4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/74

A.

ker je o vprašanju dostopa do trga pristaniških storitev Parlament že razpravljal in je zaradi tega Komisija sprožila obsežno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi,

B.

ker zgoraj navedeno sporočilo Komisije o politiki evropskih pristanišč ne prinaša novih ukrepov o dostopu do trga pristaniških storitev,

C.

ker je zaradi mednarodne razsežnosti tega sektorja primerna takšna politika evropskih pristanišč na ravni Skupnosti, ki izkorišča primerjalne geopolitične prednosti pristanišč,

D.

ker pristanišča niso pomembna le za pomorski, rečni in kombinirani promet v Evropi, pač pa so tudi gospodarske osi, viri delovnih mest in dejavnik integracije prebivalstva,

E.

ker mora politika evropskih pristanišč zaradi ciljev povečanja konkurenčnosti pomorskega prometa in zagotavljanja visokokakovostnih sodobnih storitev spodbujati naslednja štiri načela: varnost, hitre storitve, nizki stroški in spoštovanje okolja,

F.

ker je treba upoštevati številne prihodnje izzive, ki stojijo pred evropskimi pristanišči, zlasti na področju okolja, globalizacije, trajnostnega razvoja, zaposlovanja in socialnih razmer, še posebej v zvezi z varnostjo in vseživljenjskim učenjem, financami, dostopom do trga in upravljanjem, pa tudi s protikonkurenčnimi in diskriminacijskimi ukrepi, ki jih države, ki niso članice EU, izvajajo na pomembnih geografskih trgih,

G.

ker je zaradi omejenih prostorskih možnosti za razvoj pristanišč v Evropi, pa tudi redkih in krhkih naravnih habitatov za zakonodajalca še bolj pomembno, da najde ravnotežje in jasno pravno sliko glede njegovih okoljskih, gospodarskih in socialnih obveznosti,

H.

ker je evropski pristaniški sektor zelo raznolik in ker se za prihodnja leta napoveduje velika rast,

I.

ker bo imela razširitev Panamskega prekopa učinek, ki bo verjetno še povečal sedanji trend vse večjih plovil,

J.

ker sta sodobna infrastruktura in učinkovita povezava z zaledjem in otoki pomembni za pristanišča,

1.

pozdravlja navedeno sporočilo Komisije o politiki evropskih pristanišč;

2.

izraža čestitke Komisiji za metodo priprave sporočila, zlasti za obsežno posvetovanje, ki ga je izvedla med pripravami;

3.

pozdravlja usmeritev Komisije k ukrepom mehkega prava, kot je izdajanje smernic in odstranjevanje upravnih;

4.

opozarja na temeljni pomen pristanišč v Evropski uniji z gospodarskega, trgovinskega, družbenega, okoljskega in strateškega vidika;

5.

verjame, da je vloga Komisije pomembna pri zagotovitvi sposobnosti evropskih pristanišč, da izkoristijo ves svoj potencial;

6.

odobrava namen Komisije, da izda smernice o uporabi okoljske zakonodaje Skupnosti za razvoj pristanišč in njihove infrastrukture, pri čemer je glavni namen zaščita morskega okolja in območij, ki obdajajo pristanišča; poziva Komisijo, da izda te smernice pred koncem leta 2008;

7.

meni, da pristanišča in narava lahko trajno sobivajo, ker uničevanje narave pogosto povzroči gospodarsko škodo drugim sektorjem, na primer turizmu, kmetijstvu in ribištvu, zato poziva komisarja za promet, naj dejavno sodeluje s komisarjem za okolje pri pripravi in uresničevanju zakonodaje in smernic EU za pristanišča in okolje;

8.

meni, da mora biti namen smernic obravnava pravne negotovosti, ki so posledica nekaterih direktiv s področja okolja, s tem pa resnična obravnava okoljske politike, ki bo upoštevala specifični položaj pristanišč v Uniji;

9.

