[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 1.12.2008

COM(2008) 807 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

o usklajeni strategiji za izboljšanje boja proti goljufijam na področju DDV v Evropski uniji

KAZALO

1. Uvod 3

2. Potreben pristop Skupnosti 4

3. Kratkoročni akcijski načrt 4

3.1. Ukrepi za okrepitev davčnih sistemov in davčnega sodelovanja, da bi se preprečile goljufije na področju DDV 5

3.1.1. Skupni minimalni standardi za registracijo ali odjavo davčnih zavezancev 5

3.1.2. Potrditev informacij 5

3.1.3. Pravila izdajanja računov 5

3.1.4. Obveznost v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti 6

3.2. Ukrepi za večjo učinkovitost davčnih uprav pri odkrivanju goljufij na področju DDV 6

3.2.1. Zakonodajni predlog za boj proti davčnim utajam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti: skrajševanje časovnih okvirov 6

3.2.2. Oprostitev plačila DDV pri uvozu 6

3.2.3. Spodbujanje sodelovanja med državami članicami 7

3.2.4. Avtomatični dostop do podatkov 7

3.2.5. EUROFISC 7

3.3. Ukrepi za okrepitev sposobnosti davčne uprave za pobiranje in izterjavo davkov 8

3.3.1. Solidarna odgovornost 8

3.3.2. Izterjava davkov 8

3.3.3. Deljena odgovornosti pri varovanju prihodkov držav članic 8

3.4. Niz zakonodajnih predlogov 9

4. Razmislek, ki presega neposredne ukrepe 9

5. Sklepi 11

1. UVOD

Komisija je maja 2006 predstavila Sporočilo[1], da bi na ravni EU začela poglobljeno razpravo o potrebi po usklajenem pristopu v boju proti davčnim goljufijam na notranjem trgu. Sledile so intenzivne in uspešne razprave v okviru različnih evropskih institucij, z državami članicami in predstavniki gospodarstva.

Sporočilo Komisije z dne 23. novembra 2007[2] o nekaterih ključnih elementih, ki vplivajo na oblikovanje strategije za boj proti goljufijam na področju DDV znotraj EU, in spremno poročilo o stanju razprav v strokovni skupini za področje strategije za boj proti davčnim goljufijam[3] dajeta dober pregled dogajanja do takrat v zvezi s Sporočilom iz leta 2006. Ti dokumenti so bili osnova za sklepe Sveta z dne 4. decembra 2007[4].

Komisija je februarja 2008 predstavila Sporočilo o svoji analizi dveh „daljnosežnih“ ukrepov za spremembo sistema DDV zaradi boja proti goljufijam[5], natančneje sistema obdavčenja transakcij znotraj Skupnosti in splošnega postopka obrnjene davčne obveznosti. Komisija je tudi pokazala pripravljenost, da pod nekaterimi pogoji pripravi pilotni projekt za določitev, ali je lahko obrnjena davčna obveznost ustrezen odgovor za rešitev goljufij na področju DDV ali ne.

Naslednji Svet za ekonomske in finančne zadeve se lahko kakor koli ne bi strinjal s Sklepi v zvezi z vprašanji v tem sporočilu. Brez političnega dogovora o „daljnosežnih“ ukrepih se je Komisija odločila, da bo svoja prizadevanja usmerila izključno v tako imenovane „običajne“ ukrepe za okrepitev tradicionalnih metod v boju proti davčnim goljufijam.

Cilj tega sporočila je določitev kratkoročnega načrta ukrepov ter časovnega načrta za predvidene ukrepe. Namen tega sporočila je tudi dolgoročni razmislek, zlasti glede povezave med davčnimi zavezanci in davčnimi upravami ter možnostmi, ki jih v tem okviru ponuja informacijska tehnologija.

Treba je opozoriti, da je Sporočilo, predstavljeno leta 2006, obravnavalo vse davke. Nadaljnje razprave pa so zelo jasno pokazale, da je treba goljufijam na področju DDV dati popolno prednost.

