6.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 184/95

A.

ker so ozemeljska raznolikost, policentrizem in kompaktna mesta bistvene strukturne lastnosti ozemlja Evropske unije,

B.

ker živi večina državljank in državljanov Unije danes v mestih,

C.

ker sedanji izzivi, s katerimi se sooča prostorski razvoj v Evropski uniji, vključujejo podnebne spremembe, širjenje urbanih območij in razvoj površin, porabo energije, prometno infrastrukturo, demografske spremembe, vključno z odseljevanjem s podeželja in drugih regij v EU, vpliv širitve na socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo, ter neenake vplive globalizacije na ozemlje, vključno z vedno večjo vrzeljo med bogatimi in manj uspešnimi regijami, pa tudi neenakomeren razvoj mestnih in podeželskih območij, povezani s strukturnimi spremembami,

D.

ker cilji iz Teritorialne agende vključujejo razvoj uravnoteženega in policentričnega mestnega sistema ter novo partnerstvo med mestom in podeželjem, oblikovanje inovativnih regionalnih grozdov, zagotavljanje enakovrednega dostopa do infrastrukture in znanja, spodbujanje vseevropskega obvladovanja tveganja, trajnostnega razvoja, v prihodnost usmerjenega upravljanja ter varstva narave in kulturne dediščine,

E.

ker cilji iz Leipziške listine v večji meri uporabljajo pristope integrirane politike razvoja mest z vzpostavljanjem in zagotavljanjem kakovostnih javnih prostorov, posodobitev infrastrukturnih omrežij in večanje energetske učinkovitosti, dejavno spodbujajo inovacije in izobraževanje ter – zlasti v zapostavljenih mestnih četrtih – spodbujajo okolju prijazen, zmogljiv in cenovno ugoden mestni prevoz, stabilnost strategij za izboljšanje okolja v mestih, krepitev lokalnega gospodarstva in lokalne politike trga delovne sile, dejavno politiko izobraževanja in usposabljanja za otroke in mladostnike,

F.

ker je prostorsko načrtovanje ustrezen instrument za upravljanje uporabe površin in poselitvene strukture v državah članicah, njihovih regijah in mestih ter za opredelitev kakovosti življenja in razvojnih možnosti na kraju samem,

G.

ker so poleg kohezijske politike kot instrumenta za strateško upravljanje potrebni dodatni ukrepi, da se dosežejo cilji Teritorialne agende in Leipziške listine, zlasti ocenjevanje prostorske ustreznosti, celovit pristop ter nadziranje prostora,

H.

ker ima poleg kohezijske politike velik vpliv na prostor tudi politika za razvoj podeželja, ker je integracija obeh politik pomanjkljiva in so zato potrebne boljše strategije, ki bodo razkrile dejanske razvojne možnosti in povečale privlačnost in konkurenčnost podeželja, kar bi pripomoglo k boju proti odseljevanju s podeželja,

I.

ker kakovost javnih prostorov, naravna in kulturna krajina ter arhitektura pomembno vplivajo na življenjske pogoje mestnega in podeželskega prebivalstva ter so pomembni lokacijski dejavniki,

J.

ker sta ustvarjalnost in inovativnost odločilni sredstvi pri prehodu h globalizirani družbi znanja; ker je zato uspešnost trajnostnega prostorskega razvoja in razvoja mest odvisna zlasti od razvoja potenciala ustvarjalnosti na kraju samem,

K.

ker je gradbena kultura (kultura visoko kakovostnega urbanega okolja), to je vsota kulturnih, gospodarskih, tehnoloških in ekoloških vidikov, ki vplivajo na kakovost ter postopek načrtovanja in gradnje, ključen sestavni del celostnega razvoja mest,

L.

ker celostni pristop pomeni, da bi morali razviti projekti predstavljati usklajen dolgoročen načrt, ki vsebuje gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnost ter popolnoma vključuje ključne partnerje v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje programov razvoja mest,

M.

ker celostni pristop k ozemeljski razsežnosti kohezije ne vključuje le ukrepov in politik o načrtovanju rabe zemljišč in razvoju mest, ker je končni cilj zagotoviti ravnovesje med državljani Unije ne glede na to, kje živijo, kar je cilj, ki ga ni mogoče doseči le z načrtovanjem rabe zemljišč,

1.

meni, da je cilje Teritorialne agende in Leipziške listine mogoče doseči le, če se izvaja obsežno zastavljena, medsektorska in celostna razvojna strategija, s katero se uresničuje celosten pristop;

