Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o vlogi EU v severnoirskem mirovnem procesu (mnenje na lastno pobudo)

EESO je na plenarnem zasedanju 12. in 13. decembra 2007 v skladu s členom 19(1) poslovnika ustanovil pododbor za pripravo mnenja na lastno pobudo na temo:

Pododbor za vlogo EU v severnoirskem mirovnem procesu, zadolžen za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejel 23. septembra 2008. Poročevalka je bila ga. MORRICE.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 448. plenarnem zasedanju 22. in 23. oktobra 2008 s 151 glasovi za, 1 glasom proti in 2 vzdržanima glasovoma.

1.1 Iz sodelovanja EU v severnoirskem mirovnem procesu se lahko veliko naučimo. Napredek, ki je bil na socialnem, gospodarskem in zlasti političnem področju dosežen od najtežjih dni v burni preteklosti te regije, je izjemen. Varnostne razmere so se izboljšale, poteka reorganizacija javne uprave, prihod tujcev (priseljencev in turistov) krepi gospodarstvo in pomaga odpraviti sektaški način razmišljanja, čezmejno sodelovanje presega pričakovanja, delitev oblasti med nekdanjimi nasprotniki pa se začenja sprejemati kot „politično korektna“.

1.2 Vendar bi bila samozadovoljnost v tem trenutku popolnoma neprimerna. Šokantni pogled na „zidove miru“, ki ločujejo katoliško in protestantsko skupnost v Belfastu je žalostno dejstvo, vendar tudi realno opozorilo ne samo na resne težave, s katerimi se še vedno sooča mirovni proces (zlasti glede na splošno spravo v družbi), temveč tudi na to, koliko je treba še storiti. Desetletja nasilja, sovraštva, nezaupanja, nepoznavanja in nestrpnosti so vodila do ločevanja na Severnem Irskem, ki nima primere. Res je, da lahko ljudje ob „sprejemljivi ravni“ miru živijo za svojimi stenami, v svojih hišah, vaseh, cerkvah, šolah in na športnih stadionih, vendar so lahko ta „vzporedna življenja“ le prehodna faza v procesu doseganja medsebojnega spoštovanja, razumevanja in harmonije, za uresničitev katerih bo morda potrebnih več generacij.

1.3 Vloga EU v severnoirskem mirovnem procesu je bila (in je še vedno) precedenčni primer v njeni zgodovini. Dejstvo, da je zgodba o podpori EU temu procesu razmeroma napeta, je merilo primernosti njenega pristopa. To ni bil neuspešen poskus vmešavanja v razmere, ki so zunaj njenega dosega, ali zapolnitev lukenj. Metoda EU za vzpostavljanje miru na Severnem Irskem je bila edinstvena, dolgoročna uporaba precejšnjih virov, ki so bili strateško načrtovani in uporabljeni, temeljila pa je na načelih socialnega partnerstva in subsidiarnosti ter je v vsakem trenutku upoštevala vključujoča lokalna posvetovanja.

1.4 EU je s kombinacijo neposrednih in posrednih posegov pripomogla k temu, da je v okviru mirovnega procesa ustvarjeno okolje za uspešno spravo, ko bodo za njo izpolnjeni politični pogoji, ter je imela vlogo spodbujevalca resničnega vzpostavljanja miru, ki še ni v celoti dosežen.

1.5 EU si ni nikoli poskušala pripisovati zaslug za uspešnost mirovnega procesa. Vendar je pomembno, da se vrednost in pomen vloge EU zapišeta v zgodovino. Ne samo zaradi tega, ker naj bi podpora EU zlasti spravnemu procesu trajala še več let, temveč tudi zato, ker bi lahko izkušnje, pridobljene v okviru programa EU PEACE, prispevale k prizadevanjem za krepitev miru in sprave tudi v drugih predelih sveta. EU ne bo nikoli imela vseh odgovorov, vendar je primer Severne Irske pokazal, da ima sredstva in izkušnje, s katerimi lahko pomaga drugim najti te odgovore.

1.6 EU, ki je največji svetovni zgled za vzpostavljanje miru, skupaj svojimi državami članicami razpolaga s strokovnim znanjem, izkušnjami, raznolikostjo, viri in ugledom, ki so potrebni za podporo reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru, kjer koli na svetu je to potrebno. Pa ne samo to: njena dolžnost je, da to naredi, in njena obveznost, da vzpostavljanje miru postavi v središče svoje prihodnje strateške usmeritve.

2.1 Priporočila so razdeljena v dva ločena dela. Prvi del se nanaša na delovna področja na Severnem Irskem in obmejnih okrožjih, na katera bi se morala osredotočiti podpora EU, da bi se nadaljeval spravni proces. Drugi del pa se nanaša na širši okvir podpore EU pri vzpostavljanju miru in doseganju sprave tudi na drugih konfliktnih območjih ob uporabi izkušenj, pridobljenih na Severnem Irskem, ki jih opisujemo v seznamu sredstev za reševanje konfliktov spodaj.