Sporočilo se tako nanaša samo na DDV in izterjavo davkov. To ne pomeni, da se na drugih področjih ne bo ukrepalo. Komisija bo v kratkem zlasti predstavila predlog za okrepitev ureditve upravnega sodelovanja na področju davkov, ki niso DDV, in usklajenih trošarin.

2. POTREBEN PRISTOP SKUPNOSTI

Svet je v svojih Sklepih novembra 2006 in junija 2007[6] priznal potrebo po vzpostavitvi strategije za boj proti goljufijam na ravni Skupnosti za dopolnitev in podporo nacionalnim prizadevanjem. Tudi Evropski parlament je podprl projekt strategije EU na področju davčnih goljufij.

Učinkovit boj proti goljufijam na področju DDV na notranjem trgu zahteva skupni pristop na pravnem področju, pa tudi glede nekaterih vidikov operacijskega upravljanja sistema DDV, kar je bilo doslej prepuščeno izključno državam članicam.

V resnici lahko operativne razlike med državami članicami goljufom omogočijo, da spodkopajo učinkovitost temeljnih pravnih ukrepov Skupnosti s selitvijo svojih dejavnosti v tiste države članice, ki teh ukrepov ne izvajajo učinkovito.

Razlike v nacionalnih postopkih prav tako precej povečujejo stroške usklajevanja za podjetja. Dober primer tega so nacionalni postopki za izpolnjevanje obveznosti DDV z elektronskimi sredstvi.

Komisija pri pripravi pravnih predlogov skrbno upošteva ravnotežje med potrebo po pristopu Skupnosti ter spoštovanje nacionalnih struktur in praks davčnih uprav. Za učinkovitost predlaganih ukrepov je nujno, da se to skrbno opredeljeno ravnotežje spoštuje in ohranja med celotnim pogajalskim procesom v institucijah.

3. KRATKOROčNI AKCIJSKI NAčRT

Poročila, ki jih je Komisija že predložila o stanju razprav v strokovni skupini za področje strategije za boj proti davčnim goljufijam[7], so zagotovila pregled različnih ukrepov, ki so bili analizirani.

Glavna načela so:

- potreba davčnih uprav po hitrih in natančnih informacijah,

- zagotovitev, da davčne uprave optimalno uporabijo te informacije,

- krepitev možnosti delovanja proti goljufom,

- upoštevanje potreb in pričakovanj zakonitega poslovanja, zlasti v izogib izpostavljanju nepotrebnim upravnim oviram, ki povzročajo dodatne stroške usklajevanja, ter za zagotovitev pravne varnosti.

Več predlaganih ukrepov je bilo opuščenih, ker niso upoštevali teh glavnih načel.

Za druge ukrepe bo treba poiskati pravo ravnotežje med temi načeli, ki si deloma nasprotujejo.

Ukrepi, ki jih bo predlagala ali izvajala Komisija, se lahko razvrstijo v tri kategorije: prva kategorija je namenjena preprečevanju, da bi morebitni goljufi zlorabljali sistem DDV, druga je namenjena spodbujanju orodij za izsleditev goljufij na področju DDV, tretja kategorija pa je namenjena izboljšanju možnosti za izterjavo davka, ki je bil izgubljen zaradi goljufije, in kaznovanja goljufov.

3.1. Ukrepi za okrepitev davčnih sistemov in davčnega sodelovanja, da bi se preprečile goljufije na področju DDV

3.1.1. Skupni minimalni standardi za registracijo ali odjavo davčnih zavezancev

Pravilna in veljavna identifikacijska številka za DDV je ključni element pri trenutnih ureditvah glede DDV, saj določa pravila uporabe in obveznosti zlasti za trgovino znotraj Skupnosti. Tako davčne uprave kot podjetja se morajo zanesti na pravilne informacije o statusu DDV trgovca. Toda trenutno ti podatki niso vedno zanesljivi. Nekatere države članice omogočajo, da ostanejo identifikacijske številke za DDV veljavne tudi takrat, ko je za zadevnega davčnega zavezanca dokazano, da je vpleten v goljufijo na področju DDV in je izginil. Poleg tega je čas registracije prav tako ključen za preveritev, ali bo podjetje opravljalo pravo gospodarsko dejavnost. Goljufija se lahko prepreči tako, da se morebitnim goljufom oteži, da bi se predstavljali kot davčni zavezanci, ki so registrirani za trgovino znotraj Skupnosti.

