19.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 279/89

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko Unijo (2007–2013) (KOM(2007)0539) („Sporočilo o strategiji za zdravstveno varstvo živali“), v skladu s katerim je „Bolje preprečiti kot zdraviti“ ter delovnih dokumentov Komisije (presoja vplivov in povzetek presoje vplivov) kot spremljevalnih dokumentov tega sporočila (SEK(2007)1189 in SEK(2007)1190),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0147/2008),

A.

ker je zaradi možnosti, da se nekatere bolezni prenesejo posredno ali neposredno, zdravje živali tesno povezano z zdravjem ljudi,

B.

ker je zdravje živali pomembno v ekonomskem smislu, saj živalske bolezni znižujejo proizvodnjo živali ter povzročajo pogine in zakole ter posledično ekonomske izgube,

C.

ker so živali živa, čuteča bitja in ker je njihova zaščita in primerno ravnanje z njimi eden od izzivov kultivirane in civilizirane Evrope 21. stoletja,

D.

ker lahko večji izbruhi bolezni pri živalih pogosto privedejo do socialnih motenj in težav v podeželskih območjih,

E.

ker je dobro počutje živali eden, vendar ne edini dejavnik, ki prispeva k zdravju živali in je utemeljeno z etičnimi, socialnimi in ekonomskimi razlogi ter mora imeti trdne znanstvene temelje,

F.

ker se trgovina pospešeno globalizira in ker se trgovina s proizvodi živalskega izvora povečuje tako znotraj EU kot tudi v mednarodnem okolju,

G.

ker je treba na področju zdravstvenega varstva živali usklajeno sodelovati na evropski in svetovni ravni,

H.

ker učinkovitost ukrepov za zdravstveno varstvo živali ni odvisna zgolj od upravnih ukrepov, temveč tudi od informiranega in predanega sodelovanja med vsemi zadevnimi stranmi,

I.

ker se proti boleznim živali najuspešneje borimo, če preprečimo, da do njih sploh pride, v skladu z načeloma, da je bolje preprečiti kot zdraviti in da je cepljenje boljše od nepotrebnega zakola,

J.

ker ni razlike med proizvodi iz cepljenih živali (tudi kadar gre za izredna cepljenja) in proizvodi iz necepljenih živali, vendar trgi znotraj in zunaj EU lahko zavrnejo proizvode iz cepljenih živali (tudi kadar gre za izredna cepljenja), zaradi česar potrebujejo živinorejci in drugi subjekti ustrezno zagotovilo, da bodo trgi pripravljeni sprejeti takšne proizvode po običajnih cenah,

K.

ker bolj odprte meje ter povečanje svetovnega povpraševanja po hrani, svetovne trgovine, globalne mobilnosti oseb, segrevanja ozračja in nezakonite trgovine prinašajo povečana tveganja v zvezi z zdravjem živali,

1.

pozdravlja oblikovanje strateškega pristopa k politiki EU za zdravstveno varstvo živali in podpira splošne cilje in načela iz sporočila o strategiji za zdravstveno varstvo živali, ki bodo EU omogočili, da bo okrepila mehanizme preprečevanja in pripravljenost pred izbruhom novih kužnih bolezni živali;

2.

poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt, predviden v sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali;

3.

opozarja Svet in Komisijo, da se ni mogoče držati časovnega okvira 2007–2013, določenega v sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali, saj še potekajo pogovori v zvezi s tem sporočilom, osnovna zakonodaja za njegovo izvajanje pa ne bo v veljavi pred letom 2010;

4.

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bo pri pripravi zakonodajnih predlogov bolj ambiciozna in daljnovidna, kar bo omogočilo večje koristi od pogovorov, ki bodo vplivali na proračunske vire in politične prednostne naloge EU v prihodnosti;

5.

odobrava izraženo željo, naj se nova strategija/politika gradi na enotnem zakonodajnem okviru EU za zdravstveno varstvo živali, ki bo upošteval standarde in smernice Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE);

6.

poudarja, da imajo kmetje, rejci in lastniki odločilno vlogo pri spremljanju, ohranjanju in spodbujanju zdravja domačih živali ter pri preprečevanju in odkrivanju bolezni;

7.

