21.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/26

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Politika zmanjševanja neželenega prilova in odprave zavržkov v evropskem ribištvu (KOM(2007)0136),

—

ob upoštevanju uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1), zlasti člena 2 te uredbe,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o akcijskem načrtu Skupnosti za zmanjšanje zavržkov rib (KOM(2002)0656) in resolucije Evropskega parlamenta na to temo z dne 19. junija 2003 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o okolju prijaznejših metodah ribolova (3),

—

ob upoštevanju sporazuma iz leta 1995 o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezoceanskih staležev rib in izrazito selitvenih staležev rib,

—

ob upoštevanju predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Direktiva o morski strategiji) (KOM(2005)0505) in mnenju Evropskega parlamenta na to temo z dne 14. novembra 2006 (4),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0495/2007),

A.

ker so zavržki svetovni problem in je količina zavržkov ocenjena med 7 in 27 milijoni ton na leto, kar je enakovredno četrtini ulova rib in drugih vrst, in ker ni skupne ocene za EU kot celoto, kljub temu, da FAO ocenjuje, da se količina zavržkov v Severnem morju giblje med 500 000 in 880 000 tonami,

B.

ker tako zajetni zavržki škodujejo okolju, ovirajo obnovo izčrpanih staležev ter pomenijo izgubo časa in energije za ribiško industrijo,

C.

ker je komisar Borg tolikšne količine zavržkov označil kot „neetične“,

D.

ker je za opredelitev ukrepov za trajnostno upravljanje z morskimi viri nepogrešljiva udeležba vseh zainteresiranih strani v ribiški politiki, zlasti ribiške industrije,

E.

ker pojav zavržkov ni povezan zgolj z določenim tipom opreme, ampak z večino opreme, čeprav so zavržki pri nekaterih tipih opreme, kot so vlečne mreže, ponavadi večji, pa tudi z vplivom značilnosti posameznega ribištva, kot je na primer evropsko ribištvo, ki je skoraj v celoti večvrstno, kar povečuje tveganje zavržkov; ker imajo lahko nekatere vrste malega ribolova manjši zavržek, saj bolje uporabijo ulovljene ribe in se s svojim poznavanjem ribolovnih območij izognejo nezaželenemu ulovu,

F.

ker ribolov z visokim deležem zavržkov vzbuja zaskrbljenosti javnosti glede okoljskega vpliva ribištva, kar posledično zmanjšuje njeno zaupanje v trgovino z ribami in vpliva na prodajo,

G.

ker je razlogov za zavržke več, kot so čezmerni ribolovni napor, veljavni pristop glede celotnega dovoljenega ulova in kvote, ki silijo k zavržkom, neskladje pri številnih vrstah ribolova med specifikacijami za orodje in najmanjšo velikostjo iztovarjanja, višje sortiranje (high-grading) in ostale trgovinske prakse; ker je že tradicionalno večina novosti pri ribiški opremi namenjena povečanju ulova in ne bolj selektivnemu in manj uničujočemu ribarjenju,

H.

ker je EU med sklenjenimi mednarodnimi sporazumi, ki vsebujejo posebne izjave o potrebi po zmanjšanju zavržkov in prilova, sprejela Kodeks odgovornega ribištva FAO, FAO mednarodni akcijski načrt za preprečevanja nenamernega ulova morskih ptic pri ribolovu s paranglom, FAO mednarodni akcijski načrt za ohranitev in nadzorovanje morskih psov, 17. poglavje Programa Združenih narodov (Agenda 21), Rimski sporazum o svetovnem ribištvu, Kjotsko izjavo o trajnostnem prispevku ribištva k varni preskrbi s hrano, Sporazum iz New Yorka o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu in resolucij Generalne skupščine Združenih narodov 49/118 iz leta 1994 in 50/25 iz leta 1995, resolucijo 95. medparlamentarne konference, ki je potekala v Istanbulu v Turčiji od 15.do 20. aprila 1996, Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in Konvencijo o biološki raznovrstnosti,

I.

ker je EU soglašala s številnimi obvezami v okviru regionalnih ribiških organizacij ter dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, v katerih sodeluje,

1.

pozdravlja dejstvo, da si Komisija prizadeva spodbujati razpravo o tej resni vsebini z namenom, da se skupna ribiška politika osredotoči na odpravo zavržkov;

2.

