52008DC0741

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Dejavnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni na področju nalezljivih bolezni: pozitivni rezultati od ustanovitve centra ter načrtovane dejavnosti in potrebe po virih {SEC(2008) 2792} /* KOM/2008/0741 končno */


[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.11.2008

COM(2008) 741 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Dejavnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni na področju nalezljivih bolezni: pozitivni rezultati od ustanovitve centra ter načrtovane dejavnosti in potrebe po virih{SEC(2008) 2792}

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Dejavnosti Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni na področju nalezljivih bolezni: pozitivni rezultati od ustanovitve centra ter načrtovane dejavnosti v prihodnosti in potrebe po virih

Uvod

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (v nadaljnjem besedilu: ECDC) je agencija Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) za spremljanje, ocenjevanje in obveščanje o nevarnostih, ki jih imajo nalezljivih bolezni za zdravje ljudi. Center se nahaja v Stockholmu, začel pa je delovati maja 2005.

Medtem ko ostaja zdravje v EU predvsem v pristojnosti držav članic, ECDC podpira delo evropskih nacionalnih agencij za obvladovanje bolezni. Center zbira epidemiološke podatke z vsega sveta in podpira obsežen sistem hitrega opozarjanja glede izbruhov nalezljivih bolezni. Pripravlja statistiko na ravni EU in analize vseh glavnih nalezljivih bolezni. Ko sistem opozarjanja zazna izbruh, ki je pomemben na ravni EU, ali ko je v statistiki opazen trend, ki zbuja skrb, ECDC hitro izdela oceno stopnje nevarnosti za javno zdravje v Evropi. ECDC zbira strokovno znanje iz vse Evrope glede zadev, ki zahtevajo znanstveni nasvet na ravni EU. ECDC lahko na prošnjo države članice na teren posreduje strokovnjake za podporo nacionalnim organom pri odpravljanju izbruha bolezni. ECDC v okviru vseh svojih dejavnosti preprečevanja in obvladovanja bolezni tesno sodeluje z Evropsko komisijo, državami članicami in drugimi partnerji, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, ter evropske skupnosti na področju javnega zdravja in širšo evropsko javnost obvešča o svojih ugotovitvah.

Rezultati neodvisnega vrednotenja dejavnosti ECDC kažejo, da njene glavne zainteresirane strani – Komisija in države članice – cenijo storitve, ki jih zagotavlja center, in o njih menijo, da zelo prispevajo k boju proti nalezljivim boleznim.

Toda center je še vedno na začetku svojega razvoja. Glavne storitve, ki jih zagotavlja, so uporabne, vendar ne zadovoljujejo vseh potreb in pričakovanj njegovih zainteresiranih strani. Potrebno je na primer dodatno obsežno delo za izboljšanje kakovosti in primerljivosti podatkov o spremljanju bolezni po vsej EU. Prizadevanje ECDC za vzpostavitev zmogljivosti držav članic na področju javnega zdravja zahteva utrditev in razvoj, prav tako je zdaj precej omejena tudi strokovna podpora, ki jo lahko nudi posameznim nacionalnim organom. Veliko je tudi treba še narediti za oblikovanje baze znanja o učinkovitih ukrepih preprečevanja nalezljivih bolezni.

Upravni odbor ECDC, ki vključuje predstavnike iz vseh držav članic, Evropske komisije in Evropskega parlamenta, je za center leta 2007 sprejel večletni strateški program do leta 2013[1], v katerem je opredelil pričakovane dosežke do leta 2013 in potrebne vire. Čeprav je raven zahtevanih naložb za ta program precejšnja, jo je treba obravnavati v okviru vpliva, ki ga imajo nalezljive bolezni tako na gospodarstvo kot na ljudi.

Učinkovito sodelovanje na ravni EU lahko pomaga izboljšati preprečevanje bolezni ter njihovo obvladovanje po vsej Evropi, vzpostavljati pripravljenosti na večje epidemije in zagotavljati, da se izbruhi, ki so bolj običajni, hitro obvladajo. Okrepitev zmogljivosti na tem področju na ravni EU je torej smotrna naložba.

1. Namen tega sporočila

Namen tega sporočila s priloženo oceno finančnih posledic je zagotoviti pregled dela ECDC v prvih treh letih njegovega obstoja in njegove načrte za nadaljnji razvoj. Pri tem se bo Sporočilo osredotočilo predvsem na:

- prednostne naloge, ki so določene v večletnem strateškem programu ECDC za obdobje 2007–2013, da bi center lahko uresničil svoje pristojnosti glede krepitve zaščite Evrope pred nalezljivimi boleznimi,

- finančne perspektive 2007–2013,

- elemente rezultata zunanjega vrednotenja centra,

- evropsko dodano vrednost centra v njegovih prvih letih obstoja.