poudarja, da morajo pristaniški in lokalni organi v skladu z Direktivo 2000/60/ES sodelovati pri pripravi načrtov za upravljanje kakovosti vode v porečjih in morskih pristaniščih;

10.

poudarja, da se morajo regionalni organi pridružiti naporom za zmanjšanje emisij CO2 iz plovil in drugih kopenskih in zračnih prevoznih sredstev ter pripraviti načrte za upravljanje kakovosti zraka v skladu s konvencijo Marpol in Direktivo Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka (7);

11.

poudarja potrebo po razvoju celostne evropske politike, ki bo z vzpostavitvijo medinstitucionalnih in medsektorskih partnerstev ter partnerstev med več ozemlji ter ob upoštevanju socialnih, okoljskih, gospodarskih in varnostnih vidikov na vseh ozemeljskih ravneh okrepila regionalno konkurenčnost in ozemeljsko kohezijo na celotnem ozemlju;

12.

ugotavlja, da Komisijo zelo zaposluje porazdelitev prometnih tokov v Evropi, ter opozarja tudi na raznolikost pristaniškega sektorja in na razmah malih in srednje velikih pristanišč v Evropi; meni, da bi morala Komisija upoštevati večje spremembe, ki so napovedane v mednarodnem pomorskem prometu zaradi tehnološkega in gospodarskega razvoja, razširitve Panamskega prekopa in večjih in bolj zmogljivih plovil, ki bodo brez dvoma pomembno učinkovali na ta sektor;

13.

opozarja na ozemeljsko razsežnost razvoja evropskih pristanišč, zlasti na potrebo po čezmejnem sodelovanju in usklajevanju med obmejnimi pristaniškimi regijami; poudarja pomen evropske sosedske politike ter regionalne strategije za Sredozemsko, Baltsko in Črno morje; pozdravlja predlog Komisije, da se pripravi seznam ozkih grl med pristanišči Evropske unije in pristanišči držav, ki mejijo na EU;

14.

poziva Komisijo, da sistematično spremlja razvoj novih tehnologij in metod upravljanja, ki se mednarodno uporabljajo v pristaniških in ladijskih storitvah, tovornih in potniških terminalih ter terminalih za kopenski prevoz z namenom, da se spodbuja politike in pobude za razvoj pristanišč Skupnosti in poveča njihova učinkovitost in produktivnost v korist njih in uporabnikov;

15.

meni, da so potrebne tehnološke spremembe, da se bodo lahko srednje velika pristanišča spopadla z izzivom večjega obsega prometa, a te tehnološke spremembe bodo imele velike finančne posledice za okoliške regije; meni, da morajo te imeti možnost uporabe sredstev iz evropskih strukturnih skladov za ta namen, zlasti za financiranje nakupa napredne tehnološke opreme, ustvarjanje delovnih mest na inovativnih področjih in sanacijo urbanih območij, ki so se razbremenila zaradi preselitve pristaniških dejavnosti v okolico mest;

16.

meni, da je pravna varnost pravnega okvira Skupnosti na področju pomorstva, ki izhaja iz mednarodnega pravnega okvira, odvisna od hitre odobritve morskega paketa Erika III;

17.

poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo sodelovanje med evropskimi pristanišči; v zvezi s tem poudarja, da so pristanišča zelo pomembna za regionalna gospodarstva njihovega zaledja; meni, da je usklajen razvoj pristanišč ključni element celostne pomorske politike Unije;

18.

poudarja družbeno in kulturno vlogo pristanišč za prebivalstvo iz zaledja in meni, da je treba izboljšati osveščanje javnosti o pomembnosti pristanišč kot sredstva za razvoj;

19.

