[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.10.2008

COM(2008) 620 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEM PARLAMENTU

Ocena izvajanja Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet (predloženo v skladu s členom 18(5) Direktive) in poročilo o napredku, doseženem s programom dela iz člena 16(2) iste direktive

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEM PARLAMENTU

Ocena izvajanja Direktive 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet (predloženo v skladu s členom 18(5) Direktive) in poročilo o napredku, doseženem s programom dela iz člena 16(2) iste direktive

1. UVOD

Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta, sprejeta 16. februarja 1998, ureja dajanje biocidnih pripravkov na trg EU. Določa usklajeni sistem Skupnosti za izdajanje dovoljenj in dajanje biocidnih pripravkov v promet; za medsebojno priznavanje dovoljenj znotraj Skupnosti; ter za izdelavo na ravni Skupnosti pozitivnega seznama aktivnih snovi, ki jih je mogoče uporabljati v biocidnih pripravkih. Njen cilj je zagotoviti visoko in usklajeno raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja.

Med drugimi ukrepi Direktiva vzpostavlja 10-letni program dela za sistematično preučevanje aktivnih snovi v biocidnih pripravkih, ki so bili prisotni na trgu pred začetkom veljavnosti Direktive (14. maj 2000). V tem 10-letnem obdobju države članice lahko za dajanje biocidnih pripravkov v promet še naprej uporabljajo svoje strukture.

Preden je Direktiva začela veljati, številne države članice za te pripravke niso imele vzpostavljenih popolnih pravnih režimov. Zadnjih osem let se aktivne snovi, ki se uporabljajo, sistematično popisujejo in vzpostavljen je bil program za ocenjevanje teh snovi. Posledica izvajanja Direktive je, da so bile aktivne snovi, ki so se malo uporabljale, ter številne snovi z neugodnimi lastnostmi za okolje in zdravje, umaknjene iz uporabe. Vzpostavljen je bil proces ocenjevanja aktivnih snovi s strogim sistemom medsebojnega pregleda. To obsežno delo je položilo temelje za oceno preostalih aktivnih snovi v naslednjih letih in za fazo potrjevanja pripravkov v naslednjem desetletju. Poročilo ugotavlja številne določbe Direktive, ki jim je treba pri prihodnji reviziji Direktive nameniti pozornost.

2. OZADJE POROčILA

Člen 16(2) Direktive zahteva, da Komisija najpozneje dve leti pred zaključkom programa pregledovanja Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku, doseženem s tem programom. Člen 18(5) zahteva, da Komisija pripravi poročilo o izvajanju Direktive ter zlasti o delovanju poenostavljenih postopkov sedem let po začetku veljavnosti Direktive. Zaradi učinkovitosti je Komisija odločila, da predstavi svoje ugotovitve o izvajanju Direktive in o napredku programa pregledovanja v obliki skupnega poročila.

Za pripravo tega poročila je bila naročena raziskava o izvajanju Direktive. Raziskava je bila pripravljena na podlagi obsežnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Poleg tega je bila prej naročena ločena raziskava o posebnem vprašanju izdelkov, ki se obdelujejo z biocidi[1].

Ugotovitve tega poročila se opirajo tudi na dejstva in številke iz zbirnega poročila, zahtevanega na podlagi člena 24 Direktive, na podlagi podatkov, ki so jih dale države članice.

Cilj tega poročila je obvestiti druge institucije Skupnosti, države članice in javnost o izvajanju Direktive in zlasti programa pregledovanja v obdobju od 14. maja 2000 do 1. marca 2008. Treba pa je poudariti, da se izvajanje znatnega dela določb Direktive še ni začelo. Predvsem še ni bilo izdano nobeno dovoljenje za biocidni pripravek.

Poročilo vsebuje stanje v 10 državah članicah, ki so se EU pridružile 1. januarja 2004, ne zajema pa stanja v Bolgariji in Romuniji.