poudarja, da morata veterinarska in živinorejska stroka prevzeti pomembno vlogo, ki morata biti vodilni pri razvoju in izvajanju specializiranih in proaktivnih storitev, kot je načrtovanje zdravstvenega varstva živali; izraža zaskrbljenost zaradi pokritja nekaterih podeželskih območij v EU z veterino;

8.

poudarja tudi vlogo ljudi pri širjenju bolezni živali zaradi povečane mobilnosti;

9.

se strinja s ciljem strategije za zdravstveno varstvo živali, da se več vlaga v preprečevalne ukrepe in nadzorni sistem in se tako zmanjšajo možnosti za izbruh bolezni; se strinja z načelom bolje preprečiti kot zdraviti;

10.

poudarja, da ni razlike med proizvodi iz cepljenih živali in proizvodi iz necepljenih živali;

11.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo lahko proizvodi iz živali, cepljenih z zaščitnim cepivom, tržili po vsej EU;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo sprejetje proizvodov iz živali, cepljenih z zaščitnim cepivom, na mednarodni ravni;

13.

podpira vizijo in namen, iz Sporočila o strategiji za zdravstveno varstvo živali, da se z obsežnimi posvetovanji z zainteresiranimi stranmi in trdno zavezo visokim standardom zdravstvenega varstva živali omogoči lažja določitev prednostnih nalog, ki bodo skladne s strateškimi cilji, in pregled sprejemljivih in ustreznih standardov;

14.

pozdravlja priznavanje, izraženo v sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali, da je razmerje med zdravjem in dobrim počutjem živali ključnega pomena, in pričakuje, da bosta ti temi v prihodnji politiki obravnavani skupaj;

15.

z zanimanjem pričakuje izide pripravljalnega projekta o počivališčih za živali in dognanja raziskave, ki bo obravnavala potrebe in nujna sredstva za izboljšanje zdravja živali med prevozom in postanki na nadzornih točkah;

16.

pozdravlja dejstvo, da strategija zajema zdravje vseh živali v EU, saj to vključuje tudi zapuščene domače živali, ki niso izrecno omenjene, če obstaja tveganje, da bi lahko okužile druge živali ali ljudi;

17.

pozdravlja namero Komisije, da sprejme komunikacijsko strategijo o tveganju, ki ga upravljajo zainteresirane strani in potrošniki; poudarja, da je javna podoba živinorejskega sektorja kljub temu, da je varnejši kot kdaj prej in je pod strogim nadzorom, daleč od zadovoljive, to pa je ob nekaterih nedavnih krizah že povzročilo težave na trgu zaradi izgube zaupanja;

18.

podpira ciljno populacijo, ki je določena in nagovorjena v Sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali: lastnike živali, člane veterinarske stroke, podjetja v prehranjevalni verigi, industrijo na področju zdravstvenega varstva živali, interesne skupine za živali, raziskovalce in učitelje, upravljalna telesa za športne in rekreativne organizacije, izobraževalne ustanove, potrošnike, potnike, pristojne organe držav članic in institucije EU in meni, da je potrebno vključiti tudi predstavnike živinorejcev;

19.

opozarja, da mora strategija za zdravstveno varstvo živali vključevati tudi dejavnosti klavnic, prevozne dejavnosti ter proizvajalce in dobavitelje živalske krme, hkrati pa upoštevati potrebo po poenostavitvi upravnih postopkov;

20.

poudarja, da mora strategija za zdravstveno varstvo živali z načelom preprečevanja razviti potrebne pravne in finančne ukrepe za spremljanje domačih in potepuških živali ter za preprečevanje širjenja zoonotskih bolezni in zdravstvenih težav živali; strategija bi morala zlasti vključevati programe cepljenj in druge preprečevalne ukrepe v zvezi z boleznimi, ki jih prenašajo potepuški psi in mačke, zlasti kjer zaenkrat ni možno cepljenje; poziva Komisijo, naj oceni potencialne gospodarske in socialne posledice, ki bi lahko nastale zaradi širjenja zoonotskih bolezni ter mobilnosti ljudi in njihovih domačih živali;

21.

poudarja, da predlagana strategija lahko prinese pozitivne rezultate, če se bodo za financiranje posameznih ukrepov določili jasni in pregledni sistemi, ki pa jih v Sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali ni; kritizira Komisijo, ker v svojem sporočilu ne navaja zahtev za financiranje svoje politike;

22.

