4.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 295/35

A.

ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Evropske unije, priznano v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti ter v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in ker kljub precejšnjemu napredku na tem področju ostajajo številne neenakosti med ženskami in moškimi,

B.

ker je nasilje nad ženskami glavna ovira za enakost med ženskami in moškimi in je ena od najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic, ki ne pozna geografskih, ekonomskih ali socialnih omejitev; ker je število žensk, ki so žrtve nasilja, zelo zaskrbljujoče,

C.

ker izraz „nasilje nad ženskami“ pomeni vsako dejanje nasilja na podlagi spola, zaradi katerega ženske utrpijo oziroma lahko utrpijo izgubo ali so žrtve fizičnega, spolnega ali psihičnega trpljenja, vključno z grožnjo s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem ali v zasebnem življenju,

D.

ker je trgovina z ljudmi za spolno izkoriščanje nesprejemljivo kršenje človekovih pravic in zakonodaje ter sodobna oblika suženjstva, tesno povezana z drugimi oblikami kriminalitete, ki močno razvrednoti vsa prizadevanja za dosego enakosti med ženskami in moškimi,

E.

ker spodbujanje podjetniške politike prilagodljivosti na trgu dela ne sme že od samega začetka temeljiti na potrebah podjetij ali javnih uprav, ampak mora politika prilagodljivosti upoštevati zlasti čas, ki ga ženske in moški potrebujejo za resno sprejemanje svojih obveznosti v družini,

F.

ker v evropski politiki zaposlovanja ni več posebnih smernic, povezanih z enakostjo med spoloma, niti stebra za zagotavljanje enakih možnosti,

G.

ker razkorak med spoloma v zaposlovanju kaže, da med ženskami in moškimi še vedno obstajajo razlike s kvalitativnega in kvantitativnega vidika,

H.

ker je od leta 2003 razlika v plačah še vedno 15-odstotna in se je od leta 2000 zmanjšala samo za eno odstotno točko,

I.

ker se razlikovanje med ženskami in moškimi v sektorjih in poklicih ne zmanjšuje, v nekaterih državah pa se celo povečuje,

J.

ker je udeležba žensk v odločanju odločilen pokazatelj enakosti med ženskami in moškimi in ker je število žensk na vodilnih položajih v podjetjih in na univerzah še vedno nizko, v politiki ali raziskovanju pa narašča zelo počasi,

K.

ker stereotipi, ki še vedno obstajajo glede izobraževalnih in poklicnih možnosti žensk, pomagajo ohranjati neenakosti,

L.

ker je lizbonske cilje o ustvarjanju rasti in spodbujanju socialnega tržnega gospodarstva mogoče uresničiti le s polno uporabo velikega potenciala žensk na trgu dela,

M.

ker obstaja tveganje „prisilnega“ dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti za ženske, ki je pogosto vsiljena izbira zaradi pomanjkanja cenovno dostopnega otroškega varstva,

N.

ker številni izzivi in težave prizadenejo ženske pogosteje kot moške, zlasti kakovost zaposlitve, položaj zakoncev, ki pomagajo na nekaterih področjih, kot so kmetijstvo ali ribolov in mala družinska podjetja, zdravje in varnost na delovnem mestu in zaščita materinstva ter večja nevarnost revščine,

O.

ker so stopnje zaposlenosti za ženske in moške nižje na podeželju in poleg tega veliko žensk ni aktivnih na uradnem trgu dela in zato niso registrirane kot brezposelne, niti niso vključene v statistiko brezposelnosti, kar vodi do posebnih finančnih in pravnih težav v zvezi s pravico do materinstva in bolniškega dopusta, pridobitvijo pokojninske pravice in dostopom do socialne varnosti, kot tudi v primeru razveze zakonske zveze; ker na podeželje slabo vpliva pomanjkanje visoko kakovostnih delovnih mest,

P.