2.2.1 Spoznanja na podlagi izkušenj na Severnem Irskem kažejo, da je vzpostavljanje miru strateški in dolgotrajni proces. Začne se z s prenehanjem nasilnih spopadov in v različnih fazah usmeri na politično stabilnost, mirno sožitje, spravo ter na koncu na družbeno harmonijo, gospodarsko blaginjo in „družbo vseh ljudi“. Zato mora biti podpora EU temu procesu dolgoročna, pri tem pa se je treba zavedati krhke narave začetnih faz in časa, ki je potreben za dosego resnične sprave. Obseg finančne pomoči EU se lahko zmanjša in se bolj ciljno usmeri, ko se v regiji prenehajo spopadi, vendar se mora tudi v prihodnje povečevati partnerska vloga EU v tem procesu in njena sposobnost za vzpostavljanje stikov z regijo tudi na druge ustvarjalne načine.

2.3 Priporočilo 1: EU bi morala ohraniti svojo dolgoročno podporo pri vzpostavljanju miru na Severnem Irskem, pri tem pa bi se morala bolj osredotočiti na:

2.4 Priporočilo 2: Projektna skupina Evropske komisije za Severno Irsko bi se morala tudi v prihodnje osredotočati na usmerjanje, lajšanje in podpiranje novih ustvarjalnih in inovativnih načinov, ki jih je treba izoblikovati, poleg tistih, ki so odvisni od finančnih sredstev programa PEACE, kot so raziskave, prenos znanja, izobraževanje in omogočanje povezovanja v mednarodne mreže za reševanje konfliktov.

2.6 EU mora na podlagi izkušenj na Severnem Irskem ne samo doseči spoznanja, temveč tudi ta spoznanja posredovati drugim, ki se soočajo z različnimi ravnmi konfliktov, ne glede na to, ali so znotraj njenih meja, na njenih mejah ali drugje po svetu. To bo najbolj povečalo pozitivno vlogo, ki jo ima lahko EU pri reševanju svetovnih konfliktov.

2.7 Priporočilo 3: Zagotoviti je treba izmenjavo najpomembnejših izkušenj med institucijami EU in oblastmi držav članic ter na mednarodnem prizorišču. To je treba omogočiti z:

2.8 Priporočilo 4: To bi lahko olajšali z vzpostavitvijo evropskega institucionalnega instrumenta za reševanje konflikta na Severnem Irskem, ki bi nadaljeval sedanje delo na področju reševanja konfliktov na lokalni in mednarodni ravni. O podrobnostih bi morala na ravni EU potekati razprava s socialnimi partnerji, ki bi jo začel EESO in v okviru katere bi proučili, kako vzpostaviti instrument za reševanje konfliktov, ki bi imel evropsko razsežnost.

2.9 Priporočilo 5: Seznam sredstev spodaj je treba sprejeti in izboljšati, da bi pripomogli k analizi konfliktnih razmer in zagotovili podatke za posredovanje EU, če in ko je to potrebno. Seznam sredstev povezuje niz instrumentov, ki jih uporablja EU in ki bi lahko služili kot referenčna točka in izhodišče za delo v zvezi z varstvom manjšin, enakopravnostjo, krepitvijo zmogljivosti, splošnim družbenim in čezmejnim sodelovanjem ter s socialno-gospodarskim razvojem na drugih območjih v EU, na njenih mejah in na konfliktnih območjih zunaj njenih ozemeljskih meja.

3.1 Namen tega mnenja je povedati razmeroma nepoznano zgodbo o uspešni podpori EU severnoirskemu mirovnemu procesu, da bi poglobili razumevanje severnoirskih izkušenj v okviru evropske civilne družbe ter sestavili „seznam sredstev“ za metode, ki jih je EU uporabila za spodbujanje miru in sprave in bi jih lahko po potrebi uporabila tudi na drugih konfliktnih območjih.

3.2 Mnenje se osredotoča predvsem na podporo EU v okviru njenih mirovnih programov PEACE, Mednarodnega sklada za Irsko in INTERREG. Obravnava načrtovanje porabe finančnih sredstev ter njihov vpliv na družbeno, gospodarsko in politično življenje v regiji, pri tem pa se osredotoča na podporo civilni družbi (gospodarstvu, sindikatom, sektorju prostovoljnega dela).

3.3 Obravnava tudi širše možnosti, ki jih EU ponuja za britansko-irsko politično, diplomatsko in administrativno sodelovanje, ter način, kako je bil „evropski model zagotavljanja miru“ uporabljen kot gonilo pozitivnih premikov na Severnem Irskem.

4.1 Organizirana so bila štiri delovna srečanja, med katerimi je bila tudi posvetovalna konferenca aprila 2008 na Severnem Irskem. Na konferenci so bile s pomočjo vprašalnika in e-posvetovanja zbrane informacije zainteresiranih strani in strokovnjakov, kar je omogočilo oblikovanje sklepov na podlagi neposrednih izkušenj, pridobljenih s programi in politikami EU. Poleg tega so bili člani pododbora na študijskem potovanju in so se v Belfastu seznanili s projekti, ki jih financira EU.