da bi se zagotovilo enake pogoje, poudarja potrebo po razjasnitvi vloge EU, držav članic in kmetijskega sektorja pri financiranju ukrepov zdravstvenega varstva živali, kot so zagotavljanje biološke varnosti na kmetijah, programi cepljenj, znanstvene raziskave in višji standardi zdravstvenega varstva živali, ter poziva Komisijo, naj ta vprašanja razjasni v strategiji za zdravstveno varstvo živali;

23.

opozarja, da je skupna politika zdravstvenega varstva živali ena najbolj integriranih politik EU in da bi se morala financirati večinoma iz proračuna Skupnosti, vendar pa to ne sme izključevati finančne odgovornosti držav članic in kmetov;

24.

priznava, da trgi znotraj EU in zunaj nje vendarle niso vedno pripravljeni uvoziti cepljenega in zaščitenega mesa; poudarja, da živinorejci in drugi akterji na trgu potrebujejo zagotovilo, da bodo lahko prodajali svoje proizvode po običajnih cenah; meni, da je to ključno vprašanje, ki ga mora Skupnost hitro rešiti, da bo zagotovila prost pretok blaga;

25.

opozarja na rastoč problem odpornosti bakterij na antibiotike v nekaterih živinorejskih sektorjih, kar lahko privede tudi do težav v javnem zdravju; zato poziva Komisijo, naj, kjer je to potrebno, predstavi analizo v zvezi s to težavo in jo pospremi s predlogi v okviru strategije za zdravstveno varstvo živali;

26.

izraža nezadovoljstvo, ker kaže, da se bodo posamezni ukrepi financirali iz obstoječih sredstev, ter poziva Komisijo, naj se zavzema za razširitev možnosti obstoječega veterinarskega sklada in pripravi argumente za pogovore o proračunu, ki bodo stekli leta 2009;

27.

opozarja na pomembnost usklajenosti ukrepov za zdravstveno varstvo živali po vsej EU in poziva Komisijo, naj bo pri usklajevanju bolj aktivna kot doslej;

28.

opozarja na rastoča tveganja za zdravje živali zaradi povečane globalne mobilnosti, rastočega povpraševanja po hrani, rastoče mednarodne trgovine in podnebnih sprememb; poudarja potrebo po zadostni strategiji izrednih cepljenj za obstoječe in nastajajoče bolezni;

29.

priznava ključni pomen profiliranja in kategoriziranja tveganj, vključno z določitvijo sprejemljive ravni tveganja za Skupnost in relativnih prednostnih nalog za ukrepe za zmanjšanje tveganja; meni, da se je treba potruditi in jasno opredeliti razmere, v katerih je tveganje za bolezni večje in presega sprejemljivo raven, ter njihove posledice;

30.

poudarja, da lahko visoka gostota živine v sistemih intenzivne živinoreje poveča tveganje za širjenje bolezni in ovira obvladovanje bolezni, kjer se izvajajo nezadostni ukrepi obvladovanja bolezni, in da se isto lahko zgodi tudi v drugih sistemih živinoreje, če se ukrepi obvladovanja bolezni ne izvajajo tako, kot bi se morali;

31.

opozarja na pomen razdalje med kmetijami za obvladovanje kužnih bolezni;

32.

priznava, da v EU veljajo stroga pravila o prevozu živali, ki izpolnjujejo potrebo po visokih standardih zdravstvenega varstva živali ter ukrepih za preprečevanje in obvladovanje bolezni; poziva, naj vse države članice v celoti izvajajo te visoke standarde; meni, da morajo standarde izpolnjevati tudi države, ki izvažajo proizvode iz živali v EU, da bi po vsem svetu spodbudili in zagotovili visoke standarde dobrega počutja in zdravstvenega varstva živali; poudarja, da lahko prevoz živih živali na dolge razdalje poveča tveganje za širitev bolezni in ovira prizadevanja za obvladovanje bolezni, kjer se izvajajo nezadostni ukrepi za preprečevanje bolezni; zato meni, da je treba natančno nadzorovati pravila o sanitarnih razmerah in dobremu počutju živali ter jih poostriti, če je potrebno; poziva k takojšnji uvedbi celostnega evropskega elektronskega sistema za registracijo živali, vključno sledenjem tovornjakov prek sistema GPS; verjame, da je za dobro počutje živali kakovost prevoza pomembnejša od njegovega trajanja;

33.