2. Sedanje pristojnosti

V skladu z Uredbo (ES) št. 851/2004 o ustanovitvi ECDC naj bo „naloga centra ugotavljanje, ocena in posredovanje obstoječih in nastajajočih nevarnosti za zdravje ljudi zaradi nalezljivih bolezni. V primeru izbruha bolezni neznanega izvora, ki se lahko razširi znotraj Skupnosti ali v Skupnost, je center pooblaščen za delovanje na lastno pobudo, dokler ni znan vir izbruha, nato pa po potrebi v sodelovanju z ustreznimi pristojnimi organi na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti“.

3. Glavni dosežki (2005–2007)

Pregled

Pomembno je poudariti, da na področjih spremljanja bolezni in hitrih odzivov ECDC gradi na sistemih, ki so bili vzpostavljeni pred njegovo ustanovitvijo. Prve mreže za zbiranje podatkov iz vse Evrope glede nalezljivih bolezni (virusa HIV/sindroma AIDS in tuberkuloze) so bile vzpostavljene več kot desetletje pred začetkom delovanja ECDC. Do leta 2005, ko je ECDC začel delovati, je bilo skupaj 17 mrež namenskega epidemiološkega spremljanja, prek katerih so se zbirali podatki o različnih boleznih ali skupinah bolezni. Vsaka je imela svojo strukturo, sisteme poročanja in baze podatkov. Eden izmed glavnih izzivov za ECDC v njegovi začetni fazi je napredovanje k bolj integriranemu načrtu zbiranja podatkov o nalezljivih boleznih na ravni EU. ECDC postopoma prevzema dejavnosti teh mrež in za podatke na ravni EU vzpostavlja sistem „vse na enem mestu“.

Na področju hitrih odzivov ECDC v imenu Evropske komisije od leta 2007 gosti sistem zgodnjega opozarjanja in odzivanja na nevarnosti za zdravje (v nadaljnjem besedilu: EWRS). Ta zanesljiv sistem omogoča zdravstvenim organom, da si izmenjujejo opozorila glede izbruhov bolezni, ki bi se lahko razširile čez meje. Čeprav analiziranje epidemioloških podatkov obstaja že več let, ECDC na tem področju prispeva z zbiranjem informacij iz medijev in drugih neuradnih virov z vsega sveta, kot tudi s hitrim analiziranjem nevarnosti, ko se zaznajo.

Sposobnost ECDC, da izdeluje ocene tveganja in ponuja strokovne nasvete ter tako zagotavlja podlago za odločanje na ravni EU, je novost na področju zdravstvene varnosti v Evropi. Leta 2003, ko je sindrom SARS globalno in v vseh državah EU povzročil zaskrbljenost, ni bilo na voljo mehanizma za izdelavo skupne ocene tveganja za Evropo ali za svetovanje glede ravni potrebnega ukrepanja. Države imajo različne poglede na vprašanja, kot sta nujnost pregledovanja ljudi, ki vstopajo v EU iz prizadetih držav, glede okužbe s sindromom SARS in svetovanje državljanom EU, naj ne potujejo na Daljni vzhod. Skupno mnenje EU glede tovrstnih ukrepov je pomembno, ker je glede na odprte meje med državami EU pregledovanje ljudi, ki vstopajo v EU, lahko učinkovito le, če se zanj odločijo vse države članice.

ECDC poleg tega, da ima zmogljivost in pripravljene sisteme za odziv na nujne razmere, sodeluje tudi s Komisijo in državami članicami, da bi okrepil pripravljenost EU na epidemije ter splošne sisteme preprečevanja in obvladovanja glavnih nalezljivih bolezni, ki ogrožajo zdravje ljudi. Ti vidiki vzpostavljanja pripravljenosti in krepitve baze znanja o javnem zdravju so podlaga za nove dejavnosti na ravni EU. Čeprav se je usposabljanje strokovnjakov s področja javnega zdravja financiralo v okviru programa EU javnega zdravja, preden je bil ECDC ustanovljen, je to funkcijo krepitve usposobljenosti ECDC precej razširil.

Center je pristojen za določanje pomembnih vrzeli v znanju o javnem zdravju, ki temelji na dokazih, in prav določanje tovrstnih vrzeli je vedno del znanstvenih nasvetov in znanstvenih mnenj, ki jih ECDC ponuja. Za obravnavanje teh potreb v raziskavah na področju javnega zdravja center tesno sodeluje z GD SANCO (in njegovim programom zdravja) ter GD RTD (predvsem njegovim okvirnim programom).