Podjetja in davčne uprave morajo imeti možnost, da se zanesejo na informacije, ki jih lahko pridobijo o statusu DDV osebe. Zaupanje v informacije se lahko poveča z uvedbo minimalnih standardov na ravni EU za registracijo in odjavo davčnih zavezancev v sistemu VIES. Ti minimalni standardi vključujejo objektivne podatke, ki naj bi jih zagotovil trgovec, preden pridobi identifikacijsko številko za DDV iz podatkovne zbirke VIAS, ko so izpolnjeni nekateri pogoji in nekatera objektivna merila v postopkih registracije in odjave. V svojih sklepih z dne 4. decembra 2007 je Svet priznal pomen posodobljenih informacij o statusu trgovcev za pravilno delovanje ureditev DDV, ki urejajo trgovino znotraj Skupnosti, ter podprl nadaljnje delo glede skupnega pristopa k registraciji in odjavi trgovcev. Komisija bo predstavila zakonodajni predlog, vključno s skupnimi minimalnimi standardi, kot je napovedano v tem odstavku.

3.1.2. Potrditev informacij

Zadevne informacije morajo biti na voljo tudi gospodarskim subjektom na najučinkovitejši način. Zdaj trgovci preverjajo veljavnost identifikacijske številke za DDV svojih poslovnih partnerjev, identificirane za DDV v drugi državi članici. Toda samo nekatere države članice zagotavljajo informacije glede imena in naslova tega poslovnega partnerja. Dosežen je bil že sporazum za zagotovitev, da se lahko potrditev imena in naslova pridobi po elektronski poti za vse države članice. Ta potrditev bi morala zagotoviti tudi večjo pravno varnost prosilcu, saj bo zavezujoča za vse zadevne davčne uprave. Komisija namerava v zakonodajnem predlogu določiti podrobno ureditev.

3.1.3. Pravila izdajanja računov

Izdajanje računov je osrednji element v sedanjem sistemu DDV. Zakonodajni predlog, katerega namen bi bile poenostavitev, uskladitev ter posodobitev sedanjih pravil glede izdajanja računov, bi moral zmanjšati upravne ovire za podjetja. Lažje izpolnjevanje teh pravil bo jasno pripomoglo k preprečevanju goljufij.

Ukrepi, kot so skupna obdobja hranjenja ter usklajena pravila o roku za izdajo računa, lahko olajšajo nadzor v državah članicah. Zdaj obstajajo primeri, ko se pri dobavi na podlagi obrnjene davčne obveznosti uporabljajo pravila za izdajanje računov države članice stranke, medtem ko se za davčni nadzor dobavitelja, ki ima sedež v drugi državi članici, uporabljajo druga pravila.

3.1.4. Obveznost v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti

Izmenjava informacij med državami članicami o transakcijah znotraj Skupnosti je ključni element, ki omogoča državam članicam nakupa, da odkrijejo ustrezne zaloge. To pa zahteva, da imajo države članice na voljo enako razlago glede obveznosti DDV za zaloge in nabavo blaga, zato da prijava poteka v obeh državah članicah hkrati. Različna mnenja povzročajo neusklajenosti, ki zmanjšujejo uporabnost zbranih informacij. Takšne razlike spodkopavajo uporabnost zakonodajnega predloga o skrajševanju časovnih okvirov za rekapitulacijska poročila ter vračila DDV, o čemer trenutno razpravlja Svet. Komisija bo tako predstavila predlog, da bi odpravila te razlike.

