6.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 184/38

A.

ker se makroekonomska stabilnost zagotavlja z ustreznim spletom številnih ekonomskih politik; ker je treba stabilizacijske izzive reševati ne le z makroekonomskimi ukrepi, ampak tudi z izvajanjem strukturnih reform proizvodnih trgov, trgov dela in kapitalskih trgov,

B.

ker je treba še kaj storiti v zvezi s pripravo Evropske unije in držav članic na globalizacijo ter srednjeročno in dolgoročno utrditi temelje za gospodarski uspeh in večjo socialno kohezijo,

C.

ker obstaja možnost, da vsak izkoristi edinstveno konkurenčno prednost, ki izhaja iz širitev Evropske unije in njenega nadaljnjega povezovanja,

D.

ker skupna valuta in skupna monetarna politika nudita novo razsežnost gospodarskemu povezovanju in usklajevanju političnih strategij, ki bi lahko okrepila vlogo euro območja pri zagotavljanju rasti in delovnih mest za celotno območje EU,

E.

ker so integrirane smernice osrednji instrument makroekonomske politike EU za rast in delovna mesta, osredotočen na srednjeročno obdobje treh let,

F.

ker morajo Evropska unija in države članice izvajati makroekonomske in mikroekonomske politike, da bi Evropa postala privlačnejši kraj za vlaganja in iskanje zaposlitve ter da bi pospešili znanje in inovacije z ugodnim vplivom na rast,

G.

ker se je na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2007 Evropska unija zavezala k doseganju količinskih ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanju deleža obnovljivih virov energije do leta 2020,

H.

ker so finančne storitve še posebej pomembne, saj je ta sektor ključen za razvoj številnih področij gospodarske dejavnosti,

I.

ker so politike, katerih cilj je povečanje vlaganj v znanje in človeške vire ter tistih za krepitev inovacijskih zmogljivosti gospodarstva EU, bistvo Lizbonske strategije za rast in delovna mesta,

J.

ker so gospodarski pogoji za pretvorbo ustvarjalne energije ljudi v inovativne gospodarske rezultate, na primer nove ideje, visokotehnološka podjetja in regionalni razvoj, nezadostno razviti in ostajajo razdrobljeni,

K.

ker je zaradi pospešene globalizacije odločilnega pomena izboljšati mednarodno doslednost zakonodajnih določb, vključno z zavezanostjo visokim okoljskim in socialnim standardom,

L.

ker je stabilnost Evropske unije in zaupanje vanjo mogoče zagotoviti le z enotno razlago zakonodaje in predpisov, ki ustrezno odražajo realnost,

M.

ker brez dejavne vloge vseh državljanov EU ni možno doseči bistvenega napredka pri oblikovanju družbe, ki temelji na znanju,

1.

pozdravlja strateško poročilo Komisije, ki ocenjuje izvajanje prenovljene Lizbonske strategije za rast in delovna mesta, vključno s posodobljenimi integriranimi smernicami; podpira stališče Sveta, da mora prenovljena strategija dodati vrednost na ravni Skupnosti ter izboljšati skladnost reform, čim bolj povečati pozitivne učinke in zagotoviti, da programi Lizbonske strategije učinkovito zagotovijo številnejša in boljša delovna mesta v celotni Evropski uniji;

2.

ponovno poudarja pomen doslednega izvajanja Lizbonske strategije in njenih integriranih smernic ter medsebojno odvisnost gospodarskega, socialnega in okoljskega napredka pri ustvarjanju dinamičnega in inovativnega trajnostnega gospodarstva;

3.

meni, da lahko vedno večja neravnovesja, skupno povpraševanje in globalni inflacijski pritisk postanejo pomemben izziv za monetarno politiko glede na nadaljevanje negotovosti na finančnih trgih; poudarja, da zdravo in stabilno makroekonomsko okolje zahteva visokokakovostne javne finance s proračuni, ki so dodatno konsolidirani, ter dobro premišljeno zasebno in javno investicijsko politiko, ki uresničuje v prihodnost usmerjeno infrastrukturo in danes odpira jutrišnje trge; poziva k usklajenim ukrepom za povečanje odpornosti gospodarstva EU;

4.

meni, da bi trdne gospodarske politike pripomogle k okrepitvi zaupanja in zmanjšanju negotovosti glede trenutnih finančnih nemirov; meni, da mora Evropska unija v letu 2008 povečati svoj potencial rasti, da bo lahko ustvarjala nova delovna mesta, zlasti glede na širitev na 27 držav članic;

5.

poudarja, da je za makroekonomsko stabilnost potrebna tesna povezava med večjo produktivnostjo in pravičnejšo porazdelitvijo koristi rasti ter okrepitvijo socialne kohezije; v zvezi s tem opozarja na poziv k povečanju dohodkov, da bodo v skladu s srednjeročno rastjo produktivnosti;