meni, da je treba upoštevati tudi dejstvo, da so globalizacija, podnebne spremembe in premikanje ljudi dejavniki, ki spodbujajo širjenje bolezni živali, zaradi česar jih je težje obvladovati;

34.

poudarja potrebo po bolj koherentni komunikacijski strategiji v zvezi z novo strategijo za zdravstveno varstvo živali, ki mora vključiti tesno sodelovanje vseh zainteresiranih strani na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

35.

se strinja z mnenjem, da je sedanji okvir EU o zdravstvenem varstvu živali zapleten in razdrobljen ter ga je treba poenostaviti; meni, da bi morali biti osnovni predpisi o zdravstvenem varstvu živali, kolikor je to mogoče, določeni v enem samem zakonodajnem aktu;

36.

poudarja tudi, da bi morala biti nadomestitev sedanjega sklopa med seboj povezanih in soodvisnih ukrepov politike z enotnim zakonodajnim okvirom, ki bo upošteval zlasti priporočila, standarde in smernice OIE ter Codex Alimentarius Svetovne zdravstvene organizacije/Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (v nadaljevanju „Kodeks“), osrednji element strategije ter hkrati upoštevati evropska pravila, kot sta preglednost in udeležba vseh zainteresiranih strani, in se izogibati kakršnemu koli poslabšanju zdravstvenega stanja v EU;

37.

se strinja, da je treba poskrbeti, da ne bodo neupravičena nacionalna ali regionalna pravila o zdravstvenem varstvu živali ovirala delovanja notranjega trga, ter zlasti da bodo sredstva, uporabljena ob izbruhu bolezni, sorazmerna z grožnjo, ki jo ta predstavlja, in se ne bodo namenila za neupravičeno trgovinsko diskriminacijo, zlasti ko gre za proizvode iz cepljenih živali;

38.

meni, da bi zakonodajni okvir EU moral jasno in dovolj prožno določiti obveznosti lastnikov živali (tudi tistih živali, ki se vzrejajo za nekomercialne namene) v primeru tveganja, tako da obveznosti ne bodo vir nepotrebnih sporov in nesoglasij; meni, da je omejevanje širjenja bolezni pri divjih živalih prav tako pomemben element v strategiji preprečevanja;

39.

se strinja s sklepi predhodne študije izvedljivosti z dne 25. julija 2006 o možnostih za usklajene sisteme delitve stroškov pri kužnih boleznih živine, ki jo je izpeljalo podjetje Civic Consulting (v okviru Politike Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali za obdobje (CAHP) 1995–2004 in možnosti za prihodnost v imenu Komisije in kot del poskusnega projekta o pridobivanju sredstev za kužne bolezni živali, ki ga je Parlament vključil v proračun za leto 2004) in ki poziva k uskladitvi sistemov delitve stroškov, ki so jih vzpostavile države članice; ugotavlja tudi, da takšni sistemi glede na to, da delitev stroškov pomeni tudi delitev odgovornosti, zahtevajo polno udeležbo in zavzetost vseh strani, vključno z lastniki živali, in da je treba vpeljati nove mehanizme za vključitev zainteresiranih strani v odločanje o pomembnih vprašanjih glede politik;

40.

priznava, da je treba pregledati obstoječe instrumente sofinanciranja, da bo možno zagotoviti, da bodo vsi akterji prevzeli svoj del odgovornosti in odigrali svojo vlogo pri odkrivanju in izkoreninjenju bolezni ter pri preprečevanju izkrivljanja konkurence med kmeti v različnih državah članicah; poziva k kategorizaciji bolezni živali v okviru prihodnjih dogovorov o sofinanciranju, ki temeljijo na naravi potrebnih ukrepov za njihovo preprečevanje, tveganju za javno zdravje in drugih zunanjih učinkih; ugotavlja, da kompenzacijski skladi za lastnike živali na osnovi sistema rezerv krepijo posameznikovo in skupno odgovornost;

41.

v celoti deli mnenje, da sistem za nadomestila ne sme biti omejen na nadomestila za lastnike živali, ki so bile zaradi izbruha bolezni zaklane, temveč bi ga bilo treba združiti s spodbudami za preprečevanje tveganja v smislu znižanja prispevkov, ki jih kmetje plačujejo nacionalnim in regionalnim zdravstvenim skladom, za kmete, ki uporabljajo izredne ukrepe za zmanjšanje tveganja in spodbujajo (izredna) cepljenja namesto izkoreninjanja, to pa bi seveda pomenilo zagotovljen dohodek za lastnika živine, ki je bila (izredno) cepljena; meni, da bi isto načelo moralo veljati tudi za države članice kot spodbuda za znižanje ravni tveganja;

