteljskega poklica povečujejo s tem, ko postaja izobraževalno okolje bolj zapleteno in heterogeno; ker ti izzivi vključujejo napredovanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, spremembe socialnih in družinskih struktur, vedno bolj raznoliko mešanico učencev v številnih šolah vsled čedalje večjega priseljevanja in večkulturne družbe, večjo neodvisnost šol, zaradi česar imajo učitelji več dolžnosti, ter dejstvo, da je treba posvetiti več pozornosti učnim potrebam posameznih učencev,

F.

ker obstaja jasna in pozitivna povezava med visokokakovostnim usposabljanjem učiteljev in doseganjem zelo dobrih rezultatov učencev,

G.

ker je treba glede na vedno večjo ponudbo informacij skupaj s stalno digitalizacijo razviti sposobnost učinkovite uporabe medijev in njihove vsebine v skladu s cilji in potrebami posameznika, medijska vzgoja pa je vrsta pedagoškega pristopa k medijem, ki mora uporabnikom omogočiti, da bodo vse medije uporabljali kritično in premišljeno,

H.

ker je več kot 80 % osnovnošolskih učiteljev in 97 % predšolskih učiteljev v EU žensk, v srednješolskem izobraževanju pa jih je le 60 %,

I.

ker lahko kakovost izobraževanja učiteljev vpliva na stopnjo zgodnje opustitve izobraževanja in na bralno spretnost starejših učencev,

J.

ker na poznejšo stopnjo izobrazbe otrok posebno vplivata predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje,

K.

ker je v Uniji več kot 27 različnih sistemov usposabljanja učiteljev, učitelji v vseh državah pa se kljub temu dejansko soočajo z enakimi izzivi,

L.

ker je poučevanje poklic, pri katerem je visoka raven zadovoljstva pri delu pomembna za zadržanje kakovostnega osebja,

M.

ker bi bilo nepravično, če bi bili za svojo izobraževalno dejavnost odgovorni le učitelji; ker je treba poudariti, da je zmožnost učiteljev, da ponudijo ustrezno izobraževanje vsem učencem, ustvarijo vzdušje, v katerem lahko vsi sobivajo, in zmanjšajo nasilno vedenje, tesno povezana s pogoji, v katerih poučujejo, razpoložljivimi sredstvi podpore, številom učencev z učnimi težavami v razredu, družbenim in kulturnim okoljem v šolah, sodelovanjem družin in prejeto družbeno podporo; ker je stopnja predanosti učiteljev v veliki meri odvisna od zavezanosti družbe izobraževanju, oba dejavnika pa sta med seboj povezana in vplivata na boljše poučevanje,

N.

ker si je treba čim bolj prizadevati za zagotovitev, da bi vsi učitelji čutili, da opravljajo spoštovan in cenjen poklic, saj je velik del poklicne identitete odvisen od mnenja družbe,

O.

ker je za privabljanje visokokakovostnega kadra v učiteljski poklic potrebna ustrezna raven priznavanja v družbi, statusa in plačila,

P.

ker imajo učitelji pomembno družbeno in razvojno vlogo, ki presega tradicionalne meje učnih predmetov, poleg tega pa imajo lahko pomembno vlogo kot vzorniki,

Q.

ker je cilj „enake možnosti za vse“ določen v Pogodbi ES, zlasti v njenem členu 13 o boju proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti,

R.

ker je kakovost šol v veliki meri odvisna od stopnje neodvisnosti njihovih programov in upravljanja,

S.

ker so ustrezne poklicne kvalifikacije učiteljev telesne vzgoje zelo pomembne za telesni in duševni razvoj otrok ter za njih spodbujanje k zdravemu načinu življenja,

1.

odločno podpira analizo, da izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev zelo ugodno vpliva na uspeh učencev;

2.