3.2. Ukrepi za večjo učinkovitost davčnih uprav pri odkrivanju goljufij na področju DDV

Odkrivanje čezmejnih goljufij na področju DDV v Evropski uniji v veliki meri temelji na informacijah o transakcijah znotraj Skupnosti. Te informacije sporočajo trgovci, izmenjujejo pa si jih države članice v skladu z ureditvijo iz leta 1993. Za učinkovit boj proti goljufijam v sedanjem poslovnem okolju je treba izboljšati pravočasnost, razpoložljivost, ciljno usmerjanje informacij, njihovo kakovost in njihovo obdelavo.

3.2.1. Zakonodajni predlog za boj proti davčnim utajam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti: skrajševanje časovnih okvirov

V skladu s Sklepi Sveta z dne 5. junija 2007 je Komisija marca 2008 že predstavila zakonodajni predlog, katerega namen je skrajšanje časovnih okvirov za prijavo transakcij znotraj Skupnosti s strani trgovcev ter izmenjava informacij med davčnimi upravami[8]. Namen tega predloga je zagotoviti, da so davčni organi namembne države članice o nabavah znotraj Skupnosti, ki potekajo na njihovem ozemlju, obveščeni veliko hitreje kot zdaj in imajo tako možnost zgodnejšega ukrepanja.

3.2.2. Oprostitev plačila DDV pri uvozu

Zloraba oprostitve plačila DDV pri uvozu, ki mu sledi dobava ali prenos znotraj Skupnosti, je bila ugotovljena kot slabost sedanjih pravil glede sheme odkrivanja goljufij na področju DDV. Dejansko informacije, ki naj bi si jih izmenjale carinske ter davčne uprave države uvoznice, niso ustrezno urejene, prav tako pa ustrezne informacije niso učinkovito posredovane naslednji državi članici. Zato bo Komisija predlagala uskladitev pravil na ravni Skupnosti za uporabo te izjeme.

3.2.3. Spodbujanje sodelovanja med državami članicami

Komisija trenutno pripravlja poročilo o oceni delovanja upravnega sodelovanja. To bo prvo poročilo, odkar je leta 2004 začela veljati uredba o sodelovanju na področju DDV.

Poročilo se bo osredotočilo na elemente, ki so bili na novo uvedeni, da bi se izboljšalo upravno sodelovanje. Če je informacija zelo pomembna za učinkovit nadzor v drugi državi članici, jo je treba izmenjati avtomatično, kar je glavni cilj Uredbe iz leta 2004. To poročilo je priložnost, da se ti elementi pregledajo in po potrebi spremenijo za izboljšanje njihove učinkovitosti.

Poleg tega je bilo izpeljanih več ukrepov v okviru programa Fiscalis za izmenjavo najboljše prakse in sodelovanje na področju nadzora. Na področju revizij se Komisija ukvarja z razvojem in izboljšanjem orodij za e-revizijo. Komisija prav tako poskuša spodbuditi države članice, da bi pogosteje uporabljale možnosti večstranskega nadzora, ki ga podpirajo smernice, pripravljene za pomoč revizorjem in koordinatorjem pri uporabi orodja za nadzor. Projektne skupine so poleg tega začele proučevati teme, ki so povezane s kakovostjo informacij, izmenjanih med državami članicami, izmenjevati najboljše prakse glede analiz tveganja in upravljanja (tudi s podporo priročnika) ter zlorabo registrirnih blagajn. Organizirani so bili seminarji in delavnice, da bi si države članice lahko izmenjale izkušnje in znanje na področju boja proti goljufijam.

Upravno sodelovanje je dejansko glavna tema v sedanjem sistemu DDV, ki ga države članice ne morejo upravljati vsaka zase. Komisija potrjuje, da tako sodelovanje zahteva človeške vire in posledično je treba razviti manj zahtevne načine ter najboljše prakse.