ker so vidni znaki, da se slabšajo pogoji nekaterih skupin žensk, ki se pogosto soočajo s številnimi prepletenimi težavami in tveganji ter dvojno diskriminacijo – zlasti invalidk, žensk, ki skrbijo za vzdrževane osebe, starejših žensk, pripadnic manjšin in priseljenk ter zapornic,

Q.

ker med ženskami in moškimi še naprej obstajajo razlike v vseh ostalih vidikih kakovosti dela, npr. v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, delovnih pogojih, v katerih znanje ljudi ni popolnoma izkoriščeno, ter na področju zdravja in varnosti pri delu; ker je stopnja zaposlenosti žensk z vzdrževanimi otroki le 62,4 %, v primerjavi s stopnjo zaposlenosti moških, ki znaša 91,4 %; ker je za udeležbo žensk na delovnem trgu še vedno zelo značilen velik in naraščajoč delež dela s skrajšanim delovnim časom – 31,4 % v EU-27 leta 2007 v primerjavi z le 7,8 % za moške – in je 76,5 % vseh delavcev s skrajšanim delovnim časom žensk; ker so pogodbe o začasni zaposlitvi pogostejše za ženske (15,1 %, eno odstotno točko več kot za moške); ker je dolgotrajna brezposelnost še vedno veliko bolj pogosta med ženskami (4,5 %) kot med moškimi (3,5 %),

R.

ker je tveganje za revščino večje za ženske kot za moške, zlasti po 65. letu starosti (21 %, 5 odstotnih točk več kot za moške),

S.

ker usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ostaja nerešeno vprašanje za ženske in moške,

T.

ker imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri opredelitvi in učinkovitem izvajanju ukrepov za enakost med moškimi in ženskami na evropski, nacionalni, regionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij,

U.

ker je delitev družinskih in gospodinjskih obveznosti med moškimi in ženskami, zlasti prek pogostejše uporabe starševskega in očetovskega dopusta, nepogrešljiv pogoj za spodbujanje in uresničevanje enakosti med ženskami in moškimi, nevključevanje porodniškega in študijskega dopusta v izračun skupnega delovnega časa pa je diskriminatorno in ženske postavlja v neugoden položaj na trgu dela,

V.

ker je dostop do storitev otroškega varstva ter skrbi za starejše in druge vzdrževane osebe bistven za enakopravno udeležbo moških in žensk na trgu dela, v izobraževanju in pri usposabljanju,

W.

ker uredbe o strukturnih skladih določajo, da države članice in Komisija zagotovijo, da se na različnih stopnjah izvajanja skladov podpirata enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje vprašanja enakosti med spoloma,

1.

pozdravlja navedeno poročilo Komisije o enakosti med spoloma in ponavlja, da ima politika enakih možnosti za ženske in moške na ravni Evropske unije dvojen značaj, saj po eni strani zagotavlja enakopravnost med ženskami in moškimi na vseh področjih politike (vključevanje načela enakosti med spoloma), po drugi strani pa usmerjene ukrepe za omejitev diskriminacije nad ženskami, vključno s kampanjami osveščanja, izmenjavo najboljše prakse, dialogom z državljani in pobudami javno-zasebnih partnerstev;

2.

poudarja pomen boja proti nasilju nad ženskami pri doseganju enakopravnosti med ženskami in moškimi, zato države članice in Komisijo poziva k usklajenemu delovanju na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči možnost novih ukrepov za boj proti nasilju nad ženskami;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj se skupaj borijo proti mrežam organiziranega kriminala in trgovine in naj sprejmejo ter okrepijo zakonodajne, upravne, izobraževalne, socialne in kulturne ukrepe, ki preprečujejo povpraševanje po prostituciji;

4.

poziva države članice, naj nujno ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi;

5.

meni, da udeležba žensk pri odločanju na lokalni, nacionalni in evropski ravni na splošno ni dovolj močna, zato poziva Komisijo, države članice in politične stranke, naj razmislijo o ukrepih za izboljšanje stanja; v zvezi s tem opozarja, da uporaba volilnih kvot pozitivno vpliva na zastopanost žensk;