meni, da bi moralo biti zagotavljanje širšega in kakovostnejšega izobraževanja učiteljev skupaj s politikami, usmerjenimi v zaposlovanje najboljših kandidatov na mesta učiteljev, ključna prednostna naloga vseh ministrstev za šolstvo;

3.

je prepričan, da je treba povečanje izdatkov za izobraževanje usmeriti na področja, ki najbolj prispevajo k izboljšanju uspeha učencev;

4.

poudarja, da morajo države članice usposabljanju učiteljev nameniti več pozornosti in več sredstev, da bi dosegle bistven napredek pri doseganju ciljev programa Lizbonske strategije „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, in sicer povečale kakovost izobraževanja in okrepile vseživljenjsko učenje v Uniji;

5.

odločno podpira stalen in skladen poklicni razvoj učiteljev ves čas opravljanja poklica; priporoča, naj se učiteljem redno zagotavljajo akademske, poklicne in finančne možnosti, kot so državne štipendije, da bi izboljšali in posodobili svoje spretnosti in kvalifikacije ter pedagoško znanje; meni, da morajo biti te možnosti usposabljanja strukturirane na način, da se kvalifikacije priznajo v vseh državah članicah;

6.

poudarja, da je treba okrepiti nadnacionalen dialog in izmenjavo izkušenj zlasti glede zagotavljanja in učinkovitosti stalnega poklicnega razvoja na področju izobraževanja predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev;

7.

zahteva, da se posebna pozornost nameni uvajanju novih učiteljev; spodbuja razvoj podpornih mrež in programov mentorstva, prek katerih imajo lahko učitelji z dokazanimi izkušnjami in sposobnostjo ključno vlogo pri usposabljanju novih kolegov, posredovanju znanja, pridobljenega med uspešnim opravljanjem poklica, spodbujanju skupinskega učenja in obravnavanju stopenj osipa učiteljev novincev; je prepričan, da lahko učitelji s skupnim delom in učenjem pomagajo izboljšati uspešnost šole in splošno učno okolje;

8.

poziva države članice, naj se še naprej osredotočajo na zaposlovanje in zadržanje najboljših učiteljev, predvsem z zagotavljanjem, da bo ta poklic dovolj privlačen, obenem pa zagotovijo, da sestava učiteljskega kadra na vseh ravneh šolskega izobraževanja izraža socialno in kulturno raznolikost družbe;

9.

poudarja tesno povezavo med zagotavljanjem, da bi bilo poučevanje privlačen in izpopolnjujoč poklic z dobrimi možnostmi za poklicno napredovanje ter uspešnim zaposlovanjem motiviranih ter zelo uspešnih diplomantov in strokovnjakov; poziva države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe za spodbujanje poučevanja kot poklica za najuspešnejše;

10.

poudarja, da je izrazito pomembna politika enakosti spolov; poudarja tudi pomen zagotavljanja visokokakovostnih predšolskih in osnovnošolskih učiteljev, ki morajo v skladu z njihovo odgovornostjo prejemati ustrezno raven socialne in strokovne podpore;

11.

priznava, da je pomembno stalno sodelovanje učiteljev v delovnih in debatnih skupinah v zvezi z njihovo dejavnostjo poučevanja; meni, da bi to delo morali podpirati mentorji in organi za izobraževanje; meni, da bi se zaradi sodelovanja pri pomembnih dejavnostih za preučevanje učnega procesa moralo povečati zanimanje za delo učiteljev, s tem pa tudi izboljšati njihova uspešnost;

12.

poudarja, da je šola pomembna za otrokovo socialno življenje in izobrazbo, kakor tudi za zagotavljanje znanja in spretnosti, potrebnih za sodelovanje v demokratični družbi; poudarja, da je pomembno, da se kvalificirani, usposobljeni in izkušeni učitelji vključijo v pripravo učinkovitih metod pedagoškega usposabljanja za učitelje;

13.