Usklajevanje z GD SANCO poteka na uradnih srečanjih med ECDC in SANCO C3 v obliki videokonferenc, ki so organizirane dvakrat na mesec, na katerih se izmenjujejo programi dela s spremljanjem. Usklajevanje z GD RTD je zagotovljeno s sodelovanjem direktorja ECDC kot člana svetovalnega odbora GD RTD (predvsem, da strokovnjaki ECDC določijo potrebe za raziskave na področju javnega zdravja, ki se upoštevajo v pozivih za zbiranje predlogov, ki jih začne GD RTD). Poleg tega so Komisija in osebje ECDC pogosto v stiku v okviru več pobud ter ko se proučujejo potrebe za raziskave, med katerimi sta na primer srečanje za pripravo novega diagnostičnega orodja za tuberkulozo ter srečanje za izvedbo raziskave o prenosu gripe.

ECDC želi s temi uradnimi in neuradnimi mehanizmi oblikovati sinergije in se izogniti prekrivanju z drugimi programi na svojem področju dela, ki jih financira Skupnost.

Vrednotenje centra

Zunanje vrednotenje centra je bilo naročeno v okviru javnega razpisa maja 2007, da se oceni (a) morebitno potrebo po razširitvi obsega delovnih nalog centra na druga ustrezna področja na ravni Skupnosti na področju javnega zdravja, zlasti na spremljanje zdravja, ter (b) časovno razporeditev nadaljnjih revizij (člen 31 Uredbe št. 851/2004/ES).

Končno poročilo[2] je bilo posredovano upravnemu odboru septembra 2008. Ocenjevalci so sklenili, da je „ECDC dobro delal ob upoštevanju okoliščin, tj. da deluje samo dve leti“. Poročilo zaključuje, da „ se obstoj ECDC obravnava kot upravičen in da ta lahko začne poglabljati svoje dejavnosti “, ter nadalje potrjuje, da je „ center zelo prispeval k boju proti nalezljivim boleznim, uspelo se mu je uveljaviti kot neodvisni center znanstvene odličnosti, zainteresirane strani ga obravnavajo kot dodano vrednost, saj zagotavlja zlasti uporabne informacije in mreženje ter je jasno navzoč na mednarodnem prizorišču “. Ocenjevalci so določili tudi več vprašanj, ki jih je treba rešiti, zlasti nadaljnje oblikovanje sodelovanja glede obveščanja o tveganju med različnimi vpletenimi akterji, kot tudi razjasnitev vlog in odgovornosti Komisije, ECDC in držav članic na področju ocenjevanja in obvladovanja tveganja.

Zunanji ocenjevalci prav tako priporočajo ECDC, da še naprej izboljšuje učinkovitost zlasti z nadaljnjim razvojem informacijskih sistemov za upravljanje, povečanim usklajevanjem med funkcionalnimi enotami in posebnimi horizontalnimi programi za bolezni ter boljšo opredelitvijo delovnih postopkov.

V zvezi z možno spremembo pooblastil agencije poročilo o zunanjem vrednotenju zaključuje, da se mora ECDC osredotočiti na utrditev sedanjih nalog, kar bo centru zagotovilo možnosti za začetek novih dejavnosti v okviru sedanjih pooblastil.

4. Izzivi (2007–2013)

Izpolnitev pooblastil z izvajanjem večletnega strateškega programa

V skladu s členom 14(5)(d) uredbe o ustanovitvi ECDC je upravni odbor centra junija 2007 sprejel večletni strateški program za obdobje 2007–2013, ki je okvir za izvajanje njegovih nalog, kot so določene v njegovih pristojnostih. Letni programi dela centra za leti 2007 in 2008 so bili ustrezno pripravljeni. Analiza stanja nalezljivih bolezni v EU, ki je bila shranjena v okviru prvega letnega epidemiološkega poročila, je omogočila, da je center določil glavne izzive, s katerimi se sooča Evropa. Ti so bili zajeti v večletni strategiji.

Določenih je bilo sedem operativnih ciljev. Delo bo razširjeno na več prednostnih ukrepov. Naslednja tabela povzema glavne cilje večletnega strateškega programa in njihovo skladnost s sedanjo operativno strukturo ECDC.