42.

glede na napeto stanje na svetovnem trgu z živalskimi krmili priznava potrebo evropskih kmetov po kakovostnih, varnih in z beljakovinami bogatih krmilih, poleg ribje moke, po znosnih cenah; hkrati poudarja pomembnost dosledne uporabe previdnostnega načela pri ponovni uvedbi živalskih beljakovin v živalskih krmilih – razen za prežvekovalce – in s tem v prehransko verigo v skladu s temeljnim načelom nove strategije za zdravstveno varstvo živali, tj. „bolje preprečiti kot zdraviti“; zato opozarja, da je treba okrepiti prizadevanja za uvedbo učinkovitih mehanizmov nadzora in spremljanja v zvezi z odpravo vseh patogenov pri proizvodnji ter za zagotovitev sledljivosti in preprečevanje onesnaženja in mešanja vrst kostne moke pri uvoženih živalskih krmilih ali krmilih, proizvedenih v državah članicah;

43.

poziva Komisijo, naj izpelje primerjalno analizo obstoječih kompenzacijskih sistemov v državah članicah in na podlagi te analize oblikuje okvirni model za vso EU; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni okvir za učinkovit sistem delitve stroškov v državah članicah, da bi zagotovili, da neposredne stroške izkoreninjenja bolezni živali sofinancira kmetijski sektor;

44.

izpostavlja potrebo po izdatnem prispevku Skupnosti v zvezi z največjimi boleznimi, da se zagotovijo enaka obravnavanje in enake možnosti, kjer boj s temi boleznimi presega sredstva in zmožnosti zadevnih držav in proizvajalcev;

45.

pozdravlja obvezo Komisije, da bo predložila poročilo, v katerem bo predstavila možnosti za učinkovit sistem finančnih garancij za nosilce dejavnosti na področju krme;

46.

se strinja, da je v zakonodajnem okviru EU treba predvideti možnost za pokrivanje posrednih izgub, ki niso zgolj posledica ukrepov za izkoreninjanje bolezni; poudarja, da so posredne izgube v nekaterih primerih hujše od neposrednih in je zato treba predvideti odškodnino zanje; zato izraža podporo nadaljnjim raziskavam in spodbudam Skupnosti na področju vzpostavitve nacionalnih instrumentov zavarovanja za živinorejce; vendar ugotavlja, da je lahko zavarovanje pri zasebnikih v nekaterih primerih učinkovitejši instrument soočanja s takšnimi izgubami;

47.

poudarja, da zakonodaja EU do velike mere že temelji na skladnosti s standardi OIE/Kodeksa, da je prizadevanje za popolno skladnost s temi standardi upravičeno in da se EU upravičeno zavzema za lastne standarde zdravstvenega varstva živali, da bi bili ti sprejeti na mednarodni ravni; zato in ob upoštevanju večje pogajalske moči EU podpira morebitno članstvo EU v OIE; poudarja tudi pomembnost varovanja vložka zainteresiranih strani na ravni OIE/Kodeksa;

48.

poziva EU, naj na mednarodni ravni v okviru Svetovne trgovinske organizacije zaščiti svoje visoke standarde zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali, da se bodo po vsem svetu izboljšali standardi zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali; priznava, da se evropski proizvajalci soočajo z višjimi stroški zaradi višjih evropskih standardov in da jih je treba zaščititi pred uvoženimi proizvodi živalskega izvora, ki so proizvedeni v skladu z nižjimi standardi;

49.

pozdravlja predlagane korake k strategiji izvoza na ravni Skupnosti in poudarja, da mora Komisija storiti vse, da bi izboljšala dostop na trge tretjih držav in odstranila izvozne ovire;

50.

poudarja, da je treba izboljšati raven biološke varnosti pri kmetijskih gospodarstvih, spodbujati vse subjekte, naj povišajo merila, hkrati pa priznati, da lahko kužne bolezni izbruhnejo majhnih in velikih kmetijah, tam, kjer so živali namenjene razvedrilu, v živalskih vrtovih, naravnih rezervatih, v klavnicah in med prevozom ter tranzitom živali; meni, da lahko ukrepi, kot je izolacija novih živali, pripeljanih na kmetijo, izolacija bolnih živali in ureditev premikanja ljudi, zelo vplivajo na omejitev širjenja bolezni;