3.2.4. Avtomatični dostop do podatkov

Komisija bi rada poudarila, da je zdaj treba celo za pridobitev osnovnih informacij o trgovcih, ki imajo sedež v drugi državi članici, poslati zahteve pristojnim organom v drugi državi članici. V praksi je ta postopek zamuden in roki za odgovor se pogosto ne upoštevajo. Zato bo Komisija predlagala vzpostavitev trdnega pravnega okvira, ki bo omogočil pristojnim organom v eni državi članici, da imajo avtomatičen dostop do specifičnih podatkov, ki so na voljo v zbirki podatkov v drugi državi članici ter se navezujejo na identifikacijo in dejavnosti davčnega zavezanca. Pričakuje se, da bo na eni strani takšen avtomatični dostop zmanjšal število zahtev ter tako zmanjšal uporabo človeških virov, ter na drugi strani pospešil izmenjavo informacij. Jasno je, da takšen dostop do zbirke podatkov ne more zajemati občutljivih informacij, npr. o praksah glede cen in tako naprej.

3.2.5. EUROFISC

Drug obetavni pristop je vzpostavitev evropske mreže Eurofisc, ki bo skrbela za tesnejše operacijsko sodelovanje med državami članicami pri boju proti goljufijam na področju DDV. Najpomembnejše naloge Eurofisc bodo zagotavljanje večstranskega sistema zgodnjega opozarjanja v boju proti goljufijam na področju DDV, ki naj bi se po načrtih razvil v skupni instrument ocenjevanja tveganj pri transakcijah znotraj Skupnosti, usklajevanje izmenjave informacij in dela sodelujočih držav članic pri ukrepanju v zvezi s prejetimi opozorili, kakor to že izvaja mreža Eurocanet, ki jo je vzpostavila belgijska davčna uprava, podprla pa Komisija oziroma Evropski urad za boj proti goljufijam.

V Sklepih sveta z dne 7. oktobra 2008[9] je bil sprejet dogovor glede glavnih značilnosti take mreže. Komisija z velikim zanimanjem sodeluje pri razpravi in pripravlja predlog primerne pravne podlage za tako mrežo.

3.3. Ukrepi za okrepitev sposobnosti davčne uprave za pobiranje in izterjavo davkov

Komisija bo predlagala ukrepe za okrepitev možnosti davčnih uprav, da izterjajo izgube iz naslova DDV v čezmejnih zadevah. Poleg tega bo spodbujala države članice, da na pravosodni ravni ukrepajo zoper goljufe, ki so z dejavnostjo na ozemlju teh držav povzročili izgubo DDV v drugi državi članici.

3.3.1. Solidarna odgovornost

Dobaviteljeva obveznost, da poroča o transakcijah, ki jih je izvedel znotraj Skupnosti, je namenjena temu, da državi članici stranke zagotovijo informacije o obdavčljivih transakcijah na njenem ozemlju. Ob neupoštevanju teh obveznosti poročanja je ta država članica prikrajšana za informacije, ki bi lahko omogočile odkritje goljufije na področju DDV.

Opozoriti je treba, da je določba o skupni solidarni odgovornosti že zajeta v direktivi o DDV, vendar so jo države članice do zdaj uporabljale samo za domače transakcije. Zato je mogoče upravičeno sklepati, da je neupoštevanje obveznosti poročanja v zvezi s čezmejnimi transakcijami razlog za določitev skupne solidarne odgovornosti gospodarskega subjekta pri izgubi DDV v državi članici, ki brez ustreznih informacij ni mogla ukrepati zoper goljufijo.

Tak pristop bo imel dve posledici. Kakovost poročanja se bo bistveno izboljšala, kar je ključni element pri nadzoru. Poleg tega bo to dodatno orodje, dano na voljo davčnim organom, otežilo vzpostavitev sistemov goljufij.

3.3.2. Izterjava davkov

Komisija bo predstavila predlog, namenjen izboljšanju sposobnosti držav članic pri čezmejnem pobiranju davkov. Usklajeni instrumenti, ki omogočajo izvrševanje predpisov ali previdnostne ukrepe, naj bi zmanjšali upravno breme za zadevne organe in zagotavljali hitrejši odziv, ki je bistven za uspešnost takega sodelovanja.