4.2 Konferenca je potekala sočasno z dogodki, ki pomenijo precejšen politični napredek na Severnem Irskem, udeležili pa so se je prvi minister in njegov namestnik, irski državni sekretar ter visoki predstavniki EU, ki sodelujejo pri oblikovanju programa PEACE.

4.3 K mnenju je bistveno prispevalo dragoceno sodelovanje treh skupin EESO, njihovih strokovnjakov, članov pododbora iz Francije, Španije, Italije in ZK, Evropskega parlamenta (poročilo de Brúna) in Evropske komisije.

5.1.1 Severna Irska leži na severovzhodnem delu irskega otoka. Površina Severne Irske je 5 500 km2; po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2001 ima 1 685 000 prebivalcev, od katerih je 53,1 % protestantov, 43,8 %, katolikov, 0,4 % pripadnikov drugih ver in 2,7 % versko neopredeljenih. To je eno od najmlajših prebivalstev v Evropi, saj je 40 % prebivalcev mlajših od 29 let. Predvideva se, da bo število prebivalcev, ki se prej zaradi izseljevanja ni spreminjalo, do leta 2011 povečalo na 1,8 milijona.

5.1.2 Gospodarstvo, v katerem je prevladovala tradicionalna predelovalna industrija (ladjedelništvo tekstilna industrija), se spreminja v storitveno in navzven usmerjeno gospodarstvo. Od leta 2004/05 se je bruto dodana vrednost realno povečala za 3,5 %, kar je nekaj manj od povprečja v Združenem kraljestvu, vendar manj od 10-odstotne rasti irskega BDP v letih „keltskega tigra“. Bruto dodana vrednost na prebivalca znaša 80 % povprečja v Združenem kraljestvu, brezposelnost pa se je s 17,2 % leta 1986, ko je bila največja, zmanjšala na 3,6 %. Vendar se za temi statističnimi podatki skrivajo številni resni izzivi, kot sta visoka stopnja gospodarske nedejavnosti, ki znaša 26,9 % in je največja od vseh regij Združenega kraljestva, ter velika odvisnost od javnih sredstev za podporo javnega in zasebnega sektorja, kar škodi podjetniškemu duhu (javna sredstva znašajo 62 % bruto dodane vrednosti).

5.2.1 Severna Irska je kot regija Združenega kraljestva nastala po Zakonu o irski vladi (Government of Ireland Act), ki je Irsko leta 1921 razdelil na južni in severni del. Na otoku je bila tako ustvarjena mejna regija, v družbenem, gospodarskem in političnem smislu pa se je začelo življenje „eden mimo drugega“. Ta delitev je od takrat jabolko spora med severnoirskimi nacionalisti (ki so večinoma katoliki) in unionisti (ki so večinoma protestanti). Nacionalisti se, na splošno rečeno, zavzemajo za združeno Irsko, unionisti pa želijo, da Severna Irska ostane del Združenega kraljestva.

5.2.2 Leta 1921 je bilo 60 % prebivalcev protestantov in 40 % katolikov. Skupnost unionistov, ki so bili večina, je bila na oblasti skoraj pol stoletja. V poznih šestdesetih letih 19. stoletja so se zagovorniki državljanski pravic podali na ulice in zahtevali konec diskriminacije. Sledili so krvavi spopadi in nemiri, ki jih mnogi vidijo kot začetek novejših severnoirskih „težav“. Leta 1972, ko so bile „težave“ največje, je bil razpuščen parlament Severne Irske in uvedena „neposredna vladavina“ iz Londona.

5.2.3 V naslednjih letih je bilo veliko poskusov za umiritev razmer, tudi s pobudami za spravo, ki so jih pripravljale zlasti organizacije civilne družbe, vključno s sindikati. Vendar je v istem obdobju prišlo do hudega nasilja, ki je v 35 letih vzelo več kot 3 500 življenj ter povrh tega za sabo pustilo na tisoče telesno in umsko prizadetih.

5.2.4 Leta 1994 so paravojaška premirja omogočila pogovore političnih strank. Leta 1998 je bil sklenjen Sporazum iz Belfasta (znan tudi kot Good Friday Agreement), ki ga je na ločenih referendumih južno in severno od meje podprla velika večina. Naslednje leto so bili vzpostavljeni severnoirska izvršna oblast, skupščina in nekaj skupnih severno-južnih organov; v zadnjih nekaj tednih prejšnjega tisočletja se je decentralizacija nadaljevala.

5.2.5 Leta 2002 je bila skupščina začasno razpuščena; šele maja 2007 je bila znova vzpostavljena decentralizirana izvršna oblast, ki je temeljila na delitvi oblasti, vodili pa sta jo Demokratična unionistična stranka (unionisti) in Sinn Fein (republikanci). Regija je zdaj skoraj že štirideset let politično stabilna.