2.

v zvezi z vmesnim pregledom kohezijske politike in ob upoštevanju kohezijske politike po letu 2013 predlaga, da bi moralo biti izvajanje celovitega pristopa obvezen pogoj za načrtovanje programa in izbiro projektov strukturnega sklada; zato poziva nosilce odločanja, da se prostovoljno zavežejo k izvajanju novih metod sodelovanja;

3.

pozdravlja sklep evropskih ministrov za razvoj mest, ki so ga sprejeli na neuradnem srečanju v Leipzigu dne 24. in 25. maja 2007, da se ustanovi medvladna delovna skupina, ki ji bo predsedovala Nemčija ter bo namenjena določitvi in pojasnjevanju različnih vprašanj v zvezi z izvajanjem pobude JESSICA;

4.

v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev medslužbene delovne skupine Komisije, ki oblikuje predloge za izvajanje celostnega pristopa, in Komisijo poziva, naj tesno sodeluje z vsemi socialnimi, okoljskimi in gospodarskimi partnerji ter naj zagotovi njihovo vključenost v vseh odločitvah v zvezi z ozemeljsko kohezijo; poziva Komisijo k obveščanju Parlamenta o poteku teh del;

5.

poziva, da se pri oblikovanju kohezijske politike po letu 2013 upoštevajo zlasti prostorske posebnosti in potrebe ter posebno obravnavanje regij, ki temelji na teh dejavnikih; priporoča, da se uporabijo orodja za načrtovanje, usmerjeno v izvajanje, kakor je navedeno v Leipziški listini, ki temeljijo na raziskavah in stalnem spremljanju;

6.

poziva Komisijo in Svet v okviru vmesnega pregleda kohezijske politike, da za razvoj celotnega ozemlja bolje izkoristita sinergije z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP); ob upoštevanju kohezijske politike po letu 2013 priporoča tesno povezanost med kohezijsko politiko in politiko za razvoj podeželja, da se povečajo možnosti za bolj kakovostno življenje na podeželju;

7.

opozarja, da zmožnost inovacij ni značilna samo za velemestne regije, ampak da lahko k uresničevanju ciljev lizbonske strategije znatno prispevajo tudi nekateri relativno oddaljeni in podeželski predeli; poziva Komisijo, naj se bolj osredotoči na dejavnike uspeha teh predelov, da na podlagi tega pripravi razvojni model za majhna in srednje velika mesta na podeželju;

8.

poudarja, da so partnerstva in delitev funkcij med urbanimi območji in podeželjem pomembni za uravnotežen in trajnostni razvoj celotnega ozemlja; poziva mestne in podeželske oblasti, naj v sodelovanju z vsemi javnimi in zasebnimi interesnimi skupinami določi skupna sredstva in pripravi skupne regionalne in podregionalne razvojne strategije, da zagotovijo boljše življenjske pogoje in kakovost življenja za vse državljanke in državljane Unije; poziva prihodnja predsedstva, naj organizirajo neuradna srečanja ministrov za prostorsko načrtovanje in razvoj mest, da rešijo ta vprašanja;

9.

v okviru revizije splošnega proračuna Evropske unije poziva Komisijo in Svet, naj upoštevata Teritorialno agendo in Leipziško listino ter izvedeta kakovostne prilagoditve, ki omogočajo, da se cilji ozemeljske kohezije v politiki EU bolj upoštevajo; meni, da je treba za uresničitev tega v naslednjih nekaj letih sprejeti zakonodajne ukrepe;

10.

poziva Svet, da pri pregledu lizbonske in göteborške strategije (trajnostna razvojna strategija) na pomladnem vrhovnem zasedanju leta 2008 vprašanja o ozemlju in mestih opredeli kot cilj;

11.

poziva države članice k hitremu ukrepanju za izpolnjevanje ciljev Teritorialne agende in izvajanje Leipziške listine;

12.

na podlagi upravljanja na več ravneh, ki upošteva ozemeljsko raznolikost Evropske unije in spoštuje načelo subsidiarnosti, poziva Svet in države članice, naj v celoti vključijo regionalne in lokalne oblasti, vključno s čezmejnimi javnimi oblastmi, ter pri doseganju načela partnerstva v akcijske programe za izvajanje Teritorialne agende in Leipziške listine vključijo gospodarske in socialne partnerje, zadevne nevladne organizacije ter zasebne interesne skupine, ter to prizadevanje dejavno podpira; poudarja, da morajo potrebo po skupnem delovanju vsi vključeni akterji obravnavati kot pozitivno, saj je dokazano, da je usklajeno sodelovanje učinkovito;