6.

poudarja tesno povezavo med udeležbo žensk v politiki in odločanju ter njihovim sodelovanjem v nevladnih organizacijah in dejavnostih civilne družbe; zato poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ukrepe za spodbujanje te udeležbe;

7.

poudarja pomembnost dejavnega vključevanja žensk v sindikalne organizacije skupaj z nalogami, ki so usmerjene na zaščito žensk na delovnem mestu, in podeljevanja pravic ženskam, do katerih so upravičene;

8.

poudarja pomen okrepljene vloge žensk pri nadzoru nad njihovimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, zato podpira ukrepe in dejavnosti za izboljšanje dostopa žensk do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter za njihovo večjo ozaveščenost o pravicah in storitvah, ki so jim na razpolago;

9.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje vključevanja načela enakosti med spoloma v vse socialne politike, politike zaposlovanja in politike socialne varnosti, zlasti v strategijo prožne varnosti, ter se borijo proti vsem oblikam diskriminacije;

10.

podpira ukrepe, ki jih spodbujata Evropski socialni sklad in program PROGRESS za obdobje 2007–2013, s katerimi se bo izboljšal položaj žensk na trgu dela in ki bodo pripomogli k odpravi diskriminacije;

11.

je zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka v zvezi z razliko v plačah med ženskami in moškimi v zadnjih nekaj letih; zato poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo strategije in ukrepe na tem področju ter po potrebi skupaj s socialnimi partnerji določijo nove ukrepe ali nove pristope pri izvajanju obstoječih ukrepov za izboljšanje stanja; v tem smislu podpira predlog posvetovalnega odbora o enakih možnostih, katerega cilj je okrepitev evropske zakonodaje na tem področju z vzpostavitvijo obveznosti delodajalcev, da izvedejo revizijo na področju plač in pripravijo ustrezne akcijske načrte za odpravljanje razlik v plačah med spoloma; poudarja potrebo po usklajenem delovanju, zlasti v okviru novega cikla evropske strategije za rast in delovna mesta ter skupnih načel prožne varnosti;

12.

je zaskrbljen zaradi neugodnega položaja žensk na trgu dela, zaradi katerega imajo manj individualnih pravic do pokojnine in drugih izplačil socialnega varstva, zlasti v sistemih, v katerih je upravičenost večinoma povezana s posameznikovimi prispevki ali dohodki iz delovnega razmerja; zato poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za okrepitev pravil v zvezi s socialnim varstvom in zaposlovanjem ter za ustvarjanje delovnih mest z varstvom pravic v različnih sektorjih dejavnosti, pri čemer zagotavljajo dostojne prihodke za delavce (zlasti ženske), pravice do zdravja in varnosti pri delu, socialno zaščito in sindikalno svobodo, s tem pa prispevajo k odpravi diskriminacije med moškimi in ženskami na delovnem mestu;

13.

poziva države članice, naj podprejo Komisijo pri njenem nadzoru nad izvajanjem nacionalnih ukrepov, katerih cilj je ocena spoštovanja načela enakosti, zlasti v zvezi z zakonitimi pravicami ter pokojninskimi sistemi in socialno varnostjo;

14.

poziva institucije Skupnosti in države članice, naj 22. februar razglasijo za „mednarodni dan enakega plačila za ženske in moške“;

15.

je zaskrbljen zaradi trajnega razhajanja med ravnijo izobrazbe žensk in moških, kjer se ženske izkažejo bolje od moških, ter razmerami na trgu dela, kjer ženske zaslužijo manj, imajo bolj negotovo zaposlitev in počasneje napredujejo kot moški; poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo razloge in najdejo rešitve za to;

16.

priporoča državam članicam, da močno spodbujajo enako obravnavanje mladih v obdobju šolanja in sprejmejo ukrepe proti poklicni segregaciji, ki je še vedno prisotna v izobraževanju, kjer je delež učiteljic v vrtcih in osnovnih šolah veliko večji kot v srednjih šolah, na katerih prevladujejo moški, ki so bolje priznani in plačani ter imajo boljši družbeni položaj;