Cilji večletnega strateškega programa ECDC za obdobje 2007–2013 | Struktura ECDC (in sklic na uredbo o ustanovitvi) |

Do leta 2013 |

1. „ECDC bo zelo prispeval k bazi znanstvenega znanja o nalezljivih boleznih in njihovih posledicah za zdravje, njihovih osnovnih determinantah, metodah za njihovo preprečevanje in obvladovanje ter oblikovanju značilnosti za spodbuditev učinkovitosti in uspešnosti programov za njihovo preprečevanje in obvladovanje.“ | Posebni programi za: a. okužbe dihalnih poti (gripa in TB); b. spolno prenosljive okužbe, vključno z virusom HIV in krvno prenosljivimi virusi; c. bolezni, prenosljive s hrano in vodo, ter zoonoze; d. nastajajoče bolezni in bolezni, ki se širijo s prenašalci; e. bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem; f. bolezni, povezane s protimikrobno odpornostjo in zdravstveno nego. (člen 2 Odločbe št. 2119/98/ES) |

2. „ECDC bo kontaktna točka za spremljanje nalezljivih bolezni v Evropski uniji in veljavna referenčna točka za krepitev sistemov spremljanja v državah članicah.“ | Spremljanje (člena 5 in 11) |

3.„Ugled ECDC na področju znanstvene odličnosti in vodenja se bo trdno uveljavil med njegovimi partnerji na področju javnega zdravja in ECDC bo glavni vir za znanstvene informacije in svetovanje glede nalezljivih bolezni za Komisijo, Evropski parlament, države članice in njihove državljane.“ | Znanstveno svetovanje (člen 6) |

4. „ECDC bo v Evropski uniji referenčna točka za podporo pri odkrivanju, ocenjevanju in raziskovanju nastajajočih nevarnosti, povezanih z namernim izpustom biološko aktivnih snovi in boleznimi neznanega izvora, ter usklajen odziv nanje.“ | Pripravljenost in odziv (člena 8 in 10) |

5. „ECDC bo do leta 2013 v Evropski uniji glavni referenčni center za podporo pri krepitvi in vzpostavljanju zmogljivosti z usposabljanjem glede preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni in bolezni neznanega izvora.“ | Usposabljanje (člen 9) |

6. „Obveščanje ECDC bo do leta 2013 glavni evropski vir veljavnih in neodvisnih znanstvenih informacij na svojem področju, ECDC pa bo v Evropski uniji referenčna točka za podporo obveščanju o tveganju glede nalezljivih bolezni.“ | Obveščanje o zdravju (člena 11 in 12) |

7. „ECDC bo imel strukturiran program sodelovanja na področju nalezljivih bolezni z vsemi državami članicami, Komisijo in drugimi ustreznimi agencijami Evropske unije, tesno bo sodeloval s Svetovno zdravstveno organizacijo in drugimi ustreznimi partnerji na regionalnih in globalnih ravneh.“ | Partnerstva (členi 4, 5, 10 in 12) |

8. „Zagotoviti upravljanje in vodenje, poskrbeti za učinkovito gospodarjenje, organizacijo in spodbujanje odličnosti pri zagotavljanju storitev ter pri omogočanju operativnih dejavnosti centra, poskrbeti, da se primerno in učinkovito upravlja s človeškimi in finančnimi viri, ter v centru urediti dobro delovno okolje.“ | Kabinet direktorja in uprava |

Načrtovane prednostne dejavnosti in nadaljnje kadrovske potrebe

Za ECDC je glavni razvojni cilj, da zagotovi strokovno znanje za vseh 55 področij za bolezni, za katera je pristojen, kar se zdaj še ne izvaja. Zato je precej dodatnega osebja predvidenega za posebne programe za bolezni, medtem ko se povečanje zmogljivosti funkcionalnih enot prav tako osredotoča na strokovno znanje na področjih bolezni.

Nadalje, strokovno znanje, ki je potrebno za opravljanje nalog ECDC, je specializirano in zahteva predvsem zdravnike ter s tem predloge za njihovo ustrezno razvrščanje[3] ter zagotovitev tehnične in upravne podpore, da se lahko slednji v celoti osredotočijo na svojo stroko.

Kazalci delovne obremenitve

2007 | 2008 | 2009 | 2010 | % spremembe 2008/2010 | Porast števila zaposlenih 2008/2010 |

Cilj 1 (Posebni programi za bolezni) | 89 % (a) |

Št. (veljavnih) posebnih načrtov EU za bolezni | 0 | 1 | 2 | 5 | 400 % |

Št. pobud za podporo posebnih načrtov EU za bolezni* in spodbujanje po državah | 3 | 7 | 14 | 18 | 157 % |

Št. obiskov v državah | 4 | 7 | 10 | 15 | 114 % |

Dokumenti z navodili glede podpore posebnih načrtov EU | 3 | 5 | 9 | 12 | 140 % |

*Posebni programi za bolezni |

(a) 16 dodatnih uslužbencev, da se doseže število 34, med njimi so predvsem izkušeni strokovnjaki na področjih protimikrobne odpornosti, spremljanja legionele, bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo, ter gripe – področja, določena kot prednostna, na katerih je treba vzpostaviti zmogljivosti ali jih okrepiti. |