meni, da pomorskega in rečnega prometa ne smemo obravnavati ločeno od kopenskega in zračnega prometa in da je povezava z zaledjem zelo pomembna za komercialno uspešnost pristanišč ter da je zaradi tega nujno vzpostaviti medsebojno povezovanje med pristanišči, kopenskimi logističnimi platformami in „suhimi pristanišči“; zato meni, da je somodalno sodelovanje pristanišč potrebno v povezavi tako s vseevropskimi prometnimi omrežji (TEN-T) kot s prihodnjimi zelenimi koridorji Skupnosti, da se zagotovi boljši izkoristek prevoznih zmogljivosti na področju kabotaže in rečnega prevoza, pa tudi glede povezav s prevozom po kopnem in zraku, ter dosledno in resno prevozno politiko;

20.

zato podpira namen Komisije, da bo ob vmesnem pregledu vseevropskega prometnega omrežja leta 2010 (8) ocenila stanje in potrebe povezav pristanišč z zaledjem ter njihov vpliv na uravnoteženo mrežo prometnih tokov;

21.

meni, da mora biti med cilji vmesnega pregleda vseevropskega prometnega omrežja leta 2010 tudi ta, da se pomorski in rečni prevoz poveže s kopenskim prevozom prek evropskih pristanišč;

22.

poziva ustrezne regionalne organe, naj izvajajo prometno politiko, ki bo uporabljala več načinov prevoza, ter s tem zagotovijo, da se bo več prevoza usmerilo na železnico in notranje plovne poti, ne le na avtoceste; nadalje poziva, naj pristaniška območja učinkovito povežejo z vseevropskimi prometnimi omrežji in pristaniščem omogočijo boljšo povezavo z njihovim zaledjem, zlasti z uporabo železnice in notranjih plovnih poti;

23.

ugotavlja, da evropska pristanišča tekmujejo s pristanišči tretjih držav, za katera pogosto ne veljajo ista pravila, in se soočajo z diskriminacijskimi gospodarskimi politikami, ki jih izvajajo sosednje države EU, na primer z diskriminacijskimi tarifnimi politikami;

24.

poziva Komisijo, da ponovno preuči vprašanja varnosti pristanišč in upošteva naraščajoče stroške z vidika konkurenčnosti evropskih pristanišč;

25.

odobrava namero Komisije, da pripravi seznam težav, s katerimi se na tem področju srečujejo evropska pristanišča, in Komisijo poziva, naj pretehta možnost priprave registra teh težav, da bi se lahko specifično odzvali na tiste, ki jih povzroča konkurenca neevropskih pristanišč ter protikonkurenčni in diskriminacijski ukrepi, ki so jih sprejele sosednje države EU;

26.

poudarja, da je potrebno razviti sodelovanje s tretjimi državami za pripravo in predložitev programov za razvoj, usklajevanje in prenos znanja ter izkušenj med sosednjimi pristanišči;

27.

meni, da bi morala Komisija proučiti možnost priprave programa Skupnosti za obnovo tovornih plovil, zlasti tistih, ki so namenjena kabotaži in rečnemu prometu;

28.

meni, da so nove tehnologije, zlasti informacijske tehnologije ključni element, ki bi evropskim pristaniščem – ta so že tako pod pritiskom zaradi konkurence pristanišč tretjih držav, v primeru nekaterih pa tudi zaradi pomanjkanja prostora za njihov razvoj – lahko pomagal pri povečanju njihove učinkovitosti in donosnosti;

29.

poziva Komisijo in države članice, da prek primernih organov pospešijo izvajanje daljinsko vodenih pilotažnih sistemov in s tem zagotovijo povečanje učinkovitosti in varnosti pri upravljanju prometa v pristaniščih kot tudi v sidriščih;

30.

poziva Komisijo, naj prek okvirnih programov Unije še naprej podpira raziskave in inovacije v sektorju, Komisijo in države članice pa poziva še, naj podprejo raziskave s področja varnosti za čim večje zmanjšanje števila nesreč, logistike za boljšo izrabo prostora v pristaniščih in okolja za – med drugim – zmanjšanje emisij CO2 in manjše onesnaževanje z odpadki;

31.

poziva komisijo in države članice, da pri Mednarodni pomorski organizaciji podprejo predlog za zamenjavo sedanjega goriva z dizelskim do leta 2020 in možnost vključitve pomorskega sektorja v sistem za trgovanje z emisijami;