pozdravlja predlog Komisije kot prvi poskus reševanja težave prilova, vendar poudarja, da je treba nujno oblikovati predpise za odpravo te okoljsko nevzdržne in nemoralne prakse, ki lahko v skrajnih primerih predstavlja do 90 % vseh ulovljenih rib;

3.

ponovno opozarja, da je obseg zavržkov pri malem ribolovu minimalen, in zato poziva k večji podpori Skupnosti za spodbujanje razvoja malega priobalnega ribolova in malega ribolova;

4.

nadalje pozdravlja novo opredelitev zavržkov, ki obsega netržne in druge vrste rib, iz česar izhaja, da treba zmanjšati tudi zavržke pri slednjih;

5.

poudarja, da mora politika EU učinkovito obravnavati vse različne vrste prilova (vključno z nevretenčarji, koralami, morskimi sesalci, pticami in želvami, vendar ne izključno z njimi) ter spodbujati okolju prijazne načine lova, ki ne ogrožajo morske biološke raznovrstnosti in ne povzročajo nepotrebnih poškodb drugih živih organizmov;

6.

izraža zaskrbljenost, ker je bil dosežen zelo majhen napredek pri razvijanju akcijskega načrta Skupnosti za morske ptiče in morske pse kljub zavezi Komisije iz leta 1999, in poziva Komisijo, da čim prej uresniči oba načrta;

7.

poziva Komisijo, naj upošteva razpoložljivo znanstveno mnenje o albatrosih, ki jim zaradi trenutne stopnje pogina, zlasti zaradi ribolova s parangalom, grozi izumrtje;

8.

meni, da je zmanjšanje splošnega ribolovnega napora skupaj z izboljšanjem selektivnih ukrepov eden izmed učinkovitih ukrepov za zmanjšanje nezaželenega prilova in zavržkov, saj so izčrpani staleži sestavljeni predvsem iz premajhnih rib; priznava, da bi zmanjšan ribolovni pritisk za industrijo pomenil znatne prednosti, saj omogoča, da se izčrpani staleži obnovijo in postanejo produktivnejši, industrija pa prihrani čas in napor pri sortiranju ulova;

9.

meni, da so prilovi in zavržki resna okoljska in gospodarska težava, saj se zaradi njih ruši ravnovesje v nekaterih ekosistemih, hkrati pa je bilo dokazano, da so glavni razlog za okrnitev staležev, tudi tistih z visoko tržno vrednostjo, kot je stalež trske;

10.

meni, da bo zmanjšanje zavržkov pripomoglo k dosegu dobrega okoljskega stanja, kot ga zahteva direktiva o morski strategiji;

11.

meni, da morajo biti programi za zmanjševanje zavržkov v celoti vključeni v celostno politiko Skupnosti za trajnostno ribištvo;

12.

meni, da se vzroki za zavržke razlikujejo med vrstami ribolova, odvisno od ribiške tehnike in tipa ribištva, tako da se morajo rešitve tudi razlikovati od primera do primera;

13.

čeprav so zavržki kot splošna praksa neupravičeni priznava, da imajo nekatere vrste visoko stopnjo preživetja na prostosti ter da je treba dovoliti odstopanja od prepovedi lova nanje ter na ogrožene in zaščitene vrste, če se predloži ustrezna znanstvena utemeljitev možnosti za preživetje teh vrst;

14.

poudarja, da je učinkovitost novih predpisov odvisna od primerne uporabe rezultatov znanstvenih raziskav ribolovnih območij v Evropski uniji in od upoštevanja posebnosti posameznih voda, ki so posledica njihove lege in biološke raznovrstnosti ter že dolgo ustaljenih ribiških praks;

15.

izraža pohvalo vsem v industriji, ki so pred kratkim začeli s programi za razvijanje bolj selektivnega ribolovnega orodja in praks, ki ciljajo na zmanjševanje zavržkov, ter spodbuja ostale, naj v tem procesu sodelujejo in uporabljajo strokovno znanje na področju ribolovnega orodja in poiščejo še bolj inovativne tehnike; obžaluje stališče nekaterih predlogov Komisiji, ki prikazujejo ukrepe za zmanjšanje zavržkov kot moteče;

16.

poudarja pomen prostovoljnega zmanjšanja ribolovnega napora, do katerega prihaja v nekaterih ribištvih, in poziva k vzpostavitvi mehanizmov za finančno nadomestilo ribičem, ki se odločijo za ta korak;

17.