Cilj 2 (Spremljanje) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 45 % (b) |

Podpora TESSy* / usposabljanje v državah članicah | 0 | 215 | 150 | 150 | –30 %** |

Več informacij glede bolezni, sporočenih v okviru TESSy (47 bolezni) | 8 | 12 | 18 | 27 | 125 % |

Št. poročil | 2 | 4 | 8 | 11 | 175 % |

Št. srečanj strokovnjakov | 14 | 17 | 28 | 28 | 65 % |

(skupine za usklajevanje, delovne skupine za spremljanje) |

*TESSy: Evropski sistem spremljanja |

**Osnovno leto 2008 je leto uvedbe TESSy, zato je bilo takrat več usposabljanja |

(b) 10 dodatnih uslužbencev, da se doseže število 32, kar bo izboljšalo usklajevalne zmogljivosti ter strokovno znanje, da se zagotovi prenos vseh mrež k ECDC. Gre predvsem za delovna mesta za strokovnjake s področij upravljanja podatkov in splošnega spremljanja. |

Cilj 3 (Znanstveni nasveti) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 59 % (c) |

Št. znanstvenih mnenj in smernic za države članice | 10 | 12 | 14 | 20 | 67 % |

Št. hitrih nasvetov na zahtevo Komisije/EP | 8 | 20 | 30 | 30 | 50 % |

Št. novic/dopolnitev s kritičnimi znanstvenimi izsledki | 50 | 75 | 120 | 150 | 100 % |

Št. srečanj strokovnjakov | 7 | 10 | 25 | 35 | 250 % |

Št. ur na teden za znanstveno podporo | 100 | 150 | 180 | 200 | 33 % |

( c ) 10 dodatnih uslužbencev, da se doseže število 27, potrebnih za pripravo znanstvenega nasveta, razširitev dela na področju okoljskih determinant za nalezljive bolezni (spremembe podnebja) in zmogljivost gospodarstva, da krije breme bolezni, na vseh glavnih področjih programov dela. |

Cilj 4 (Pripravljenost in odziv) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 57 % (d) |

Spremljane nevarnosti | 168 | 300 | 350 | 400 | 33 % |

Št. posodobitev zabeleženih novic | 1 360 | 2 400 | 2 800 | 3 200 | 33 % |

Ocenjene nevarnosti | 142 | 250 | 300 | 330 | 32 % |

Nevarnosti, ki zahtevajo posebni odziv | 66 | 110 | 130 | 150 | 36 % |

Ocena nevarnosti, sporočena EWRS/spletni strani | 9 | 16 | 18 | 20 | 25 % |

(d) 8 dodatnih uslužbencev, da se doseže število 22, zlasti za izboljšanje pripravljenosti in odziva, razvoj strokovnega znanja o bioterorizmu, povečanje zmogljivosti odkrivanja nevarnosti in zagotavljanje celovite pokritosti v vseh državah članicah. |

Cilj 5 (Usposabljanje) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 33 % (e) |

Št. sodelavcev EPIET (evropskega programa za usposabljanje na področju intervencijske epidemiologije), ki so se usposabljali | 18 | 19 | 22 | 27 | 42 % |

Udeleženci iz držav članic | 185 | 280 | 320 | 400 | 43 % |

Št. tednov usposabljanja | 15 | 20 | 23 | 26 | 30 % |

(e) 2 dodatna uslužbenca, da se doseže število 8, za nadaljnji razvoj zmogljivosti usposabljanja. |

Cilj 6 (Obveščanje o zdravju) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 67 % (f) |

Št. mednarodnih srečanj | 4 | 6 | 7 | 75 % |

Št. naročnikov na Eurosurveillance | 10 256 | 14 300 | 16 000 | 17 500 | 22 % |

Št. člankov, objavljenih v Eurosurveillance | 254 | 310 | 335 | 360 | 16 % |

Št. rubrik, objavljenih na spletu | 2 484 | 3 500 | 10 000 | 15 000 | 329 % |

Št. večjezičnih rubrik, objavljenih na spletu | 0 | 400 | 2 000 | 3 000 | 650 % |

Št. informacijskih paketov za kampanjo na področju javnega zdravja | 1 | 2 | 3 | 3 | 50 % |

Št. informacijskih stojnic na znanstvenih srečanjih | 9 | 18 | 25 | 30 | 67 % |

Št. sporočil za javnost / izjav za javnost | 40 | 45 | 50 | 60 | 33 % |

Št. objav multimedijskih novic / spletnih prenosov | 7 | 5 | 8 | 12 | 140 % |

(f) 10 dodatnih uslužbencev, da se doseže število 25, za okrepitev obveščanja o zdravju, kar so ugotovili tudi zunanji ocenjevalci, za zagotovitev učinkovitega obveščanja, okrepitve obveščanja v državah članicah, informiranja medijev in splošne javnosti, strokovnjakov v okviru znanstvenega obveščanja, spletnih služb in urednikov. |