5.3.1 Združeno kraljestvo in Irska sta se Evropski uniji pridružila leta 1973, ko so bile „težave“ največje; Severna Irska je z dodelitvijo statusa v okviru „cilja ena“ dobila „posebni status“, čeprav v gospodarskem smislu ni izpolnjevala vseh pogojev. To je pomenilo dodatna finančna sredstva za gospodarski in socialni razvoj, ki so bila predvidena kot dodatek finančnim sredstvom vlade Združenega kraljestva, čeprav so mnogi trdili, da so bila uporabljena za potrebe javnega financiranja.

5.3.2 Na prvih neposrednih volitvah v Evropski parlament (1979) so bili izvoljeni trije poslanci iz Severne Irske (Ian Paisley, John Hume in John Taylor). Leta 1984 je Evropski parlament o Severni Irski objavil poročilo Haagerup, predsednik Evropske komisije pa je obljubil, da „bo z razumevanjem obravnavan predlog za celostni načrt za Severno Irsko in mejna območja“. Vendar je poudaril, da potrebuje dovoljenje od britanske in irske vlade.

5.3.3 Leta 1986 sta vladi Združenega kraljestva in Irske ustanovili Mednarodni sklad za Irsko, ki naj bi „spodbujal socialni in gospodarski napredek ter spravo med nacionalisti in unionisti na irskem otoku“. EU je poleg ZDA, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije ena od glavnih donatorjev, saj je v več kot 20 letih prispevala 849 milijonov eurov, namenjenih podpori za več kot 5 700 projektov na Severnem Irskem in mejnih okrožjih Irske. Do leta 2013 bo EU Mednarodnemu skladu za Irsko namenila skupaj 349 milijonov eurov.

5.3.4 Leta 1972 je predsednik Evropske komisije Jacques Delors obiskal Severno Irsko, da bi se posvetoval z lokalnimi predstavniki, kar je okrepilo njegova prizadevanja za mir v regiji. Tega leta so bile z izoblikovanjem enotnega trga odpravljene gospodarske ovire za trgovino med južnim in severnim delom otoka, kar je postopoma ustvarilo dragocene možnosti za čezmejno trgovino in gospodarske dejavnosti.

5.3.5 Leta 1994, neposredno po paravojaških premirjih, se je Delors srečal s tremi severnoirskimi poslanci Evropskega parlamenta (takrat Ian Paisley, John Hume in Jim Nicholson) in dogovoril o načrtih za novi večji paket EU. Ustanovil je tudi projektno skupino in po obsežnih lokalnih posvetovanjih pripravil predlog za 300 milijonov eurov vreden program PEACE, o katerem so se dogovorili na vrhu EU leta 1994, le nekaj tednov pred koncem Delorjevega predsedniškega mandata. Program je bil podaljšan za dve leti, EU pa je prispevala dodatna finančna sredstva v višini 204 milijona eurov.

5.3.6 To je bil prvi posebni program za podporo miru in sprave na Severnem Irskem in v mejnih irskih okrožjih, tj. PEACE I. V široka posvetovanja o tem programu je bilo vključeno mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1) iz leta 1995, v katerem je Odbor pozdravil to pobudo ter poudaril potrebo po dolgoročnem pristopu in prilagodljivosti pri razporejanju sredstev.

5.3.7 Programu PEACE I je sledil program PEACE II, o katerem so se pogajali člani severnoirske izvršne oblasti, EU pa mu je namenila 531 milijonov eurov. Ta program je bil podaljšan do leta 2005/06 s finančnimi sredstvi EU v višini 78 milijonov eurov. EESO je pripravil tudi drugo mnenje (poročevalec je bil g. Simpson), v katerem je pozval, da se finančna sredstva za program PEACE II osredotočijo na projekte, ki spodbujajo spravo, in na težave, s katerimi se srečujejo priseljeni delavci. Leta 2007 se je začel izvajati program PEACE III za obdobje 2007–2013, ki mu je EU namenila finančna sredstva v višini 225 milijonov eurov. Skupni znesek, ki ga je EU namenila tem programom, znaša 1,338 milijarde eurov.

5.3.8 Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je po decentralizaciji leta 2007 ustanovil novo projektno skupino, ki jo je vodila evropska komisarka za regionalne zadeve Danuta Hübner, da bi obravnavala prihodnje sodelovanje EU in Severne Irske. Poročilo, ki je bilo objavljeno 2008, predlaga številne načine za boljše vključevanje regije v politike EU, ter opozarja na zanimanje, ki so ga izrazile severnoirske oblasti za spodbujanje oblikovanja evropskega instrumenta za reševanje konfliktov, s katerim bi zagotovili raziskave, posvetovanja in izmenjavo izkušenj.

6.1 Sodelovanje EU v mirovnem procesu je imelo več oblik, od politične podpore na visoki ravni do finančnih intervencij na lokalni ravni. Ta dejavnost je bila najbolj intenzivna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pri podpori političnemu napredku, doseženem na podlagi premirij in Sporazuma iz Belfasta (Good Friday Agreement), danes pa se nadaljuje v okviru projektne skupine Evropske komisije, ki se osredotoča na nova področja sodelovanja, PEACE III, Mednarodni sklad za Irsko in INTERREG.