pozdravlja prostovoljni sistem takojšnjih zaprtij, ki ga je nedavno sprejela škotska vlada s škotsko ribiško industrijo, po katerem bodo ribolovna območja zaprta za obdobje treh tednov, če poveljniki ladij opazijo veliko število podmerne trske; verjame, da sheme, kot je ta, ki je prva v Evropi, lahko v poglobljenem sodelovanju z ribiško industrijo prispevajo k zmanjšanju zavržkov;

18.

se strinja s Komisijo, da klasičen pristop skupne ribiške politike za zmanjšanje nezaželenega prilova, v skladu s katerim se v Svetu doseže dogovor o uporabi vedno bolj podrobnih tehničnih ukrepov za preprečevanje zavržkov nedoraslih rib, pri čemer so ribiči slabo zastopani, ni več učinkovit in da ga je treba dopolniti s programi, ki bodo spodbudili ribiče, da zmanjšajo prilov in zavržke, hkrati pa upoštevali značilnosti posameznega ribištva, zaradi česar bi ribiči ukrepe bolje sprejeli; vendar meni, da se bo nezaželen prilov zmanjšal samo s tehničnimi spremembami ribolovnega orodja in prakse;

19.

je seznanjen z možnostjo prepovedi zavržka, za katero Komisija meni, da je najučinkovitejša, čeprav bi se takšna prepoved težko izvajala, povzročila pa bi tudi povečanje potreb po finančnih in logističnih virih ter po osebju;

20.

meni, da je treba prepovedati višje sortiranje (high-grading) ulova z zavržkom dobre ribe, čigar ulov je dovoljen, v korist drugih vrst ribe, za katere je mogoče iztržiti višjo ceno, kljub temu, da bi to bilo težko uresničljivo; meni, da je treba zaradi lažjega izvajanja prepovedi poskusiti s postavitvijo zaprtega nadzornega video sistema na nekaterih ribiških ladjah;

21.

ugotavlja, da morajo imeti ribiči in ostale zainteresirane strani glavno vlogo pri spremljanju in nadzoru, če naj bi prevzeli odgovornost in sprejeli politike za odpravo zavržkov, saj je njihovo sodelovanje nepogrešljivo za uspešno izvrševanje ukrepov; poudarja, da primeri sodelovanja že obstajajo na drugih območjih, na primer v Kanadi in na Novi Zelandiji so bili, v dogovoru z ribiči, opravljeni poskusi z zaprtimi video nadzornimi sistemi v obsegu ribiških plovil; poročila kažejo, da je tovrsten nadzor uspešno prispeval k odpravi zavržkov;

22.

spodbuja Komisijo, države članice in zainteresirane strani, naj uporabijo pozitivne spodbude za industrijo, ki bo tako izboljšala svoje ribolovne prakse; verjame, da bi take spodbude lahko vključevale:

23.

opozarja, da Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (5), že vsebuje primer prednostnega dostopa za plovila s selektivnim orodjem, in sicer z dodatnim številom dni na morju, ki so na voljo plovilom z vlečno mrežo za lov na škampa, ki uporabljajo izločevalno rešetko in se strinja, da bi bilo treba obravnavati tovrstne spodbude;

24.

je prepričan, da bi se industrija ugodneje in učinkoviteje odzvala na kombinacijo pozitivnih in negativnih spodbud, ki jim je treba dati priložnost, da obrodijo sadove; nadalje meni, da je treba prepoved zavržkov izvajati po preizkusu drugih oblik negativnih spodbud, vključno z natančno določenim zaporedjem povečanj velikosti mrežnih očes, zaprtimi območji in drugimi.;

25.

poudarja pomen delujočega kontrolnega sistema po uvedbi prepovedi zavržkov; opozarja, da pomanjkljivo poznavanje količin zavrženih rib zmanjšuje kakovost ocen velikosti staležev in umrljivosti rib ter otežuje vrednotenje ukrepov za preprečevanje ulova rib, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti; poziva Komisijo, naj nadaljuje z razvojem novih tehnik nadzora, in v zvezi s tem opozarja na možnost, ki jo ponujajo elektronski ladijski dnevniki in uporaba zaprtih video nadzornih sistemov;

26.

vztraja, da mora višje sortiranje, ki je eden od glavnih razlogov za zavržke, postati nezakonit, pripomočke, ki ga omogočajo, kot so izločevalne rešetke pri pelagičnem ribolovu, pa je treba prepovedati;

27.