Cilj 7 (Partnerstvo) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 50 % (g) |

Št. povezav s pristojnimi organi | 75 | 85 | 90 | 95 | 12 % |

Srečanja/videokonference s Komisijo/EP/organi EU | 52 | 65 | 77 | 82 | 26 % |

Srečanja/videokonference s Svetovno zdravstveno organizacijo | 18 | 24 | 30 | 30 | 25 % |

Srečanja/videokonference z državami kandidatkami | 0 | 10 | 18 | 24 | 140 % |

(g) 2 dodatna zaposlena, da se doseže število 6, potrebna zaradi povečane količine dela, ki je posledica vzpostavitve pristojnih organov in potrebe po okrepitvi odnosov z institucijami EU, vključno s tistimi na področju sosedske politike. |

Cilj 8 (interno) | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 35 % (h) |

Kazalniki v cilju 8 so bolj kvantitativni kot kvalitativni in so povezani s primerno ravnjo (glede časa in kakovosti) odziva na operativne zahteve. |

Toda nekateri kazalniki, ki jih je mogoče uporabiti ter so odvisni od proračuna in povečanj števila zaposlenih, so navedeni spodaj: |

Št. obveznosti | 359 | 450 | 500 | 550 | 22 % |

Št. plačil | 3 885 | 5 000 | 6 500 | 7 000 | 40 % |

Št. prijavljenih misij | 660 | 810 | 950 | 1 050 | 30 % |

Dnevno št. zahtev, ki jih prejme IKT služba za pomoč uporabnikom | 15 | 35 | 50 | 55 | 57 % |

Št. sodelujočih na srečanjih/seminarjih itd. | 1 571 | 1 704 | 1 800 | 1 950 | 14 % |

Št. razgovorov za službo | 470 | 390 | 390 | 290 | –26 %* |

*Ko bodo na novo zaposleni uslužbenci na svojih delovnih mestih, bo zaposlovanja manj, predvidena pa je preusmeritev k povečanim potrebam po učenju in razvoju. |

(h) 12 dodatnih delovnih mest, vključno z delovnimi mesti strokovnjaka za strateško upravljanje, znanstvenega vodje, upravitelja stavb, specialistov na področjih IKT, varnosti in poslovne kontinuitete, ki so potrebni za zadovoljitev zahtev, povezanih z razvojem organizacije in njenim posebnim področjem dejavnosti. |

Razvoj virov

Št. 2 | Spremljanje | 13 | 22 | 10 | 32 |

Št. 3 | Znanstveno svetovanje | 12 | 17 | 10 | 27 |

Št. 4 | Pripravljenost in odziv | 11 | 14 | 8 | 22 |

Št. 5 | Usposabljanje | 5 | 6 | 2 | 8 |

Št. 6 | Obveščanje o zdravju | 7 | 15 | 10 | 25 |

Št. 7 | Partnerstva | 2 | 4 | 2 | 6 |

Št. 8 (interno) | Upravljanje, gospodarjenje, upravne storitve | 8 20 | 8 26 | 2 10 | 10 36 |

Skupaj | 90 | 130 | 70 | 200 |

* Začasni uslužbenci

Finančni vpliv zaradi povečanja števila osebja je že vključen v proračunske projekcije centra Raven subvencije, za katero se pričakuje, da bo prejeta iz proračuna Skupnosti, je v celoti skladna z obstoječim finančnim načrtovanjem Komisije in vrsticami večletnega strateškega programa za obdobje 2007–2013.

Zneski v milijonih EUR

Osrednji proračun ECDC (trenutne cene) v finančnem okviru 2007–2013

Spodnja tabela kaže potek dodeljevanja proračunskih sredstev v obdobju 2007–2013.

Zneski v tisočih EUR

17 03 03 01 | neobvezni | diferencirani | NE | DA | NE | Št. 3b |

17 03 03 02 | neobvezni | diferencirani | NE | DA | NE | Št. 3b |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančni viri

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odhodki iz poslovanja[4] |

Države članice EGP/Efte | f | 0,604 | 0,935 | 1,000 | 1,450 | 1,500 | 1,530 | 1,550 | 8,569 |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 28,309 | 40,235 | 50,700 | 57,850 | 59,000 | 60,230 | 61,350 | 355,719 |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[5] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

4.2. EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Se ne uporabi.

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

EU je izpostavljena vrsti nalezljivih bolezni – bolezni, ki bodo še naprej pomenile nevarnost za zdravje ljudi v bližnji prihodnosti. Odkar se lahko v Uniji ljudje, živali in blago pomikajo skoraj prosto, je potreba po skupnem pristopu za preprečitev širjenja bolezni vse bolj nujna oziroma očitna. Medtem ko sta preprečevanje in zdravstveno varstvo še vedno v veliki meri povezana s subsidiarnostjo, je jasno, da je za usklajen pristop potreben center, kot je ECDC.