6.

poudarja, da so vse večja finančna neskladja, čezmerno nihanje deviznih tečajev, omejitev posojil ter nadaljnja negotovost na finančnih trgih pomembni izzivi za oblikovalce makroekonomske politike in zlasti za monetarno politiko;

7.

poudarja, da je treba večjo pozornost nameniti boljši sinergiji med proračunsko politiko, plačami in rastjo produktivnosti ter tudi obravnavi vplivov proračunske politike na makroekonomska gibanja;

8.

je zaskrbljen zaradi visoke ravni deviznih tečajev eura, ki škodijo konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ki na tej ravni zmanjšujejo manevrski prostor za monetarno politiko; podpira neodvisnost Evropske centralne banke pri oblikovanju monetarne politike in poudarja, da je dvig deviznega tečaja eura posledica vse večjih neravnovesij v tretjih državah in pomanjkanja domačega povpraševanja na euro območju;

9.

poudarja potrebo po trdni davčni politiki kot predpogoju za trajnostno rast in ustvarjanje novih delovnih mest v vsaki državi članici, v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe kot skupno odgovornost Evropske unije; poudarja velik pomen učinkovitosti javnih financ in meni, da bi lahko v večini držav konsolidacija javnih financ pripomogla h ohranitvi dolgoročne proračunske vzdržnosti; poudarja pomen posodobitve javne uprave kot sredstvo izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti javnih financ;

10.

poudarja, da bi dobro integriran finančni sistem lahko povečal učinkovitost monetarne politike, zlasti na euro območju; je prepričan, da lahko finančni trgi bistveno prispevajo k makroekonomski in proračunski vzdržnosti; predlaga, da se pregledajo posebne smernice za finančni trg, povezane z boljšim razumevanjem morebitne prihodnje finančne krize ter boljšo preglednostjo in nadzorom nad vlagatelji, trgi in regulatorji;

11.

ugotavlja, da na tveganju temelječ pristop pri kapitalskih zahtevah olajšuje čezmejni pretok kapitala na podlagi posebnih podjetniških strategij v velikih finančnih skupinah in predstavlja makroekonomski izziv za majhne države članice; je prepričan, da sta učinkovit finančni nadzor in preglednost bistvena za odpravo makroekonomskih neravnovesij;

12.

poudarja medsebojno odvisnost gospodarstev držav članic, zlasti v euro območju; meni, da bi morale integrirane smernice vzpostaviti širši okvir za tesnejše sodelovanje na področju gospodarske politike, da bi uskladili nacionalne programe reform; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem za pridobitev širše podpore za skupni projekt EU uporabiti bolj prefinjen pristop do približevanja, ki bo odražal gospodarsko raznolikost in različne tradicije;

13.

meni, da lahko pospešitev zasebnih vlaganj in skupne pobude na področju zasebnega in javnega sodelovanja ob spoštovanju finančne konsolidacije sproži pomembne sinergije, izboljša zmožnost Evrope za soočanje z obstoječimi izzivi na področju znanosti in raziskav, prevoza in komunikacij, energije in okoljske trajnosti ter podpre učinkovito dodeljevanje virov v Evropi;

14.

poudarja, da je dereguliran globalni finančni sistem izven neposrednega vpliva politik EU in lahko prenaša tveganje finančne nestabilnosti; poudarja, da je enoten in skladen pristop regulatornih in zakonodajnih organov nujna predpostavka za uravnavanje čezmejnega širjenja tveganja; je prepričan, da je treba ponovno oceniti vpliv poslovnega modela in vloge mednarodnih finančnih skupin na globalne finančne trge;

15.

poudarja, da imajo Evropska unija in države članice skupno odgovornost za soočanje z izzivi, priložnostmi in negotovostmi, s katerimi se soočajo državljani in ki so nastali kot posledica globalizacije; meni, da je treba za spodbujanje evropske konkurenčnosti v globaliziranem svetu razvijati zunanjo razsežnost notranjega trga; opozarja, da se Evropska unija ne bo le pasivno prilagodila globalizaciji, ampak bo, nasprotno, oblikovala globalizacijo; poudarja pomembnost okrepljenega strateškega sodelovanja na mednarodni ravni, zlasti preko čezatlantskih odnosov, in sodelovanja znotraj močnejših multilateralnih organizacij s spodbujanjem osnovnih načel EU – solidarnosti, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

16.

poziva, da se sprejmejo ukrepi za boj proti protekcionizmu v Evropski uniji in zunaj nje; poudarja, da protekcionizem zmanjšuje pravice potrošnikov in državljanov, namesto da bi jih ščitil;

17.