51.

opozarja, da je reja živali na prostem osnovna značilnost različnih proizvodnih sistemov in je še vedno precej pogosta v nekaterih regijah in pri nekaterih vrstah; ugotavlja, da takšno prakso podpira javnost in jo tudi financira iz javnih sredstev; opozarja, da je ta praksa lahko v nasprotju s cilji biološke varnosti; meni, da mora družba podpreti kmete pri zavarovanju proti višjim tveganjem za zdravje živali, povezanim s temi načini živinoreje, in da je treba uskladiti politične cilje na področjih zdravstvenega varstva živali in zaščite živali;

52.

opozarja, da je usposabljanje upraviteljev kmetij in zaposlenih na kmetijah ključno za dobro počutje in zdravstveno varstvo živali; zato podpira spodbujanje usposabljanj in nadaljnjih ukrepov za usposabljanje;

53.

čaka na priznanje sistemov upravljanja kakovosti za kategorizacijo tveganja, povezanega z različnimi proizvodnimi sistemi; je prepričan, da je mogoče sisteme živinoreje, ki jih imajo potrošniki raje in ki prinašajo določene težave glede biološke varnosti (živinoreja na prostem), s primernim upravljanjem narediti varnejše;

54.

meni, da je sledljivost proizvodov na podlagi identifikacije in registracije zelo pomembna za nadzorovanje zdravja živali in preprečevanje bolezni ter za varnost hrane; s tem v zvezi podpira ukrepe za obvezno elektronsko in genetsko identifikacijo in registracijo živali na podlagi DNK na ravni EU in uvajanje celostnega in varnega sistema za spremljanje premikov živali, vendar opozarja, da je tak sistem drag, zlasti za ekonomsko neugodno strukturirane kmetije; poziva Komisijo, naj pomaga kmetom pri visokih stroških, nastalih zaradi nakupov potrebne opreme, in sicer tako, da državam članicam omogoči, da tovrstne ukrepe predvidijo v svojih programih razvoja podeželja;

55.

opozarja na velike razlike med državami članicami pri količini uničenega goveda zaradi nespoštovanja pravil EU o identifikaciji in registraciji; čaka na pojasnilo Komisije o teh razlikah v EU;

56.

se strinja z mnenjem, da je boljša biološka varnost na mejah zlasti pomembna, ker je EU največji uvoznik hrane na svetu, tudi proizvodov živalskega izvora; meni, da so zaradi tveganja, da se v EU pripeljejo okužene ali obolele živali, na mejah EU potrebni še posebej temeljiti in strogi veterinarski in sanitarni pregledi, ki ne smejo biti omejeni zgolj na preverjanje dokumentov, temveč je treba v okviru teh pregledov ugotoviti, ali so bile živali rejene v skladu s standardi dobrega počutja živali, določenimi v zakonodaji EU;

57.

poudarja pomembnost zdravstvenih pregledov za živali v tretjih državah in poziva Komisijo, naj poveča finančna sredstva svojemu Uradu za prehrano in veterinarstvo;

58.

meni, da mora biti veterinarski in carinski nadzor na mejah EU posebno strog, da bi se preprečil nezakonit uvoz ali nezakonita trgovina z živalmi in proizvodi iz živali, saj je v takih primerih tveganje za širjenje bolezni večje; s tem v zvezi opozarja, da je treba veterinarskim službam na zunanjih mejah EU, vključno z morskimi mejami, nuditi pomoč pri organizaciji, usposabljanju in financiranju, zlasti v novih državah članicah, tretjih državah, ki mejijo na EU, in državah v razvoju; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ustrezne načrte za sporočanje javnosti, kakšna tveganja so povezana z zasebnim uvozom živali in proizvodov živalskega porekla;

59.

poziva Svet in Komisijo, naj vzpostavita mehanizme za zagotovitev boljše usklajenosti med carinskimi službami, veterinarskimi službami in organizatorji potovanj, da bi olajšali sodelovanje držav članic med sabo in s tretjimi državami;

60.