6.2 Finančna sredstva EU, namenjena vzpostavljanju miru, so bila doslej bistveni element podpore EU mirovnemu procesu. Vendar so tudi nefinančni dejavniki, ki so samodejno nastali s članstvom v EU, zelo močno vplivali na spodbujanje pozitivne spremembe. „Področje vpliva“ EU zato lahko razdelimo na dve skupini dejavnikov, ki se kljub prekrivanju razlikujeta: finančni in nefinančni dejavniki.

6.3.1 EU je zagotovila „nevtralni prostor“ za omogočanje dialoga med britanskimi in irskimi politiki po pristopu, saj je ponudila nove možnosti za redna srečanja na nevtralni podlagi. To je bilo zelo koristno tudi za severnoirske poslance Evropskega parlamenta. Najboljši primer za to je srečanje, ki so se ga leta 1994 udeležili Paisley, Hume, Nicholson in Delors in na katerem je bil zasnovan program PEACE. Paisley je srečanje opisal kot eno od najbolj produktivnih v njegovi karieri. Čezmejno sodelovanje med britanskimi in irskimi uradniki na področju vsakdanjih vprašanj je ravno tako prispevalo k „povezovanju“ uprav, kar je nedvoumno pozitivno vplivalo na mirovni proces.

6.3.2 „Nevtralni prostor“ je bil še bolj koristen glede na podporo EU mirovnemu procesu na kraju samem. Vključevanje, sodelovanje in krepitev vloge civilne družbe so omogočile institucije in razporeditev osebja, ki si je prizadevalo za nepristranski in vključujoč pristop.

6.3.3 Drug pomemben nefinančni element je bila priložnost za oblikovalce odločitev iz Združenega kraljestva in Irske, da spoznajo kompromisni slog doseganja soglasja pri sprejemanju zakonodaje EU. Države članice so pri pogajanjih v Svetu uporabile nov slog večstranskega dialoga, uravnoteženosti in kompromisa, kar je bilo dragoceno orodje v lokalnih političnih pogovorih.

6.3.4 Vzpostavitev enotnega evropskega trga leta 1992 je imela pomemben nefinančni vpliv na mirovni proces. Odstranitev upravnih ovir za čezmejno trgovino je spodbudila večje sodelovanje med gospodarskimi organizacijami z obeh strani meje ter pospešila dolgotrajne dejavnosti sindikalnega gibanja za čezmejno sodelovanje. Vendar so čezmejni varnostni ukrepi še vedno ovirali večji napredek gospodarskega in socialnega sodelovanja.

6.3.5 Nefinančni dejavnik z omejenim vplivom je bil na začetku evropski model doseganja miru kot zgled, ki naj bi mu regija sledila. Mnogi so ob pristopu Severne Irske k EU upali, da bo stabilizacijski učinek pristopa takojšen. Vendar so bile družbene delitve zelo zakoreninjene in je bilo potrebno nekaj časa, da evropski model začne vplivati na proces.

6.3.6 Celo danes po 35 letih članstva v EU še vedno obstajajo „zidovi miru“, ki ločujejo katoliško in protestantsko skupnost. Večina otrok obiskuje „ločene“ šole in 90 % ljudi živi v „ločenih“ skupnostih.

6.4.1 Finančni vpliv programa PEACE I na mirovni proces je bil pomemben zaradi svoje edinstvenosti in inovativnosti – kaj takega EU prej ni niti poskušala. 500 milijonov eurov, namenjenih podpori miru in sprave v obdobju 1995–1999, je bil največji znesek, ki je bil dodeljen temu posebnemu namenu. To je predstavljalo 73 % celotne naložbe, preostali del pa so prispevale oblasti obeh držav in nevladni sektor.

6.4.2 Ključni dejavnik pozitivnega vpliva program PEACE I je bil proces obsežnih posvetovanj ob njegovem oblikovanju. Organizirana civilna družba, vključno z nevladnimi organizacijami, sindikati in podjetji, je sprejemala odgovornost, ker je bil njihov prispevek priznan. Tudi severnoirski poslanci Evropskega parlamenta so pri podrobnostih neposredno sodelovali. S programom PEACE I je bila seznanjena širša javnost in so ga zato na celotnem območju njegovega izvajanja dobro poznali. To „priznavanje“ velja tudi še danes. Statistični podatki kažejo, da ima skoraj polovica prebivalcev koristi od programov PEACE.

6.4.3 Za uspeh programa PEACE je bila bistvenega pomena tudi izvirnost njegovih finančnih mehanizmov. Posredniški finančni organi so bili domiselno sredstvo za prenos odgovornosti na lokalno raven in hkrati za krepitev zmogljivosti. Območna partnerstva predstavnikov gospodarstva, kmetijstva, prostovoljnega in družbenega sektorja ter sindikati in izvoljeni člani lokalne vlade so bili za Severno Irsko prvotnega pomena. Tako kot financiranje je bil tudi ta partnerski pristop k sprejemanju odločitev del mirovnega procesa.