32.

poziva Komisijo in države članice, da dejavno podpirajo stalno izboljševanje flote za iskanje in reševanje (SAR) in druge funkcionalnosti iskanja in reševanja (SAR) v pristaniščih v skladu s konvencijama o varnosti človeškega življenja na morju (SOLAS) in o iskanju in reševanju (SAR) ter da dodatno izboljšajo sodelovanje med koordinacijskimi centri za reševanje na morju;

33.

meni, da je treba programa „Čista ladja“ in „Čisto pristanišče“ še naprej razvijati;

34.

poziva Komisijo, naj pretehta možne ukrepe v spodbudo ladjarskim družbam, da bi zmanjšale število praznih kontejnerjev na ladjah in polno izrabile te zmogljivosti ter podpirale (na primer z raziskovalnimi programi) pobude, ki imajo ta cilj, ob upoštevanju dejanskih in posebnih potreb strank kot tudi zmanjšanje učinka na okolje;

35.

zelo pozitivno sprejema namero Komisije, da pripravi zakonodajni predlog o ustanovitvi evropskega prostora za pomorski promet brez ovir, in meni, da mora biti predlog zastavljen tako, da bo omogočal pravično konkurenco med pomorskim in kopenskim prometom v Uniji;

36.

zato priporoča, da se s strani Skupnosti carinjeno blago oprosti carinske kontrole v prevozih po morju na kratkih razdaljah v Skupnosti; priporoča tudi, da se v mejah možnega oblikujejo ločena pristaniška območja za promet znotraj Skupnosti in mednarodni promet, da se notranji promet poenostavi ter se standardizirajo in identificirajo posebni zabojniki;

37.

poziva Komisijo, da pregleda in izboljša politike za razvoj in spodbudo prevozov po morju na kratke razdalje;

38.

poziva Komisijo, naj preuči možnost enotnega prevoznega dokumenta za zabojnike v Skupnosti, da bi s tem poenostavili upravne postopke;

39.

poziva Komisijo, naj pripravi študijo o sredstvih, ki jih javne oblasti zagotavljajo evropskim trgovskim pristaniščem, da bi lahko identificirali možno izkrivljanje konkurence in da bi razjasnili v smernicah državne pomoči, katere vrste pomoči pristaniškim organom bi bilo treba obravnavati kot državno pomoč; meni, da morebitna vlaganja javnih organov v razvoj pristanišč ne bi smela šteti za državno pomoč, kadar so neposredno namenjena izboljšanju okolja ali odpravi prezasedenosti cest in manjši uporabi cest za tovorni promet, zlasti kadar obstaja prepričanje, da je bistvenega pomena zagotavljati gospodarsko, družbeno in ozemeljsko kohezijo (npr. na otokih), razen v primerih, ko bi imel od vlaganj korist le en uporabnik ali prevoznik;

40.

poziva Komisijo, naj v letu 2008 objavi smernice za državno pomoč pristaniščem, in verjame, da bi morale te smernice pokrivati območje pristanišča kot takšno ter razlikovati med infrastrukturo za dostop in obrambo, infrastrukturo povezano s projekti in nadgradnjo, medtem ko ne bi smele razlikovati med različnimi kategorijami pristanišč;

41.

se strinja z razširitvijo zahtev po preglednosti, ki jih predpisuje Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (9), vendar Komisijo poziva, naj raje razmisli o določitvi najnižjega zneska letnih prihodkov in ne o absolutni obveznosti;

42.

je seznanjen z analizo Komisije glede pristaniških koncesij in Komisijo poziva, naj upošteva, da je zelo pomembno, da so pristaniške oblasti pri tem fleksibilne, zlasti kar zadeva podaljšanje koncesij, ki so vezane na velike naložbe; vseeno ocenjuje, da se fleksibilnosti ne sme uporabiti za onemogočanje konkurence v pristaniščih;

43.