3.3.3. Deljena odgovornosti pri varovanju prihodkov držav članic

Na zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 4. decembra 2007 so bile države članice pozvane, da na nacionalni ravni oblikujejo primerno zakonodajo za zagotovitev primerljive varnostne ureditve na podlagi kazni in kazenskopravnih postopkov zoper goljufe, ne glede na to, ali storjena goljufija povzroča izgubo prihodkov na njihovem ozemlju ali na ozemlju drugih držav članic.

Več držav članic se je na poziv odzvalo in začelo notranjo razpravo o tem. Druge države članice do zdaj niso sprejele ukrepov.

Komisija vztraja pri potrebi, da vse države članice vzpostavijo primerno varnostno ureditev za vse prihodke iz naslova DDV, ne glede na državo članico, ki ji takšni prihodki pripadajo. Še naprej bo spremljala odziv v različnih državah članicah in bo nemudoma predstavila nujne predloge, če usklajeno in prostovoljno ukrepanje ne bo zagotovilo primernih rezultatov.

3.4. Niz zakonodajnih predlogov

Izvajanje večine zgoraj opisanih ukrepov zahteva, da Komisija oblikuje predloge, za katere mora potekati posvetovanje z Evropskim parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in ki se sprejmejo soglasno po nujni razpravi na Svetu.

Ob upoštevanju različnih ukrepov in potrebe po spremembi več delov zakonodaje EU se je Komisija odločila predstaviti te ukrepe v treh različnih svežnjih, in sicer na podlagi nosilnega pravnega besedila, za katerega so potrebne spremembe, pri čemer se upoštevata nujnost ukrepov in stopnja napredka pri pripravljalnem delu.

Kakor je že bilo prej navedeno, je bil prvi zakonodajni predlog v zvezi s skrajšanjem časovnih okvirov zaradi hitrejše izmenjave informacij med državami članicami predstavljen marca 2008.

Prvi sveženj predlogov se osredotoča na pobiranje in izterjavo davkov pri čezmejnih poslih[10].

Drugi sveženj se nanaša na okrepitev upravnega sodelovanja med državami članicami.[11] Predlogi zahtevajo znatne spremembe veljavne Uredbe št. 1798/2003. Druge spremembe lahko izhajajo iz poročila, ki ga mora Komisija predložiti glede uspešnosti upravnega sodelovanja. Ker so te spremembe številne, Komisija meni, da je za boljšo usklajenost zakonodajnega okvira bolj primerno predlagati popolno prenovitev Uredbe.

Tretji sveženj zakonodajnih predlogov bo zajemal nekatere vidike boja proti goljufijam, vendar bo bolj na splošno namenjen izboljšanju delovanja sistema DDV in zlasti določb o izdajanju računov.

4. RAZMISLEK, KI PRESEGA NEPOSREDNE UKREPE

V zadnjih letih je tehnološki razvoj spremenil način komuniciranja podjetij in davčnih uprav. Večina držav članic dovoljuje ali v nekaterih primerih zahteva, da so obveznosti sporočanja izpolnjene z elektronskimi sredstvi. Več držav članic je doseglo napredek na področju e-revizije, vendar pravne in upravne ovire še vedno zadržujejo nadaljnji razvoj. Vendar ima pogosto ta napredek omejen učinek, saj ga omejuje ustaljeni tradicionalni okvir razmerja med davčnimi zavezanci in davčnimi organi, ki ga zaznamujejo redno poročanje in priložnostne revizije. Priznati je treba, da na splošno upravljanje sistema DDV v EU ni bilo v koraku z razvojem informacijske tehnologije.

Več držav zunaj Evrope je že doseglo večji napredek in že izvaja postopke, ki vključujejo sprotno ali dnevno izmenjavo informacij med davčnimi zavezanci in davčnimi organi, s čimer so nadzorna sredstva znatno okrepljena.