6.4.4 Splošno priznano je, da je ta pristop „od spodaj navzgor“ pomenil, da je financiranje dostopno „tistim na obrobju lokalnega gospodarskega in družbenega življenja“. Namenjen je bil zlasti skupinam, ki so do takrat dobile le malo ali nič pomoči, kot na primer žrtve in nekdanji zaporniki, spodbudil pa je tudi financiranje, namenjeno drugim, vključno z organizacijami družbenih skupnosti in čezmejnimi organizacijami ter ženskimi in mladinskimi skupinami.

6.4.5 Finančni vpliv teh programov je bil večji od vpliva predhodnega financiranja EU, ker je bil zagotovljen kot „dodatek“. Zaradi tega je bil dragocenejši in vidnejši, saj je dopolnjeval vladna finančna sredstva, namenjena regiji. Pogosto je slišati mnenje, da to ni veljalo za druge programe strukturnih skladov EU.

6.4.6 Svoj vpliv je imelo tudi spreminjanje osredotočenosti med programi. Program PEACE I je bil večinoma namenjen „socialnemu vključevanju“, PEACE II pa „gospodarski prenovi“. V okviru programa PEACE III se je osredotočenost preusmerila na „spravo“, ki velja za najboljši način reševanja težav glede še vedno obstoječih sektaških delitev.

6.4.7 Tudi pristojnost za programa PEACE II in III je bila prenesena na novoustanovljeni čezmejni Organ za posebne programe EU ( Special EU Programmes Body – SEUPB). Nekatere vidike njegovega dela podpirajo spremljevalni odbori, ki združujejo interese javnosti, sindikatov in zasebnega sektorja iz Severne Irske in obmejnih okrožjij. Nekateri trdijo, da je ta sprememba vplivala na zmanjšanje sodelovanja lokalne ravni, drugim se pa zdi, da je to zelo koristen sistem „vse na enem mestu“ (one-stop-shop) za vse vidike financiranja EU v okviru programa PEACE in na čezmejni ravni.

6.4.8 Mednarodni sklad za Irsko je imel s svojimi projekti in strukturo prav tako pomemben vpliv. Mednarodni sklad za Irsko omogoča sodelovanje predstavnikov iz držav donatork; ta edinstvena oblika sodelovanja (zlasti med EU in ZDA) bi lahko bila dragocen primer dobre prakse za druga konfliktna območja.

6.4.9 Čeprav se program INTERREG izvaja v vsej EU, je bil v okviru mirovnega procesa njegov svojstveni vpliv na irski otok izredno dragocen. V okviru programa INTERREG so bile v povezavi s čezmejnimi elementi programov PEACE izvedene naložbe v čezmejno infrastrukturo in socialno-gospodarske programe, kar je pripomoglo k spodbujanju sodelovanja med skupnostmi, ki živijo ena mimo druge.

6.4.10 Neposredni vpliv drugih pobud EU (URBAN, EQUAL in LEADER) na severnoirski mirovni proces je bil manjši, kljub temu pa je bil, in je še vedno, pomemben.

6.5.1 Po delitvi otoka leta 1921 sta se ločeno in posebej izoblikovali dve jurisdikciji. Vpliv te drže „eden mimo drugega“ je bil očiten že pred „težavami“, 35-letno nasilje pa ga je še poslabšalo. Čezmejna interakcija je bila omejena zaradi nevarnosti in težav, čezmejna trgovina pa je bila manjša kot na kateri koli drugi notranji meji v EU.

6.5.2 Politike EU so spodbudile in omogočile spremembo paradigme čezmejnega sodelovanja. Pri tem je pomagalo dejstvo, da sta tako Irska kot Združeno kraljestvo člana Evropske skupnosti. Na gospodarskem področju je bil vpliv enotnega trga„od zgoraj navzdol“ še posebej dragocen, medtem ko je bil na družbenem in kulturnem področju vpliv programov PEACE, ki vključujejo šest južnih mejnih okrožjih, „od spodaj navzgor“ katalizator za prej nepredstavljivo čezmejno interakcijo.

6.5.3 Skupni cilji so vključevali večjo gospodarsko in družbeno interakcijo ter tesnejše sodelovanje med vpletenimi vladami. Temelj Sporazuma iz Belfasta (Good Friday Agreement) je bila ustanovitev severno-južnega ministrskega sveta in čezmejnih organov. Te skupno financirane institucije nimajo primere v EU. Tudi idejo o „otoškem gospodarstvu“, ki je veljala za radikalni koncept, zdaj večina sprejema kot prevladujoči model, ki je uporaben in koristen.

6.5.4 Pobude za večje sodelovanje so pogosto dajali socialni partnerji. Njihovo pionirsko delo je omogočilo, da oblikovalci odločitev na severu in jugu sodelujejo pri izboljšanju čezmejnega razumevanja, spoštovanja in zaupanja. Tesno sodelovanje, nastalo na tej podlagi, je uspešno na veliko področjih, vendar je najbolj očitno na gospodarskem področju ter v zdravstvu in izobraževanju.