meni, da je nadvse pomembno ohraniti ravnotežje med svobodo zagotavljanja storitev in specifičnimi zahtevami pristanišč, čeprav poudarja potrebo po sodelovanju med javnim in privatnim sektorjem zaradi njihove posodobitve;

44.

se zavzema za izvajanje programov evropskega ozemeljskega sodelovanja v okviru kohezijske politike ter programov sodelovanja v okviru sosedske politike in politike širitve EU, vendar vseeno spodbuja Komisijo, države članice in ustrezne regionalne organe, da v čim večjem obsegu izvedejo čezmejno strategijo za uporabo obstoječih zmogljivosti v okviru sofinanciranja pristaniške infrastrukture;

45.

odločno podpira vlogo nepridobitnih pristanišč v lasti lokalnih družb in poziva lokalne, regionalne, nacionalne in evropske organe, da jih zaščitijo pred propadom, saj njihova koristnost za okoliške skupnosti na družbenem, rekreacijskem in turističnem področju krepko presega njihov prvotni gospodarski pomen;

46.

želi prav posebej opozoriti, da je treba v vse razprave o Evropi in njeni pomorski politiki nujno vključiti plovila za rekreacijo, ki igrajo zelo pomembno vlogo pri lokalnem gospodarskem razvoju, saj marine niso le izložbeno okno za zaledje in pomemben turistični dejavnik pri promociji pristanišča in njegove okolice, ampak tudi pomemben vir oskrbe lokalnih podjetij;

47.

pozitivno sprejema poudarek na sektorskem dialogu; spodbuja ustanovitev odbora za socialni dialog in ocenjuje, da bi odbor moral obravnavati zadeve v zvezi s pristanišči, vključno s pravicami delavcev, koncesijami in Konvencijo št. 152 Mednarodne organizacije dela iz leta 1979 o varnosti in zdravju pri delu (delo v pristaniščih);

48.

poudarja pomen varovanja in zagotavljanja najvišje možne stopnje usposabljanja za pristaniške delavce; podpira namero Komisije, da pristaniškim delavcem zagotovi medsebojno priznano osnovno kvalifikacijo in s tem podpre prožnost v sektorju; kot prvi korak k temu je treba narediti primerjavo med različnimi obstoječimi sistemi poklicnega usposabljanja za pristaniške delavce; vendar meni, da ta osnovna kvalifikacija ne sme znižati povprečne ravni kvalifikacij pristaniških delavcev v državi članici;

49.

predlaga, da se tema poklicnih kvalifikacij in vseživljenjskega usposabljanja obravnava skupaj s socialnimi partnerji v okviru prihodnjega odbora za evropski socialni dialog;

50.

spodbuja Komisijo, naj podpre izmenjavo dobrih praks v pristaniškem sektorju nasploh in zlasti kar zadeva inovacije in usposabljanje delavcev, da izboljša kakovost storitev, konkurenčnost in privabi investicije;

51.

pozdravlja razglasitev 20. maja za evropski dan pomorstva in še zlasti podpira uvedbo dneva odprtih vrat, ki bi javnosti lahko pomagal bolje razumeti dejavnost in pomen pristaniškega sektorja;

52.

poziva Komisijo, da v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 8. maja 2008 o čezatlantskem ekonomskem svetu (10) nadaljuje svoja prizadevanja za zagotovitev spremembe uredbe ZDA o stoodstotnem pregledu tovora, namenjenega v ZDA, ter s tem zagotovi sodelovanje, ki bi temeljilo na vzajemnem priznavanju „pooblaščenih gospodarskih subjektov“ in varnostnih standardov, sprejetih v okviru Svetovne carinske organizacije (C-TPAT in SAFE); poziva Komisijo, da oceni možne stroške ukrepov v zvezi s stoodstotnim pregledom pomorskih tovornih kontejnerjev, ki so namenjeni v ZDA, za posel in gospodarstvo EU kot tudi možen vpliv na carinske postopke;

53.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.