poziva države članice, naj zagotovijo, da lahko ure telesne vzgoje v javnem sistemu izobraževanja izvajajo le ustrezno kvalificirani učitelji telesne vzgoje;

14.

opozarja na izrazite razlike med povprečnimi plačami učiteljev, ne le med različnimi državami članicami, temveč tudi v povezavi s povprečnimi nacionalnimi dohodki in BDP na prebivalca; meni, da bi bilo treba učiteljem zagotoviti dobre plače, ki izražajo njihov pomen v družbi, in poziva, naj se sprejmejo ukrepi za preprečevanje „bega možganov“ najboljših učiteljev na bolje plačana delovna mesta v zasebnem sektorju, zlasti na področju znanosti in tehnologije;

15.

poudarja, da morajo biti učitelji bolje pripravljeni na izpolnjevanje številnih novih zahtev; priznava izzive, pa tudi priložnosti za učitelje, ki jih prinaša razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij; spodbuja dajanje prednosti izobraževanju na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij med začetnim in poznejšim usposabljanjem, da se zagotovi posodobljeno poznavanje najnovejšega tehnološkega razvoja in njegovo vključevanje v izobraževalni proces ter da se učiteljem zagotovi možnost, da pridobijo potrebne spretnosti, ki jih bodo uporabili v razredu;

16.

meni, da bi moral cilj usposabljanja med drugim biti, da se učiteljem zagotovi inovativni okvir, ki ga potrebujejo za vključitev okoljskega vidika v njihove dejavnosti in nova tematska področja; podpira lokalne seminarje za izpolnjevanje potreb, ugotovljenih v posameznih okoliščinah, ter programe za osebje zadevnih ustanov, katerih namen je izvajanje konkretnih projektov, ki upoštevajo njihove potrebe in posebne okoliščine;

17.

poudarja, da bi lahko z mobilnostjo učiteljev, boljšim sodelovanjem in timskim delom izboljšali ustvarjalnost in inovativnost učnih metod ter olajšali učenje na podlagi najboljših praks;

18.

poziva Komisijo, naj poveča finančna sredstva, namenjena podpori izobraževanju učiteljev prek programa vseživljenjskega učenja, predvsem izmenjave učiteljev med šolami v sosednjih državah in regijah; poudarja, da mobilnost pospešuje širjenje zamisli in najboljših praks na področju poučevanja ter spodbuja izboljšanje znanja tujih jezikov in poznavanja drugih kultur; poudarja, da je treba učiteljem zagotoviti več možnosti za učenje jezikov ves čas opravljanja poklica, s čimer se bodo med drugim povečale tudi možnosti v okviru programov Unije za mobilnosti;

19.

poziva k temu, da se pri usposabljanju učiteljev da prednost medijskim študijam in da se obstoječi moduli medijskih študij določijo kot pomemben sestavni del pri osnovnem usposabljanju učiteljev;

20.

poudarja ključno vlogo programa Comenius in šolskega partnerstva Comenius-Regio v tem okviru za mobilnost učiteljev;

21.

odločno podpira zgodnje učenje tujih jezikov in vključitev jezikovnih tečajev v vse osnovnošolske učne programe; poudarja, da je za uresničitev tega cilja bistvenega pomena ustrezno vlaganje v zaposlovanje in usposabljanje učiteljev tujih jezikov;

22.

poudarja, da bi moral biti vsak učitelj vzor obvladovanja svojega jezika, ker je to bistveno orodje za pravilno izražanje, učencem pa pomaga pri učenju drugih predmetov ter hkrati prispeva k razvoju njihove sposobnosti komuniciranja, kar je vedno pomembnejši dejavnik pri veliko poklicnih dejavnostih;

23.

poudarja, da morajo imeti vsi učitelji v vseh državah članicah potrdilo o znanju vsaj enega tujega jezika;

24.

poziva k spodbujanju medijske usposobljenosti v šolskem, pošolskem in zunajšolskem izobraževanju učiteljev na področju medijskih študij in vseživljenjskega učenja prek sodelovanja med javnimi organi in zasebnim sektorjem;