Poleg tega, da nalezljive bolezni povzročajo trpljenje med prebivalstvom, precej obremenjujejo tudi nacionalne proračune: bakterije, ki so odporne na antibiotike, povzročajo okužbe, ki podaljšujejo bivanje v bolnišnicah in zahtevajo posebne zdravstvene postopke; ocenjeno je, da nova pandemična gripa v državah povzroča gospodarsko izgubo v vrednosti več odstotnih enot njihovega BDP, zdravljenje okužb z virusom HIV pomeni znatne stroške v več državah članicah. Ceno ima celo preprečevanje nalezljivih bolezni: skoraj vsi otroci v Uniji dobijo šest različnih cepiv, kar ni zanemarljiv strošek.

Za ECDC je izziv, da pomaga razviti najboljše in stroškovno učinkovite metode za preprečevanje ter države članice podpira pri njihovem izvajanju. Končni cilj je izkoreninjenje bolezni, kot se je pred 30 leti že zgodilo s črnimi kozami, kar bi prineslo večje gospodarske koristi. Čeprav to za veliko bolezni ni izvedljivo, je izkoreninjenje na primer ošpic v EU zagotovo dosegljiv cilj.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in potreba po okrepljenem sodelovanju držav članic sta bili poudarjeni v predlogu iz leta 2003, kar je privedlo do ustanovitve agencije. ECDC je do zdaj potrdil takratna pričakovanja na vseh področjih, za katera je pristojen.

Dodana vrednost prispevka ECDC na ravni EU vključuje zagotavljanje konsolidirane analize in pregleda dokazov, ki podpirajo preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Skupaj s pristojnimi organi določa vrzeli ter pomaga pri definiranju in okrepitvi agende raziskav na področju javnega zdravja. Z usklajenim pristopom k spremljanju na evropski ravni se lahko zbirka podatkov standardizira in stroškovna učinkovitost izboljša, kar bi zagotovilo primerljive podatke za obveščanje oblikovalcev politike o ukrepih učinkovitega preprečevanja in obvladovanja.

Center prav tako zagotavlja platformo za sodelovanje med državami članicami na področju izmenjave najboljše prakse, ki temelji na posredovanjih na podlagi dokazov. ECDC razvija ocenjevanje in smernice centralno za vso Unijo, za kar so zlasti prosile majhne države ali države z omejeno zmogljivostjo na tem področju.

Center pri svojem delu glede pripravljenosti zagotavlja državam članicam redne posodobitve informacij o mednarodnem položaju na področju epidemiologije, kar je dejavnost, ki bo sčasoma lahko nadomestila potrebo, da vsaka država vlaga v epidemiološke podatke, za kar se porabi veliko virov. ECDC lahko s hitrim ocenjevanjem dogodkov, povezanih z javnim zdravjem, tudi omogoči usklajen odziv na nevarnosti, ki prizadenejo več držav članic.

Funkcije spremljanja in odzivanja imajo koristi zaradi skupnih metod za vso EU, ki se poučujejo na različnih tečajih, ki jih center organizira za strokovnjake iz držav članic na tem področju.

ECDC podpira Komisijo pri razvijanju dejavne mreže za obveščanje o tveganju, saj se zaradi močne komunikacijske mreže, vzpostavljene v „mirnih časih“, lahko obveščanje na evropski in nacionalni ravni v okviru odzivanja na večjo krizo na področju zdravja v prihodnosti dojema kot pravočasno, zanesljivo, dosledno in veljavno.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Center prispeva k ciljem programa javnega zdravja (Poglavje 17 03 proračuna Skupnosti).

Kratkoročni in srednjeročni cilji centra so predstavljeni v okviru njegovega večletnega strateškega programa za obdobje 2007–2013, kot je poudarjeno v Sporočilu.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

6. SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem spremljanja

Od ECDC se pričakuje, da zagotovi (s preglednimi postopki) zelo kakovostne specializirane storitve, kar zahteva previdno spremljanje, ki temelji na kazalnikih kratkoročnih rezultatov.