13.

opozarja, da je dostop do informacijske in komunikacijske tehnologije ključen za prihodnje razvojne možnosti regij, in zato priporoča, kakor je navedeno v Teritorialni agendi, da se infrastruktura, kot so širokopasovni kabli, združi z novimi prometnimi in komunikacijskimi programi;

14.

poziva Komisijo, naj po dogovoru z državami članicami v okviru vrste ukrepa 2 prvega akcijskega programa izvede sistematično analizo ustreznih ključnih politik EU, pa tudi prostorsko presojo vpliva nove zakonodaje; v zvezi s tem opozarja na potencial metod za ocenjevanje, ki jih je razvil ESPON;

15.

priznava, da so visoko kakovostno predšolsko in šolsko izobraževanje, vseživljenjsko učenje, univerze in drugi raziskovalni inštituti bistveni za prihodnji razvoj mest in regij;

16.

opozarja, da je Natura 2000 pomemben instrument za evropski prostorski razvoj; podpira popolno izvajanje zahtev Nature 2000 ter oblikovanje krajinskih koridorjev in omrežij odprtega prostora med zavarovanimi območji, da se rastline lahko širijo, živali pa svobodno gibljejo ter se tako ohrani biološka raznovrstnost;

17.

poziva, naj se politika o ustvarjalnosti v gospodarskih sektorjih vključi v prostorski razvoj in razvoj mest, da se s pomočjo razpoložljivih instrumentov (kohezijska politika, prostorsko in urbanistično načrtovanje) in ob upoštevanju kakovosti prostora oblikuje okvir za izboljšanje možnosti za ustvarjalno in inovativno delovanje;

18.

meni, da je treba z vidika demografskega razvoja nujno izboljšati sposobnost mest in regij, da se prilagodijo, pri čemer je treba poudariti samostojen razvoj in krepitev prostovoljnega dela;

19.

poudarja, da demografski razvoj vodi do novih izzivov na trgu dela, pri dostopu do socialnih in zdravstvenih storitev, stanovanjih in načrtovanju na splošno; poudarja, da se lahko staranje prebivalstva obravnava tudi kot možnost za nova delovna mesta na rastočem trgu z novimi izdelki in storitvami, ki izboljšujejo kakovost življenja starejših; poudarja, da je razvoj tako imenovanega „srebrnega gospodarstva“ pomemben na lokalni in regionalni ravni;

20.

poziva države članice, da na vseh območjih svojega ozemlja zagotovijo razpoložljivost, dostopnost in dosegljivost storitev splošnega pomena, da bodo lahko prebivalci različnih regij izkoristili posebne možnosti in potenciale svojih regij; poziva, da se posebej upoštevajo potrebe prikrajšanih skupin, kot so invalidi, ženske, priseljenci, etnične manjšine, dolgotrajno brezposelne in manj usposobljene osebe ter posebne potrebe žensk; poziva Komisijo, naj s svojimi smernicami za uporabo okvirnih pravil v zvezi s storitvami splošnega pomena in javnimi naročili lokalnim organom omogoči, da bolj upoštevajo lokalne potrebe in lokalne udeležence ter povečajo njihovo prilagodljivost;

21.

poziva Komisijo, naj z vidika nove pristojnosti Skupnosti v zvezi z Lizbonsko pogodbo na področju prostorskega načrtovanja pripravi sporočilo o oblikovanju okvira EU za ocenjevanje prostorske ustreznosti na projektni ravni ob upoštevanju del ESPON;

22.

poudarja, da je treba po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe pri izvajanju prvega akcijskega programa okrepiti sodelovanje in usklajevanje med Svetom in Komisijo;

23.

izrecno pozdravlja, da Lizbonska pogodba kot cilj pogodbe določa ozemeljsko kohezijo skupaj z gospodarsko in socialno kohezijo ter na tem področju določa deljeno zakonodajno pristojnost EU in držav članic; poudarja, da Lizbonska pogodba priznava dejstvo, da je treba odpraviti ozemeljska neskladja, ki vplivajo na otoke, gore, obmejna območja ter zelo oddaljena in redko naseljena območja, ker negativno vplivajo na splošno konkurenčnost gospodarstva EU; poziva Komisijo, da dopolni prvi akcijski program s konkretnimi predlogi ukrepov in pobud EU;

24.