6.5.5 Med številnimi pozitivnimi rezultati tega dela je sedemletni program za razvoj trgovine in gospodarstva, ki ga izvajata dve gospodarski skupini s severa in juga (Konfederacija britanske industrije , Confederation of British Industry's – CBI in Irska konfederacija podjetij in delodajalcev, Irish Business and Employers Confederation – IBEC). Program se financira iz Mednarodnega sklada za Irsko ter programov PEACE in INTERREG in je omogočil več kot 300 srečanj kupcev in dobaviteljev. Trgovina se je v tem obdobju podvojila (1991–1997) in presegla 2 milijardi funtov.

6.5.6 Prizadevanja sindikalnega gibanja za krepitev čezmejnih in medskupnostnih vezi je prav tako dragoceno. Irski kongres sindikatov ( Irish Congress of Trade Unions , ICTU) je vseirska organizacija, ki si je v času „težav“ neutrudno prizadevala za izboljšanje družbenih odnosov. Kongres za svoje delovanje ni iskal finančnih sredstev, kljub temu pa so nekateri organi, povezani s sindikati, prejemali podporo EU.

6.5.7 Dejstvo, da je neposredne koristi od čezmejnega izvajanja programa PEACE lahko imelo le šest obmejnih okrožjih na jugu, pomeni, da je bilo to izvajanje omejeno, zlasti glede na razvoj gospodarstva v času, ko je bil največji potencial zunaj območja, ki se obravnava kot južno.

6.5.8 Čezmejno sodelovanje je bilo povzdignjeno na popolnoma novo in precej širšo in globljo raven. Ko je bila večina fizičnih, davčnih, tehničnih in varnostnih ovir odpravljena, kar je omogočilo in spodbudilo do takrat največji obseg čezmejne trgovine, interakcije in sodelovanja, je bil izziv nadaljevati obravnavo preostalih dolgotrajnih kulturnih in družbenih ovir.

6.5.9 Bistvenega pomena je to, da so metode, ki jih je EU uporabila za podporo miru in spravi na gospodarski in družbeni ravni v vseh skupnostih, edinstveni, izdelani in vedno bolj potrjeni regionalni model uporabe lastne filozofije, znanja in metodologije EU.

6.6.1 EU je s podporo mirovnemu procesu prispevala k spodbujanju gospodarskega razvoja na Severnem Irskem in obmejnih okrožjih. Pomembnost neposrednega vpliva programov PEACE I in II je bila priznana v številnih naknadnih ocenah. Najpomembnejši neposredni učinek je bil v tem, da je vloga EU pri podpori političnemu napredku in vzpostavljanju miru omogočila doseganje hitrega družbenega in gospodarskega razvoja.

6.6.2 Programi PEACE, Mednarodni sklad za Irsko in program INTERREG so skupaj trajnostno izboljšali zaposlovanje, okolje in infrastrukturo, zlasti na področjih, ki jih je konflikt prizadel. Omogočili so razvojne in podjetniške zmogljivosti znotraj marginalnih skupin in skupnosti ter precej prispevali k hitri rasti čezmejne trgovine v zadnjem desetletju.

6.6.3 Glede kakovosti vpliva vsi soglašajo, da so programi precej prispevali k miru in stabilnosti družbe. To je bilo v veliki meri doseženo s povečevanjem zmogljivosti v družbenem in prostovoljnem sektorju z namenom podpreti proces sprave.

6.6.4 „Socialno partnerstvo“ je najpomembnejša opora pri ukrepanju EU; edinstveni elementi pristopa EU k miru in spravi so pripomogli k spodbujanju in krepitvi novih možnosti za sodelovanje gospodarskih in političnih zainteresiranih strani zaradi skupne koristi celotne družbe.

6.6.5 Prispevek EU je pripomogel k razvoju strateške vizije za gospodarstvo v pokonfliktnem okolju. V prihodnje ima regija na voljo številne priložnosti, tudi v okviru tesnejšega sodelovanja v EU na področjih, kot so raziskave, inovacije in prenos znanja, ki ga priporoča projektna skupina Evropske komisije, ter v okviru nadaljnjega razvoja svojih gospodarskih odnosov z območjem eura.

6.7.1 Socialno vključevanje ostaja temeljni in splošni etos pristopa EU k vzpostavljanju miru; raziskave potrjujejo, da je program PEACE pomagal skupinam, ki prej niso bile upoštevane ali so dobivale minimalno podporo. Ta program je podprl vključevanje manjšinskih etničnih skupin, povečevanje zaupanja, izboljšanje zmogljivosti in krepitev vloge civilne družbe ter je vključil prej izključene.

6.7.2 S tem, da je bila več kot polovica prebivalcev udeležena v projektu, je program PEACE postavil EU na raven državljanov, kar je bilo opisano kot „sodelovanje lokalne ravni brez primere“. Ciljna skupina so bili prostovoljci, ki si v svoji skupnosti prizadevajo za spremembe – njihova vloga je bila okrepljena in so dobili podporo. To priznanje je bil dragocen mehanizem za povečanje zaupanja.