se strinja, da je najrazumnejši način za ravnanje izbira poskusnih vrst ribolova, ki temelji na količini zavržkov oziroma na ohranitvenem stanju zadevnih vrst; poudarja, da je pomembno, da se poskusni projekti izberejo v različnih območjih, ki predstavljajo geografsko raznolikost ribištva Skupnosti; verjame, da mora vsak poskusni projekt vključevati zadostno število plovil, da bi pokrili raznolikost ribolova in zagotovili dobro izmenjavo informacij znotraj sektorja; zato predlaga dve vrsti ribolova, to je ribolov z različnimi vlečnimi mrežami in ribolov, ki lovi in zavrže trske; priporoča, da se med izvajanjem poskusnih projektov, pri drugih vrstah ribolova oceni delež zavržkov;

28.

meni, da je treba prakse zavržka, ki nastanejo zaradi neskladnosti tehničnih predpisov o najmanjši velikosti iztovarjanja in velikosti mrežnih očes, obravnavati prednostno, ker jih je sorazmerno enostavno popraviti;

29.

poziva Komisijo, naj upošteva razpoložljivo znanstveno mnenje o staležih trske v Baltskem morju, pri katerih je velik odstotek ulova registriran kot prilov;

30.

za vsak zadevni ribolov predlaga naslednje korake:

31.

poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni načinu prenosa ukrepov, da se bodo uporabljali za flote EU, ki lovijo v vodah tretjih držav, ter poziva, naj bo uporaba najbolj selektivnega ribolovnega orodja pogoj za ribolov v skladu s partnerskimi sporazumi o ribištvu;

32.

upošteva pomembnost mešanega ribolova v EU in zaključuje, da se ta raznolikost mora odražati v ciljih zmanjšanja zavržkov, tako da ne bo treba vsem ribištvom istočasni doseči enakega zmanjšanja njihove količine, saj se že njihove začetne količine razlikujejo;

33.

poudarja, da se za preprečitev nesmiselnih pobud, kot je izoblikovanje trga z majhnimi ribami ali ribami, ujetimi brez kvot, takšnih rib v primeru sprejetja prepovedi zavržkov za določena ribištva pod nobenimi pogoji ne bi smelo neposredno tržiti; meni, da bi se lahko plovilom povrnili stroški prevoza na obalo za ulov, ki bi ga sicer zavrgla; meni, da bi se npr. te ribe lahko uporabile za proizvodnjo ribje moke in ribjega olja in da bi vsa podjetja, ki bi uporabljala to možnost, prispevala v sklad za povrnitev stroškov, organiziran na regionalni ravni;

34.

ugotavlja, da ima Evropski sklad za ribištvo določbe za financiranje poskusnih projektov za bolj selektiven ribolov in dvakratno zamenjavo orodja ter poziva države članice, naj jih uporabijo; poziva k večji administrativni prožnosti pri uporabi sredstev iz Evropskega sklada za ribištvo, da bi se obetajoči poskusni projekti lahko hitro razvijali;

35.

poudarja, da je ureditveni sistem celotnega dovoljenega ulova eden izmed glavnih vzrokov za zavržke in da je treba sprejeti ukrepe, da bi se izognili obveznim zavržkom ulova zaradi pomanjkanja kvot rib, ki so ustrezne velikosti, a se njihovemu ulovu ni bilo mogoče izogniti;

36.

priporoča, da se kvote prilova vključijo v sistem celotnega dovoljenega ulova ter da ves iztovorjeni prilov šteje pri dodeljevanju kvot; če ribolov preseže kvoto prilova, se tvega zaprtje, poleg tega naj bi presežek ulovljenih podmernih rib povzročil zaprtje v najkrajšem času; ta kvota se mora nato postopno zmanjševati, da se zagotovijo dodatne spodbude za izboljšanje selektivnosti orodja;

37.

ugotavlja, da države članice trenutno lahko v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (6) določijo strožje tehnične ukrepe plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, ko ribarijo v vodah EU; meni, da bi morale biti dovolj prožne, da bi preizkusile nove rešitve, ki bi jih Komisija ocenila glede na učinkovitost ter da bi, pod določenimi pogoji, morale biti sposobne določiti bolj selektivne tehnične ukrepe na vseh plovilih, ki ribarijo v priobalnem pasu do 12 milj;

38.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, regionalnim svetovalnim svetom, svetovalnemu odboru za ribištvo in ribogojstvo ter regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, katerih članica je EU.