opozarja na dejstvo, da še ne obstaja splošno dogovorjena opredelitev ozemeljske kohezije; zato poziva Komisijo, naj ozemeljsko kohezijo jasno opredeli in v prihodnji zeleni knjigi o ozemeljski koheziji navede cilje za ozemeljski razvoj v Evropski uniji; pričakuje, da bo najpomembnejša prednostna naloga namenjena cilju zagotavljanja, da bodo imeli vsi državljani Unije, ne glede na to, kje v EU živijo, enake možnosti za razvoj in dostop;

25.

priporoča nadaljnji razvoj evropske perspektive prostorskega razvoja in poziva k popolni vključitvi novih držav članic v ta politični okvir;

26.

meni, da je treba redno vrednotiti napredek pri izvajanju Teritorialne agende; poziva Svet, Komisijo in vse udeležence, da ocenijo napredek pri izvajanju posameznih ukrepov prvega akcijskega programa ter učinke teh ukrepov in njihov prispevek k trajnostnemu prostorskemu razvoju v EU;

27.

poziva Svet, naj čim prej doseže soglasje o preprostih in količinskih kazalnikih za spremljanje prostorskega razvoja v EU; priporoča, da se letni razvoj površin uporabi kot kazalnik prostorskega razvoja;

28.

opozarja, da bi se lahko ti kazalniki uporabili kot ciljni podatki za upravljanje prostorskega razvoja; predlaga, da Svet in Komisija uporabita te kazalnike za primerjalno analizo med državami članicami in za izgradnjo podatkovne baze najboljših praks;

29.

podpira namero Sveta, da na vsakem neuradnem zasedanju Sveta ministrov predloži poročilo o izvajanju prvega akcijskega programa; predlaga Svetu, naj preuči možnost programa vzajemnega učenja na področju evropskega prostorskega razvoja za izmenjavo izkušenj in najboljših praks med državami članicami;

30.

poudarja pomen boljšega usklajevanja med Teritorialno agendo in Leipziško listino; v zvezi s tem obžaluje, da Svet še ni sprejel akcijskega programa za izvajanje ciljev Leipziške listine, in poziva prihodnja predsedstva Sveta, da to nadoknadijo in s tem zagotovijo sistematično spremljanje Leipziške listine;

31.

pozdravlja pobudo slovenskega predsedstva o pripravi in spodbujanju ukrepov, ki krepijo usklajevanje med prostorskim razvojem in razvojem mest z večjo prepletenostjo ciljev Teritorialne agende in Leipziške listine;

32.

se sklicuje na sklepe iz Četrtega poročila o gospodarski in socialni koheziji, v katerem so mesta in mestna območja obravnavana kot središča prebivalstva, gospodarske moči in inovacij; pozdravlja predloge za oblikovanje inovativnih regionalnih in mestnih grozdov prek notranjih in zunanjih meja EU;

33.

poziva Komisijo in Svet, da ob posebnem upoštevanju del projekta Urban Audit določita kazalnike za primerjalno analizo trajnosti mest z vidika Leipziške listine, na primer porabo energije na prebivalca, delež uporabe lokalnega javnega prevoza v skupnem obsegu mestnega prevoza ali emisije toplogrednih plinov na prebivalca;

34.

opozarja na ključno vlogo mest pri doseganju ciljev lizbonske strategije ter zato poziva k celostni in dobro usklajeni strategiji razvoja mest, ki jo podpirajo vse ravni države in zasebni sektor;

35.

poziva Komisijo, naj temeljiteje obravnava širjenje mest; poziva države članice, da glede na problematiko razdeljevanja pokrajine in stalne uporabe površin za rast mest sprejmejo učinkovite ukrepe in strategije za omejitev razvoja površin;

36.

priporoča državam članicam, naj poudarijo prednost mestnega notranjega razvoja raje kot zunanjega razvoja, to pomeni, da dajo prednost novi ali spremenjeni namembnosti obstoječih stavb, zlasti s trajnostnim upravljanjem zemljišč, preden se uporabijo nove površine;

37.

pozdravlja poudarjanje prepletenosti različnih vrst prevoznih sredstev v Leipziški listini; poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko imajo celostni in trajnostni prometni sistem ter izboljšana infrastruktura za kolesarje in pešce zlasti v večjih mestih; poziva Komisijo, da poišče učinkovitejše mehanizme za podpiranje lokalnih organov pri razvoju strategij za celostna prometna omrežja, zlasti v manj razvitih regijah;

38.