meni, da bi morala Evropska unija med večstranskimi nizi različnih večstranskih pogajanj, kot so pogajanja STO, oblikovati skupno stališče, ki vključuje skupne interese vsake posamezne države članice;

18.

poziva Komisijo, da razvije skladno integrirano politiko, usmerjeno k trajnostnemu razvoju; je prepričan, da je možno trajnostno rabo virov in krepitev sinergij med varstvom okolja in rastjo ter večjo inovativnost doseči s spodbujanjem razvoja in uporabe okolju prijaznih tehnologij ter bolj okoljsko naravnimi javnimi naročili s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih;

19.

poudarja vlogo tržnih instrumentov pri uresničevanju ciljev z zasedanja Evropskega sveta spomladi leta 2007, ki stremijo k temu, da se Evropa preusmeri v energetsko učinkovito gospodarstvo, ki temelji na obnovljivi energiji; meni, da je zaradi nenehnega pritiska na zviševanje cen energije in vedno večjega ogrožanja okolja pomembno spodbujati izboljšave na področju učinkovite rabe energije kot prispevek tako k rasti kot trajnostnemu razvoju; poudarja, da so evropska podjetja vodilna pri razvoju tehnologij na področju obnovljivih virov energije;

20.

pozdravlja predlog Komisije, da se uvede „peta svoboščina” namreč raziskovanje in inovacije – prosti pretok znanja –, ki bo dopolnila štiri svoboščine, prosti pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala;

21.

meni, da je treba glede na rast cen živil, ki je očitno stalna in ne ciklična, pregledati mehanizme skupne kmetijske politike, ki omejujejo ponudbo; meni, da ima skupna kmetijska politika lahko ključno vlogo pri stabilizaciji cen hrane;

22.

ponovno poudarja svoje stališče, da bi bilo koristno, če bi bilo namesto dela davčno obremenjeno poslabšanje okolja, saj bi to bil učinkovit način za obravnavanje okoljskih vprašanj in vprašanj zaposlovanja, ter meni, da je treba za ustvarjanje več novih delovnih mest in boj proti sivi ekonomiji zmanjšati obdavčitev dela;

23.

poudarja, da zaradi nedokončanega oblikovanja notranjega trga dejanska produktivnost EU zaostaja za potencialno in ne omogoča popolnega izkoriščanja priložnosti, ki jih ponuja globalni trg; meni, da medtem ko je notranji trg blaga sorazmerno dobro povezan, ostajajo trgi storitev, vključno s finančnimi storitvami, precej razdrobljeni; poziva k pospešenemu povezovanju trga storitev z doslednim in skladnim izvajanjem ter spodbujanjem dogovorjenih pravil in odpravo ovir, ki otežujejo konkurenco in vstop na trg; ugotavlja, da ima zagotavljanje učinkovitih storitev splošnega gospodarskega pomena po dostopnih cenah pomembno vlogo v konkurenčnem in dinamičnem gospodarstvu;

24.

poudarja, da mora uveljavljanje štirih svoboščin povsod v Evropski uniji potekati na enak način in v enakem obsegu ter da je treba stalno spremljati njihovo delovanje;

25.

poudarja, da je treba omrežne panoge odpreti za konkurenco, s tem, da se na evropskih povezanih trgih zagotovijo enaki izhodiščni pogoji in učinkovita konkurenca; v zvezi s tem meni, da je javno lastništvo na trgih električne energije in plina eden od glavnih dejavnikov, ki povzročajo motnje na evropski ravni, in da je treba spodbude za konkurenco na teh trgih dodatno izboljšati; je prepričan, da bi moralo širjenje, izboljševanje in povezovanje evropske infrastrukture, s poudarkom na čezmejnih projektih in povezovanju med staro in novo Evropo, pripomoči k razvoju ustreznih pogojev za bistveno rast produktivnosti v sektorjih prometa, energije ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

26.

ugotavlja, da je potreben usklajen davčni okvir, ki bi moral biti ugoden za družbe, zlasti za mala in srednja podjetja, ter usmerjen k obnovi rasti in ustvarjanju novih delovnih mest;

27.

poudarja, da mora Evropska unija v smislu državnega financiranja pospeševati davčno ureditev, da bi spodbudila ustanavljanje novih podjetij in tehnološke inovacije; ugotavlja, da bi to lahko vključevalo, med drugim, zmanjšanje davka, ki ogroža učinkovitost in ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za posebne socialne skupine, kot so ženske, dolgotrajno brezposelne osebe in starejši;

28.

je prepričan, da je za spodbujanje podjetniške kulture in ustvarjanje bolj prijaznega okolja za mala in srednje velika podjetja ključno, da je sistem upravljanja institucionalnega okvira za inovacije racionaliziran ter podprt z učinkovitim sistemom financiranja, ki bo zagotavljal sredstva v vseh fazah inovacijskega procesa – od razvoja ideje do njene uresničitve na ravni podjetja; poudarja, da je treba strukturno politiko oblikovati prilagodljivo, da bi spodbudili ustvarjalno samoizražanje in olajšali donosno uporabo ustvarjalnih idej;