Nekatere države članice raziskujejo nove načine upravljanja z davčnimi zavezanci in razpravljajo s podjetji o spoštovanju določb in spremljanju dejavnosti, s ciljem zmanjšanja udeleženosti davčnih organov in upravne razbremenitve podjetij. To je priložnost za nadgradnjo ustaljenih vzorcev, obenem pa se tudi kaže potreba, da se ob vse večjem razhajanju pri zahtevah v zvezi z DDV podjetja dodatno ne obremenjujejo. Zato se Komisija zavzema za to, da države članice uskladijo razvoj svoje informacijske tehnologije.

Čeprav so za upravljanje sistema DDV predvsem odgovorne države članice, je tako v interesu trgovcev kot davčnih organov, da se ta premislek izvede na ravni EU. Komisija je pripravljena sprožiti in usklajevati razpravo o tem dolgoročnem pristopu. Za uspešnost teh prizadevanj bo ključno, da so vse zadevne stranke dejavno vključene v proces že od vsega začetka ter da vsakdo odprto sodeluje v njem.

Zato bi Komisija predlagala ustanovitev ad hoc skupine, v kateri bi bili davčni organi ter predstavniki velikih ter malih in srednje velikih podjetij. Cilj te ad hoc skupine bi bil proučiti, kako lahko uporaba orodij informacijske tehnologije v vzajemno korist izboljša razmerje med davčnimi zavezanci in davčnimi organi v zvezi z obveznostmi glede DDV, revizijo in sporočanjem na splošno, ter v kolikšni meri bi bil uresničljiv dogovor o zbiranju ključnih podatkov – ne glede na možnost, da se po potrebi zahtevajo dodatni podatki.

Natančne naloge in metodologijo dela – uporaba podskupin, ki se bodo ukvarjale z različnimi temami – bo treba določiti pozneje v dogovoru z vsemi zadevnimi stranmi. Na tej točki je pomembno, da se države članice in podjetja strinjajo s tem, da dajo na voljo potrebno strokovno znanje in vire, ki bi lahko omogočili uspešno uresničevanje tega prizadevanja.

Potreba po dolgoročnem pristopu bo ena od tem prihodnjega posveta, ki ga nizozemski davčni organi prirejajo v zvezi z goljufijami na področju DDV, predvidoma konec januarja 2009. Posvet bo državam članicam, predstavnikom podjetij in Komisiji omogočil prvo izmenjavo stališč v zvezi s tem vprašanjem.

Poleg tega je to prizadevanje pomembno tudi v okviru zavez držav članic in Komisije, da zmanjšajo upravno obremenitev podjetij, katere obsežni del je povezan z DDV.

5. SKLEPI

Prej opredeljeni kratkoročni akcijski načrt je dejanski izid dvoletnih obsežnih pogajanj z državami članicami. Načrt zagotavlja celovit pristop, namenjen okrepitvi orodij, s katerimi davčne uprave rešujejo vprašanje goljufij na področju DDV, na različnih stopnjah v procesu.

Komisija bo prevzela svoj del odgovornosti, s tem da bo pravočasno predstavila zakonodajne predloge. Zaveda se, da je več teh predlogov zajetnih in takih, da segajo v občutljivo ravnotežje med obremenitvijo podjetij in učinkovitim vodenjem davčne uprave, tako da lahko to občutljivo vprašanje povzroči obsežno razpravo, ko bo Komisija predložila svoje dejanske predloge.

Poleg tega bo treba spremeniti nekatere že zdavnaj utečene upravne prakse, države članice pa bodo morale pokazati zahtevano prožnost in željo po prilagajanju. Nekateri ukrepi, na primer samodejni dostop do podatkov, bodo zahtevali znatno delo na tehnični ravni, pri čemer morajo biti države članice pripravljene, da dajo na voljo svoje vire.