poziva Komisijo, naj bistveno okrepi sodelovanje z državami v razvoju in jim omogoči tehnično pomoč ter jim tako pomaga, da bodo lahko izpolnile evropske sanitarne standarde, s tem pa bi tudi zmanjšali tveganje za širjenje bolezni živali iz teh držav v EU; meni, da je treba pri sodelovanju s tretjimi državami na veterinarskem področju dati prednost državam, ki mejijo na EU;

61.

poudarja, da je veterinarski nadzor pomemben v kriznih razmerah in za njihovo preprečevanje, saj zagotavlja zgodnje opozarjanje in hitro odkrivanje nevarnosti, povezanih z živalmi; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve sistema revizij za kmetije, ki jih veterinarji ne obiskujejo redno;

62.

poudarja, da je treba gospodarskim subjektom, članom veterinarske stroke in njihovim pomočnikom, nadzornim organom ter drugim pristojnim javnim organom zagotoviti učinkovito usposabljanje, da bodo lahko pravočasno odkrivali tveganja v zvezi z živalmi, ter da je treba posodobiti minimalne standarde EU o veterinarskem usposabljanju, podpreti takšno usposabljanje na ravni EU, zagotoviti izvajanje teh standardov in čim prej uskladiti šolske in univerzitetne programe na tem področju; v zvezi s tem meni, da bi lahko evropski sistem akreditacije veterinarskih šol prispeval k doseganju cilja visoke ravni veterinarske izobrazbe;

63.

močno podpira ukrepe za pogostejšo uporabo izrednih cepljenj (za zatiranje ali preprečevanje), ki bi morali voditi k učinkovitejšemu preprečevanju in obvladovanju bolezni v okviru ukrepov za izkoreninjenje bolezni; opozarja, da vzpostavitev učinkovitega sistema cepljenj zahteva, da se lastnikom cepljenih živali zagotovi dohodek, saj imajo lahko težave pri prodaji proizvodov iz cepljenih živali, da se zagotovi ustrezna finančna podpora za spodbujanje uporabe tega sistema ter da se zagotovi, da proizvodi iz cepljenih živali niso deležni nobenih omejitev; poleg tega meni, da je nujno povečati zaloge cepiv v EU; meni tudi, da si je treba z vsemi možnimi sredstvi prizadevati za zmanjšanje števila zakolov in odstranitev zdravih živali, na primer s testi za preverjanje patogenov, ki bodo omogočili normalen zakol živali, pri katerih patogeni niso odkriti;

64.

podpira oblikovanje strategij cepljenj za vse ustrezne vrste in bolezni;

65.

poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo ukrepe za zagotovitev nediskriminatornega pretoka proizvodov iz cepljenih živali, saj je uporaba cepljenj v boju proti širjenju kužnih bolezni živali zaradi dosedanjega pomanjkanja takšnih ukrepov zastala; zato med drugim poziva, da se uvede prepoved označevanja proizvodov iz cepljenih živali in oblikujejo učinkovite strategije obveščanja javnosti o neškodljivosti proizvodov iz cepljenih živali ter da vlade, združenja kmetov, potrošniške organizacije in trgovci na drobno in debelo sklenejo konvencije o prostem pretoku proizvodov iz cepljenih živali;

66.

meni, da je pri ukrepanju ob tveganju, da pride do krize, bistveno zagotoviti, da bodo na razpolago strokovno znanje in humana sredstva za morebiten nujen zakol živali, da se živalim prihrani nepotrebno trpljenje, kar bo priznanje, da so živali živa, čuteča bitja;

67.

opozarja, da so veterinarska zdravila in cepiva za živali dejavnik v zdravstvenem varstvu živali ter da je treba skladno s tem prerazporediti pristojnosti v Komisiji;

68.

poudarja, da igrajo znanstvene raziskave bistveno vlogo v sistemih zdravstvenega varstva živali, saj omogočajo napredek, zlasti pri spremljanju diagnosticiranja in obvladovanja bolezni živali, analizi tveganj, razvoju cepiv, testov in učinkovitih metod zdravljenja, ki morajo temeljiti na znanstvenih dognanjih; v zvezi s tem opozarja na spremembo proračuna za leto 2008, ki jo je vložil Parlament in s katero so se povečala sredstva, dodeljena za razvoj (markirnih) cepiv in metod testiranja; poziva Komisijo, naj učinkovito uporabi ta povečana sredstva;

69.

opozarja, da so potrebne podrobnejše znanstvene raziskave vpliva, ki ga ima krma na zdravje živali in posredno na zdravje ljudi;