25.

poudarja, da ni mogoče nadomestiti časa, ki ga učitelji preživijo z učenci v razredu, ter je zaskrbljen, da lahko vedno več administrativnega in pisarniškega dela negativno vpliva na ta čas in čas, porabljen za priprave na učne ure;

26.

poziva k uvedbi državljanske vzgoje kot obveznega predmeta pri usposabljanju učiteljev in v šolah, da bi učitelji in učenci pridobili potrebno znanje o državljanskih pravicah in obveznostih ter pravicah in obveznostih v Uniji, pa tudi analizirali in kritično ocenili aktualne politične in družbene razmere in procese;

27.

meni, da ima vsaka šola edinstven odnos s svojo lokalno skupnostjo in da morajo imeti vodstveni delavci v šolah večjo odgovornost pri sprejemanju odločitev, ki jim bo omogočala obravnavanje izobraževalnih izzivov in potreb v zvezi s poučevanjem, značilnih za njihovo okolje, v sodelovanju s starši in zainteresiranimi stranmi lokalne skupnosti; poudarja, da mora biti učiteljski poklic zaradi prihoda zelo raznolikih skupin priseljencev posebej osveščen o medkulturnih vprašanjih in procesih, ne le v šolah, ampak tudi v povezavi z družinami in njihovim neposrednim lokalnim okoljem, v katerem se krepi raznolikost;

28.

poudarja, da program Comenius zelo pozitivno vpliva na učitelje in je pomemben za majhne skupnosti, zlasti na socialno in gospodarsko ogroženih območjih, saj spodbuja vključevanje in večjo osveščenost o evropski razsežnosti v izobraževanju;

29.

pozdravlja dogovor držav članic o sodelovanju za okrepitev usklajevanja politik o izobraževanju učiteljev, predvsem z odprto metodo usklajevanja; odločno poziva države članice, da v celoti izkoristijo to priložnost, da se učijo druga od druge, ter poziva, da se z njim posvetuje o časovnem razporedu in razvoju na tem področju;

30.

poudarja potrebo po boljših statističnih podatkih glede usposabljanja učiteljev v Uniji, da se spodbudijo izmenjava informacij, večje sodelovanje in izmenjava najboljših praks; predlaga, da države članice v sodelovanju s Komisijo oblikujejo sisteme, ki zagotavljajo stalno razpoložljivost primerjalnih podatkov o izobraževanju učiteljev na področju predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja;

31.

meni, da je za obravnavanje nasilja v šolah bistveno doseči tesnejše sodelovanje med ravnatelji in starši ter oblikovati orodja in postopke za učinkovito reševanje tega pojava;

32.

poudarja pomembnost poučevanja, pri katerem se upošteva različnost spolov, in enakosti spolov pri usposabljanju učiteljev;

33.

poziva Komisijo, naj razširja modele najboljše prakse držav članic, ki izboljšujejo splošne življenjske spretnosti, s šolskimi projekti, npr. zdrava prehrana in šport, gospodinjstvo in zasebno finančno načrtovanje;

34.

poziva države članice, naj v usposabljanje učiteljev vključijo programe mirnega reševanja sporov, da bi učitelji osvojili nove strategije za reševanje vseh oblik nasilja v razredu ter obvladovanje nasilja in napadalnosti;

35.

poziva države članice, naj v usposabljanje učiteljev vključijo osnovno znanje o Evropski uniji, njenih institucijah in načinu delovanja ter organizirajo praktične obiske učiteljev pripravnikov v institucijah Unije;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, OECD, Unescu ter Svetu Evrope.


(1)  UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

(2)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(3)  UL C 142, 14.6.2002, str. 7.

(4)  UL C 134, 7.6.2003, str. 3.

(5)  UL C 300, 12.12.2007, str. 6.

(6)  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0503.