Če vsakega od navedenih ukrepov obravnavamo posamično, je jasno, da nobeden od teh ni „edina“ enotna in celovita rešitev za odpravo goljufij na področju DDV.

Vsak posamezni ukrep mora zagotoviti dodano vrednost, vendar samo izvajanje teh ukrepov kot celote bo davčnim organom zagotovilo primeren okvir za boj proti goljufijam na področju DDV.

Uspešnost strategije za boj proti goljufijam na ravni EU je navsezadnje odvisna od ukrepov, ki jih bo sprejel Svet, in od tega, kako se bodo ti ukrepi izvajali v praksi. Največji del odgovornosti je torej pri državah članicah.

Komisija vsekakor meni, da ta akcijski načrt ni končni dosežek, marveč ga razume kot prvi pomembnejši korak pri usklajenem pristopu v boju proti goljufijam na področju DDV v EU. Po mnenju Komisije je treba nadaljevati s temi prizadevanji, zato so vse udeležene strani pozvane, da še naprej skupno sodelujejo pri tem prav tako dejavno, kot so to počele doslej.

Annex 1: Legislative proposals

Proposal presented in March 2008

Measure | Necessary changes in legislation |

Reducing timeframes (3.2.1.) | VAT Directive 2006/112/EC and Regulation 1798/2003 |

A first set of proposals

Measures | Necessary changes in legislation |

Joint and Several Liability (3.3.1.) | VAT Directive 2006/112/EC and potentially an Implementing Regulation |

Fixing the conditions for the VAT exemption at importation (3.2.2.) | VAT Directive 2006/112/EC and potentially an Implementing Regulation |

Mutual assistance in Recovery (3.3.2.) | New Regulation |

A second set of proposals.

Measures | Necessary changes in legislation |

Automated access to data (3.2.4.) | Recast of Regulation 1798/2003 |

Confirmation of name and address of taxpayers in VIES (3.1.2.) | Recast of Regulation 1798/2003 |

Common minimum standards for registration and deregistration in VIES (3.1.1.) | Recast of Regulation 1798/2003 and potentially an Implementing Regulation |

Shared responsibility for the protection of all Member States Revenues (3.3.3.) | Recast of Regulation 1798/2003 |

EUROFISC (3.2.5.) | Recast of Regulation 1798/2003 |

A third set of proposals.

Measures | Necessary changes in legislation |

Invoicing rules (3.1.3.) | VAT Directive 2006/112/EC |

Chargeability on Intra-Community transactions (3.1.4.) | VAT Directive 2006/112/EC |

[1] COM(2006) 254 konč., 31.5.2006.

[2] COM(2007) 758 konč., 23.11.2007.

[3] SEC(2007) 1584, 23.11.2007.

[4] Sklepi Sveta z dne 4. decembra 2007, 15698/07 (Presse 270).

[5] COM(2008) 109 konč., 22.2.2008 in SEC(2008) 249, 22.2.2008.

[6] Sklepi Sveta z dne 28. novembra 2006, 15502/06 (Presse 332), in z dne 5. junija 2007, 10319/07 (Presse 126).

[7] SEC(2007) 740, 25.5.2007, in SEC(2007) 1584, 23.11.2007.

[8] COM(2008) 147 konč., 17.3.2008.

[9] Sklepi Sveta z dne 7. oktobra 2007, 13784/07 (Presse 279).

[10] Predlagani ukrep se nanaša na „skupno solidarno odgovornost“ (3.3.1), pogoje za oprostitev DDV pri uvozu (3.2.2) in „izterjavo davkov“ (3.3.2).

[11] Predlagani ukrepi se nanašajo na „avtomatični dostop do podatkov“ (3.2.4), „potrditev imena in naslova davčnih zavezancev v VIES“ (3.1.2), „skupne minimalne standardne za registracijo in odjavo davčnih zavezancev v VIES“ (3.1.1), „deljeno odgovornost pri varovanju prihodkov držav članic“ (3.3.3) in „Eurofisc“ (3.2.5).