29.

je prepričan, da boljša pravna ureditev in uresničevanje ambicioznih ciljev pri zmanjševanju obremenitev, povezanih z novo zakonodajo EU, prispeva k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju in spodbuja zasebno pobudo; poziva države članice, da oblikujejo ravno tako ambiciozne cilje, ki se nanašajo na vse ravni nacionalne zakonodaje; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti povečevanju učinkovitosti in upravne zmogljivosti držav članic;

30.

meni, da bi morale aktivne politike trga dela kombinirati politike, ki temeljijo na „prožni varnosti” z novimi oblikami varnosti, vključno z motivacijo za aktivno iskanje zaposlitve kot tudi boljše predvidevanje in pozitivno upravljanje sprememb, vključno z gospodarskim prestrukturiranjem, na podlagi katerega bi v čim večji možni meri zmanjšali socialno izključenost in olajšali proces prilagajanja; je prepričan, da je treba posebno pozornost nameniti načinom, s katerimi je mogoče učinkoviteje doseči državljane ter upoštevati njihova pričakovanja in potrebe;

31.

meni, da je treba razvijati vseživljenjski pristop, da bi aktivno reševali demografska vprašanja, vključno s posodobitvijo pokojninskih sistemov, ter zagotovili finančno, gospodarsko in socialno vzdržnost;

32.

meni, da je izobraževanje ključni dejavnik dolgoročnega potenciala rasti in učinkovit instrument za boj proti revščini in izključenosti, ki omogoča ljudem, da izboljšajo svoj življenjski standard; priporoča, da Evropska unija izvaja učinkovitejše ukrepe ter da države članice več vlagajo v izobraževanje in izboljšajo dostop do izobraževanja in usposabljanja za vse;

33.

meni, da se lahko z namenom spodbujanja stalnega izpopolnjevanja in izpopolnjevanja na delovnem mestu skozi vse življenje, zlasti v primeru nizko kvalificiranih in starejših delavcev, z učinkovitimi strategijami vseživljenjskega učenja uravnovesi negativen vpliv staranja prebivalstva delovne sile EU; vendar meni, da si je treba odločno prizadevati za povečanje osnovnih znanj mladih, za občutno zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in premajhnega razvoja znanj na splošno ter za krepitev vključevanja migrantov in invalidov v družbo in na trg dela, zlasti s pospeševanjem razvoja znanja;

34.

meni, da bi bilo treba učinkovito politiko priseljevanja preučiti ob upoštevanju pomanjkanja usposobljene delovne sile in zahtev trga dela; meni, da nadaljnji razvoj celovite evropske migracijske politike, ki dopolnjuje politike držav članic, ostaja temeljna prednostna naloga, da bi se lahko soočili z izzivi in izkoristili priložnosti, ki jih migracije predstavljajo v novem obdobju globalizacije;

35.

meni, da so spodbujanje rasti in sodelovanja s tretjimi državami ter prihodnja gospodarska odprtost Evropske unije še naprej ključni za dobro uravnavanje migracijskih tokov in boj proti vzrokom ilegalnega priseljevanja in osebam, ki ga spodbujajo; priznava, da Evropska unija nujno potrebuje skladno politiko za zakonito (npr. gospodarsko) migracijo;

36.

pozdravlja poročila o državah, ki jih je pripravila Komisija; vendar poziva k bolj sistematičnemu pristopu, ki poudarja tako uspehe kot pomanjkljivosti; podpira predlog Komisije o uvedbi posebnih točk, ki jih je treba upoštevati kot del večstranskega nadzora in priložnost za izboljšanje odzivov nacionalnih politik; priznava, da je treba povečati vlogo regionalne ravni pri zagotavljanju rasti in delovnih mest, kot ji je dodeljena v novi generaciji programov kohezijske politike za obdobje od 2007 do 2013;

37.

obžaluje dejstvo, da je Lizbonska strategija še vedno slabo zaznavna v nacionalnih politikah številnih držav članic; meni, da je za njeno učinkovito izvajanje bistvenega pomena, da se k delovanju spodbudi vse gospodarske udeležence; zlasti je prepričan, da bi boljša vključitev socialnih partnerjev, nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih organov ter civilne družbe izboljšala rezultate Lizbonske strategije in okrepila javno razpravo o ustreznih reformah; podpira predlog Komisije, da države članice okrepijo sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi parlamenti, hkrati pa zagotovijo letne razprave o izvajanju svojih nacionalnih programov reform;

38.

poziva Svet, naj upošteva naslednje spremembe:

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.