verjame, da je za učinkovit odgovor na naraščajoče zahteve, povezane z višjo kakovostjo življenja v mestih, nujno potrebno, da skupnosti svojo tehnično opremo čim prej uskladijo z evropskimi standardi; še zlasti meni, da morajo biti oskrba s pitno vodo (na primer z izboljšanjem vodovodnih sistemov ali kakovostjo vode iz vodovodov), čiščenje porabljene vode (na primer pri uničenju vodnih omrežji ali oblikovanju novih) in vsa ustrezna oprema čim prej prilagojeni novim predpisom;

39.

z obžalovanjem ugotavlja, da se socialne in gospodarske neenakosti povečujejo zlasti v velemestih in mestih v EU, pa tudi na podeželju; poziva države članice, da resneje obravnavajo te težave in jih bolj upoštevajo pri načrtovanju programa za razdeljevanje sredstev iz strukturnih skladov;

40.

meni, da imajo mesta posebno odgovornost pri uresničevanju ciljev EU na področju podnebnih sprememb, ker imajo enkratno možnost, da poiščejo mogoče rešitve za zmanjšanje celotnih emisij toplogrednih plinov; poziva države članice, da vključijo varstvo podnebja v razvoju mest kot medsektorski cilj;

41.

poudarja, da naložbe v okolju prijazno tehnologijo, kot so inovativni ukrepi za preprečevanje, zmanjševanje in prilagoditev, dolgoročno ponujajo pomembne poslovne priložnosti;

42.

ugotavlja, da mestna območja bolj občutijo vplive podnebnih sprememb, kadar pomanjkanje pasov svežega zraka povzroča dodatno segrevanje in višjo koncentracijo onesnaženosti;

43.

podpira povečanje prizadevanj za izboljšanje vključenosti ter socialne in ozemeljske kohezije, zlasti z odpravo urbanističnih pomanjkljivosti in izboljšanjem okoljskih razmer, pri čemer se vodi uravnotežena politika razvoja mestnih območij, zlasti s stabilizacijo težavnih območij ter oblikovanjem privlačnejše ponudbe stanovanj, zaposlitev in dejavnosti v prostem času;

44.

poziva k boljšemu povezovanju prikrajšanih sosesk; poziva pristojne oblasti držav članic, naj opredelijo opozorilne znake poslabšanja na nekaterih območjih in povečajo prizadevanja za izvajanje politike socialnega vključevanja, da se zmanjšajo neenakosti in prepreči socialna izključitev; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo v prikrajšanih soseskah pa tudi v mestnih območjih mala in srednja podjetja pri gospodarskem razvoju in ozemeljski konkurenčnosti;

45.

v okviru prihodnjih programov financiranja, vključno s Sedmim okvirnim programom za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, poziva Komisijo, da bolj podpre projekte, ki spodbujajo razvoj in izmenjavo izkušenj v zvezi s trajnostnim upravljanjem mest, spodbujanje energetsko učinkovitih dejavnosti in tehnologij, reševanje okoljskih problemov v mestu ter prispevanje mest k boju proti podnebnim spremembam;

46.

meni, da lahko okrepitev mestne identitete in dejavnega državljanstva v mestih prispevata k uspešnemu izvajanju Leipziške listine; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo z dialogom o ozemlju za povečanje sodelovanja javnosti pri načrtovanju oživitve in razvoja mestnih območij;

47.

poziva države članice ter njihove regije in mesta, naj pri trajnostnem razvoju mest še bolj upoštevajo kulturo kakovostnega urbanega okolja (gradbeno kulturo) pa tudi razpoložljivost dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj kot odločilna dejavnika za socialno vključenost in kakovost življenja v okviru trajnostnega mestnega razvoja, hkrati pa posebno pozornost namenijo kakovosti javnega prostora, zlasti v smislu kakovosti arhitekturnega načrtovanja kot načina za večjo blaginjo državljanov Unije;

48.

poziva Svet ter zlasti slovensko in francosko predsedstvo, naj gradijo na napredku, ki sta ga dosegla nemško in portugalsko predsedstvo v zvezi z ozemeljsko kohezijo, in še naprej sprejemajo predloge v zvezi s tem; glede na to, da so se do zdaj poudarjala mesta, odnos med mesti in podeželjem ter načrtovanje rabe zemljišč, meni, da je treba v prihodnjih pobudah bolj upoštevati zahteve regij v ozemeljsko slabšem položaju, kot so otoki, gore, obmejna območja in zelo oddaljena ali redko naseljena območja;

49.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Odboru regij.