Sistem je oblikovan tako, da se lahko usmeri predvsem na vprašanje, ali je ECDC s svojim delom dosegel pozitivne spremembe, kar je bil namen uredbe o ustanovitvi in večletnega strateškega programa za obdobje 2007–2013. Upravnemu odboru so bili na začetku večletnega strateškega programa posredovani posebni kazalniki, ki jih je potrdil (marca 2008). Uporabljali se bodo med celotnim obdobjem za spremljanje napredka k ciljem in zagotavljali glavne informacije za končno vrednotenje stopnje doseganja ciljev leta 2013. Za razvoj teh kazalnikov so bila uporabljena naslednja načela:

Vsak cilj ima niz kazalnikov , izbranih na tak način, da informacija, ki jo podajajo, jasno omogoča ocenitev ali je bil cilj dosežen oziroma do kakšne mere je bil dosežen.

Opredelitev vsakega merila mora biti jasna in tako kratka, kot je možno.

Število meril je bilo omejeno na najnižje in hkrati je bilo omogočeno ocenjevanje dosežkov na vsakem področju.

Merila so merljiva na realističen način in z zmernim delovnim trudom.

Za vsak kazalnik je bila izvedena analiza predlaganega vira podatkov, njegova razpoložljivost in zanesljivost, v ECDC pa je bil vzpostavljen namenski informacijski sistem za sistematično zbiranje in analizo podatkov.

Upravni odbor bo na sredini programskega obdobja 2007–2013 (tj. 2010) pripravil oceno napredka. Končno vrednotenje dosežkov večletnega programa do leta 2013 bo časovno tako razporejeno, da bo upravni odbor prejel rezultate, ko se bo odločal o naslednjem večletnem strateškem programu, tj. za obdobje 2014–2020.

Osebje ECDC bo ob koncu vsakega leta sistematično ovrednotilo izvajanje omenjenega letnega programa dela, skupno ocenilo kakovost svojih proizvodov in učinkovitost postopka izvajanja. Izsledki tega vrednotenja bodo del letnega poročila direktorja upravnemu odboru.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Se ne uporabi.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Zunanje vrednotenje centra je bilo naročeno 20. maja 2007, kot določa Uredba (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004.

„Člen 31: Do 20. maja 2007 center naroči neodvisno zunanjo oceno svojih dosežkov na podlagi pristojnosti in nalog, ki jih izda upravni odbor v soglasju s Komisijo. Ocena zajema:

(a) morebitno potrebo po razširitvi obsega delovnih nalog centra na druga ustrezna področja na ravni Skupnosti na področju javnega zdravja, zlasti na spremljanje zdravja,

in

(b) časovno razporeditev nadaljnjih revizij.“

Center je začel javni razpis. Pristojnosti in naloge je potrdila delovna skupina upravnega odbora v dogovoru s Komisijo. Izvajalec je v preteklih mesecih opravil več kot 80 pogovorov s ključnimi zainteresiranimi stranmi (institucije in agencije EU, mednarodne organizacije, mreže spremljanja EU, nacionalni inštituti za spremljanje, nacionalna ministrstva za zdravje in osebje ECDC).

Sklepne ugotovitve tega prvega zunanjega vrednotenja so predstavljene na http://ecdc.europa.eu/en/About_us/Key_documents/

6.2.3. Oblika in pogostost prihodnjega vrednotenja

Neodvisna zunanja vrednotenja centra bodo naročena vsakih pet let.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za agencijo brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1037/1999.

Agencija je del Medinstitucionalnega sporazuma z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Sklepi o financiranju ter iz njih izhajajoči izvedbeni sporazumi in instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita kontrolo na kraju samem nad prejemniki sredstev agencije in službami, odgovornimi za njihovo razdelitev.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Glej tabelo z opisom ciljev ECDC za obdobje 2007–2013 v točki 4 Sporočila. Pregled pričakovanih rezultatov glede na posamezni cilj je podan posebej v delovnem dokumentu služb Komisije, v katerem je podrobno opisan nadaljnji razvoj centra v programskem obdobju 2009–2013.

8.2. Upravni odhodki

Ukrep ne vpliva na upravne odhodke proračuna Skupnosti in Komisija zanj neposredno ne zagotavlja človeških virov.

Upravni stroški agencije, vključno s stroški za osebje, se financirajo iz proračunske vrstice za poslovanje 17 03 03 01.

[1] http://ecdc.europa.eu/en/About_us/Key_documents/Documents/ECDC_MAS_.pdf.

[2] http://ecdc.europa.eu/en/About_us/Key_documents/.....

[3] Center je nadalje zavezan k podrobnemu beleženju prihodnjih kadrovskih načrtov v okviru večletnih načrtov kadrovske politike in k njihovi uskladitvi s smernicami Komisije.

[4] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[5] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.