70.

meni, da raziskave zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali, ki spadajo v sedmi okvirni program za raziskave, in druge raziskave na nacionalni in evropski ravni prispevajo k učinkovitejšim ukrepom za zdravstveno varstvo živali;

71.

poudarja, da je treba okrepiti mrežo referenčnih laboratorijev Skupnosti in nacionalnih referenčnih laboratorijev za obravnavo bolezni živali, pri čemer je treba izpostaviti že obstoječe mreže, ter se strinja, da je treba uporabljati znanstvene in enotne metode testiranja, ki jih potrdijo in sprejmejo v OIE in v tretjih državah in so torej veljavne na trgu;

72.

poudarja, da je treba združiti znanstvene informacije o zdravstvenem varstvu in dobrem počutju živali ter razviti sistem informacijske platforme ERANET in evropske tehnološke platforme za globalno zdravstveno varstvo živali; meni, da je treba prednosti in slabosti novih diagnostičnih metod ali takšnih, ki se še razvijajo, kot na primer verižna reakcija s polimerazo, bolje predstaviti in uporabiti v korist živali in ljudi ob upoštevanju zaščite živali in svetovne oskrbe ljudi z varno hrano, zlasti v novih državah članicah;

73.

poudarja, da je komunikacija s potrošniki pomembna za zagotovitev razumevanja načinov širjenja bolezni živali ter njihovega ogromnega učinka in posledično pomena za oskrbo z varno hrano;

74.

je trdno prepričan, da je treba prepovedati kloniranje živali v ekonomske namene;

75.

je zaskrbljen, da bi evropske standarde lahko ogrozil uvoz iz tretjih držav, v katerih za kmete ne veljajo enake obveznosti glede zdravja in dobrega počutja živali; poziva Komisijo, naj razišče načine za zaščito pred takšno konkurenco iz tretjih držav, vključno z razmislekom o uvoznih ukrepih in vključitvijo te teme v razpravo ustreznih forumov STO;

76.

meni, da lahko zamude pri sprejemanju ukrepov za zagotovitev, da se uvaža le brazilska govedina, pridobljena iz goveda, pri katerem nista bili ugotovljeni slinavka in parkljevka, povzročijo zmanjšanje zaupanja javnosti v evropski sistem zdravstvenega varstva živali;

77.

poziva Komisijo k zagotovitvi, da rezultat pogajanj STO ne bo ogrozil sposobnosti evropskih kmetov, da ohranjajo in izboljšajo standarde zdravja in dobrega počutja živali; meni, da je možnost, da se uvoženi proizvodi podredijo istim zahtevam, kot veljajo za evropske proizvode, pomemben dejavnik za zagotovitev uravnoteženega izida pogajanj;

78.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v izidu pogajanj STO jajca opredeljena kot občutljiv proizvod, da bi zavarovali napredek, dosežen na področju zdravja in dobrega počutja živali na tem področju kmetovanja;

79.

je zaskrbljen ob vse več dokazih o povezavi med naraščajočo mednarodno trgovino z živimi pticami in perutninskimi proizvodi ter razvojem in širjenjem bolezni, kot je ptičja gripa; poziva Komisijo, naj te dokaze razišče in po potrebi pripravi predloge za ustrezno politiko;

80.

pozdravlja namen Komisije, da upošteva obveznosti STO v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi (SPS), vendar meni, da to ne sme odvzeti možnosti – izrecno jo dopušča sporazum STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov – uvedbe ukrepov, ki vodijo k višjim standardom zaščite, kadar je to znanstveno dovolj utemeljeno; poleg tega meni, da je pomembno spodbujati sprejetje takih ukrepov na mednarodni ravni, da bi bila prizadevanja za izboljšanje položaja uspešna;

81.

meni, da mora nova generacija sporazumov o prosti trgovini z Indijo, Korejo in državami jugovzhodne Azije vsebovati uravnoteženo poglavje o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter o dobrem počutju živali;

82.

poziva Komisijo, naj zdravje in dobro počutje živali vključi v vse svoje razvojne programe, da bi dosegli usklajenost z notranjim pristopom in koristi teh politik razširili na partnerske države;

83.

poziva Komisijo k sklenitvi protokolov s področja veterine s potencialnimi izvoznimi trgi, na primer s kitajskim trgom;

84.

naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.