17.

predlaga Komisiji, naj preuči sprejetje ukrepov za spodbujanje študija žensk in moških na znanstvenih in tehničnih univerzitetnih smereh, da bi povečali število strokovnjakov na teh področjih in zadostili obstoječim zahtevam;

18.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe za izboljšanje dostopa žensk do trga dela in udeležbe na njem, zlasti v sektorjih, kjer so premalo zastopane, kot so visoka tehnologija, raziskovanje, znanost in inženirstvo, ter za izboljšanje kakovosti zaposlitve žensk, zlasti prek programov vseživljenjskega učenja in izobraževanja na vseh ravneh; poziva Komisijo in države članice, naj za dosego tega cilja uporabijo evropske strukturne sklade;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj položaj zakoncev, ki pomagajo v družinski obrti, trgovini, kmetijstvu, ribolovu in majhnih družinskih podjetjih, obravnavajo z vidika enakosti med spoloma in pri tem upoštevajo, da so ženske v ranljivejšem položaju kot moški; poziva Komisijo, naj nemudoma vloži predlog za spremembo Direktive 86/613/EGS o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu žensk med nosečnostjo in materinstvom (12), da bi se odpravila posredna diskriminacija, uvedla pozitivna obveznost enakega obravnavanja in izboljšal pravni položaj pomagajočih zakoncev;

20.

poziva države članice, naj pravno opredelijo solastništvo, da bi zagotovile polno priznavanje pravic žensk v kmetijskem sektorju, primerno zaščito na področju socialne varnosti ter priznavanje njihovega dela;

21.

spodbuja države članice, naj podprejo podjetnice v industrijskem sektorju ter zagotovijo finančno pomoč, strukture poklicnega svetovanja in ustrezno usposabljanje za ženske, ki ustanavljajo podjetja;

22.

poziva države članice, naj posebno pozornost posvetijo razpoložljivosti materinskih storitev za samozaposlene ženske;

23.

poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo položaju naraščajočega števila delavcev, ki so uradno samozaposleni, vendar se v resnici lahko kategorizirajo kot „ekonomsko odvisni delavci“;

24.

poziva države članice, naj z namenom razširitve dobre prakse na tem področju priznajo podjetja, ki aktivno spodbujajo enakost med ženskami in moškimi ter olajšujejo usklajevanje dela in zasebnega življenja;

25.

poziva Komisijo in države članice, naj prednost in posebno pozornost namenijo ranljivejšim skupinam žensk, zlasti invalidkam, ženskam, ki skrbijo za vzdrževane osebe, starejšim ženskam, pripadnicam manjšin, priseljenkam in zapornicam, ter naj oblikujejo usmerjene ukrepe, prilagojene njihovim potrebam;

26.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo in izvajajo potrebne ukrepe za pomoč invalidkam pri napredovanju na področjih družbenega, poklicnega, kulturnega in političnega življenja, kjer so še vedno premalo zastopane;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo dostop priseljenk do izobrazbe in zaposlitve s sprejetjem ukrepov za boj proti dvojni diskriminaciji, ki jo trpijo priseljenke na trgu dela, oblikujejo ugodne pogoje, ki jim bodo omogočili dostop do trga dela, uskladijo njihovo poklicno in zasebno življenje ter jim zagotovijo ustrezno poklicno usposabljanje;

28.

pozdravlja posvetovanje med Komisijo in socialnimi partnerji, katerega cilj je izboljšati zakonodajni in nezakonodajni okvir za uskladitev poklicnega, družinskega in zasebnega življenja; se veseli analize tega posvetovanja ter predlogov, ki bodo sledili, zlasti v zvezi s porodniškim dopustom in njegovo vključitvijo v izračun skupnega delovnega časa, starševskim, očetovskim in posvojiteljskim dopustom ter dopustom za skrb za vzdrževane osebe; poleg tega meni, da je mogoče okvirni sporazum o starševskem dopustu izboljšati, tako da se vzpostavijo ukrepi za spodbujanje očetov h koriščenju starševskega dopusta, okrepijo pravice delavcev, ki se odločijo za starševski dopust, in se zagotovi prožnejši sistem v zvezi z dopusti s povečanjem trajanja starševskega dopusta in nadomestil zanj;