6.7.3 Uporabljeni so bili inovativni načini financiranja, kot so posredniški finančni organi in območna partnerstva, ki so se spremenili v lokalna strateška partnerstva, da bi se usmerili na lokalno raven in dosegli kraje, ki jih druge pobude niso. Prenos odgovornosti za sprejemanje finančnih odločitev na lokalne organizacije je pripomogel k povečanju zmogljivosti in zagotovil sodelovanje lokalne ravni pri načrtovanju in izvajanju programov.

6.7.4 Pristop EU je bil edinstven tudi zaradi uporabe evropskega modela socialnega partnerstva pri programih PEACE. S predstavniki gospodarstva, sindikatov in prostovoljnega sektorja ter drugih zainteresiranih strani so bila opravljena posvetovanja, poleg tega pa so bili vključeni v proces. Čeprav je to še vedno osrednje načelo, veliko prvotnih partnerstev ni ohranjenih. To je zaskrbljujoče, saj je bilo povezovanje socialnih partnerjev zaradi skupnega sprejemanja odločitev sestavni del mirovnega procesa.

6.7.5 Priznava se, da so finančna sredstva EU iz programov PEACE in INTERREG ter Mednarodnega sklada za Irsko koristila številnim prebivalcem najbolj razdeljenih območij in območij z omejenimi možnostmi, posvetovanja pa kažejo visoko raven spoštovanja vloge, ki jo je imela EU v tem okviru.

6.8.1 Posredovanje EU je glede vzpostavljanja miru pripomoglo k ohranjanju mirovnega procesa in podprlo prizadevanja za politično stabilnost. Skupnostim je dalo tudi spodbudo za lokalno prevzemanje odgovornosti v času politične negotovosti. Posvetovanja EESO z zainteresiranimi stranmi so pokazala podporo sklepu, da je EU s svojimi programi financiranja pomagala vzpostaviti sedanji mir.

6.8.2 Glede daljšega procesa sprave v skupnosti obstajajo številni primeri pozitivnega vpliva, ki so ga imeli na lokalni ravni stiki in sodelovanje „od spodaj navzgor“, katerih podlaga so bili splošni družbeni in čezmejni vidiki. Programi PEACE in Mednarodni sklad za Irsko so precej prispevali k omogočanju stikov med različnimi deli skupnosti. Čeprav so ti stiki povečali medsebojno razumevanje in zaupanje na nekaterih področjih, to še vedno ne zadostuje za odpravo sumničenj in nezaupanja na drugih.

6.8.3 Zato ima odločitev, da se programi financiranja EU prilagodijo tako, da se poveča osredotočenost na spravo v skupnosti, splošno podporo. To bi moralo pomagati skupnostim, da ustvarijo razmere, v katerih bodo tisti, ki živijo za zidovi, dovolj samozavestni in sproščeni v svojih odnosih z drugimi ter se bodo predvsem počutili varne v svojem okolju, v katerem bodo lahko živeli brez zidov, ki jih ločujejo. Vendar se morajo za to odločiti sami. Temu je bila namenjena podpora za povečanje zaupanja na področjih „skupne identitete“. Vendar ima to lahko tudi negativne plati, saj bi lahko prispevalo k razlikovanju, tako da bi skupine pomagale skrbeti za svoje člane. Glede na to, da so nekateri bolj sposobni izkoriščati finančna sredstva kakor drugi, to lahko povzroči občutek neenakopravne obravnave različnih delov družbe.

6.8.4 Napredek k „družbi vseh ljudi“ je bil tudi omejen. Nedavno poročilo poudarja visoke stroške segregacije, ki nastajajo predvsem zaradi podvajanja storitev, namenjenih katoliški in protestantski skupnosti, ki živita ločeno. Segregacija javnih storitev z edinim namenom odzvati se na bojazni in negotovost skupnosti prispeva k povečanju porabe javnih sredstev na področju stanovanj, zdravstva, prostega časa in športnih objektov. Le 6 % otrok obiskuje šole s pristnim katoliško-protestantskim etosom.

6.8.5 Stabilnost in napredek se vzajemno krepita; EU je s programi financiranja pripomogla k obravnavi družbenih in gospodarskih razmer, ki so bile posledica konflikta, pa tudi njegov spodbujevalec. Vendar EU nikoli ni imela priložnosti za obravnavo zakoreninjenih političnih in ustavnih vzrokov konflikta. Lahko le pomaga, da se to omogoči, in je lahko zgled.

V Bruslju, 23. oktobra 2008

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Mario SEPI

(1) Mnenja EESO o osnutku obvestila državam članicam, ki določa smernice za pobudo v okviru posebnega programa za podporo miru in sprave na Severnem Irskem in v mejnih irskih okrožjih COM(1995) 279 konč., UL C 155, 21.6.1995 in UL C 236, 11.9.1995.