29.

opozarja, da mora vsaka politika na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja temeljiti na načelu svobodne izbire posameznikov ter jo je treba prilagoditi različnim življenjskim ciklom;

30.

poziva države članice, naj pripravijo posebne ukrepe za boj proti neenakosti med ženskami in moškimi, ki jo povzročajo prekinitve zaposlitve, zlasti zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za skrb za vzdrževane osebe, ter za zmanjšanje njihovega negativnega vpliva na kariero, plačo in pokojninske pravice;

31.

ugotavlja, da je uskladitev poklicnega, zasebnega in družinskega življenja ena od rešitev za povečanje zaposlovanja, ter poziva Komisijo, naj zbere in posreduje najboljšo prakso glede učinkovite uravnoteženosti med delom in zasebnim življenjem ter večje udeležbe moških v družinskem življenju;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo udeležbo moških pri izvajanju politike enakosti med spoloma, zlasti kar zadeva usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja;

33.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj izboljšajo razpoložljivost, kakovost in dostopnost storitev otroškega varstva ter oskrbe vzdrževanih oseb v skladu z barcelonskimi cilji, ter naj zagotovijo, da bo razpoložljivost teh storitev združljiva z delovnikom moških in žensk, ki so zaposleni s polnim delovnim časom in skrbijo za otroke ter vzdrževane osebe;

34.

poziva odgovorne v podjetjih, naj v svoje kadrovsko načrtovanje vključijo prožne ukrepe družinske politike, da bi zaposlenim po premoru olajšali vrnitev na delo;

35.

Komisijo in države članice opozarja na feminizacijo revščine, ko ženskam, zlasti starejšim in samohranilkam, grozita izključenost in revščina, ter jih poziva, naj pripravijo ukrepe za preprečitev tega trenda;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo orodja usposabljanja in izvajanja, s katerimi bodo lahko vsi zadevni akterji v svoje področje pristojnosti vključili vidik, ki bo temeljil na enakih možnostih za ženske in moške, vključno z oceno posebnega vpliva politik na ženske in moške;

37.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo učinkovito uporabo obstoječih orodij, kot so priročniki za vključevanje načela enakih možnosti za ženske in moške v politike zaposlovanja, ki jih je pripravila Komisija;

38.

poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje uradnikov, pristojnih za izvajanje programov Skupnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, za vključevanje načela enakosti med spoloma;

39.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo vrsto količinskih in kakovostnih kazalnikov ter statistik, ločenih po spolu, ki bodo zanesljivi, primerljivi in razpoložljivi in ki se bodo uporabili med spremljanjem izvajanja lizbonske strategije za rast in delovna mesta, da se zagotovi upoštevanje razsežnosti spola in ustrezno izvajanje ter spremljanje politik;

40.

pozdravlja ustanovitev evropskega inštituta za enakost med spoloma ter imenovanje članov upravnega odbora, s čimer je inštitut dobil svoj organ odločanja; je kljub vsemu zaskrbljen zaradi zamude pri zaposlitvi direktorja inštituta ter poziva Komisijo, naj to uredi;

41.

poziva Komisijo, naj s pomočjo evropskega inštituta za enakost med spoloma vključi dejstva in statistične podatke iz držav pristopnic in kandidatk v prihodnja letna poročila o enakosti med ženskami in moškimi;

42.

poziva države članice, naj pri vsem prebivalstvu spodbujajo ukvarjanje s športom in zdravo življenje ter pri tem upoštevajo, da so ženske v športnih dejavnostih manj udeležene;

43.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.