3. IZVAJANJE DIREKTIVE - PROGRAM PREGLEDOVANJA ZA AKTIVNE SNOVI

Po sprejetju Direktive so Komisija in države članice začele s programom dela za sistematično preučevanje tveganj, povezanih z aktivnimi snovmi, za katere se lahko izda dovoljenje za uporabo v biocidnih pripravkih.

Program je bil oblikovan na podlagi Uredbe Komisije[2], ki je določila pravila za prvo fazo pregleda aktivnih snovi. V tej fazi je industrija morala opredeliti aktivne snovi, ki jih uporablja v svojih izdelkih, in če jih je želela še naprej uporabljati za biocidne namene, jih je morala prijaviti za ocenitev in na začetku zagotoviti omejeno dokumentacijo s podatki o snoveh.

Ko je bilo to zaključeno, je bila sprejeta še ena Uredba Komisije[3] o drugi fazi programa pregledovanja, priprava popisa identificiranih obstoječih aktivnih snovi; časovni razpored za oceno prijavljenih snovi; seznam imenovanih držav članic poročevalk za prva dva prednostna seznama; ter določbe o postopkovnih vidikih programa pregledovanja.

Druga Uredba Komisije je bila naknadno spremenjena[4], da je imenovala države članice poročevalke za preostala dva prednostna seznama ter za obravnavanje nekaterih drugih vprašanj, ki so se pojavila med izvajanjem, kot je možnost odobritve začasnih odstopanj za aktivne snovi, ki niso bile predvidene za ocenjevanje, vendar je njihova uporaba za eno ali več držav članic bistvena.

Vzporedno z razvojem regulativnega okvira za pregled aktivnih snovi je Komisija izdelala in z državami članicami dogovorila precejšnje število javno dostopnih[5] izčrpnih pisnih navodil, ki so državam članicam in industriji v pomoč pri njihovih nalogah.

3.1. Dosedanji napredek pri programu pregledovanja

Ob zaključku prve faze programa pregledovanja je industrija identificirala 964 snovi kot aktivne sestavine biocidnih pripravkov, ki so bili prisotni na trgu pred 14. majem 2000. Od teh je bilo 416 aktivnih snovi prijavljenih za oceno v eni ali več vrstah proizvodov. 548 (približno 60 %) identificiranih snovi ni bilo utemeljenih in so bile nato do 1. septembra 2006 opuščene. Na podlagi rezultatov raziskave iz poglavja 2 se ocenjuje, da so se te aktivne snovi uporabljale samo v 13 % – 33 % biocidnih pripravkov na trgu. Nekatere od teh aktivnih snovi se niso več uporabljale v biocidih, druge pa niso bile utemeljene zaradi neugodnih toksičnih lastnosti. V nekaterih primerih so naslavljale omejen trg, ki ne bi omogočal kritja stroškov ocene. V pripravljalnem delu za to poročilo ni bilo ugotovljenih nobenih primerov, ko uporabniki zaradi izgube teh aktivnih snovi ne bi imeli nadomestka ali bi povzročilo širjenje ciljnih škodljivih organizmov, vendar teh tveganj ni mogoče v celoti izločiti. Po drugi strani je umik nekaterih snovi z znano veliko toksičnostjo jasen ugoden učinek programa pregledovanja.

Do 1. marca 2008 je bila polovica aktivnih snovi/kombinacij vrst proizvodov, prijavljenih na začetku, umaknjena iz programa pregledovanja (glej sliko 1).

Slika 1: Aktivne snovi/kombinacije vrst proizvodov, ki so bili na začetku prijavljeni in jih je industrija sčasoma utemeljila[6]

[pic]

To je mogoče pojasniti s tem, da so bile nekatere aktivne snovi prijavljene brez resnega namena predložiti popolno dokumentacijo za oceno; druge so bile prijavljene za preveč vrst proizvodov, za druge pa je med pripravo dokumentacije ali ocenjevanjem postalo očitno, da bodo stroški višji, kot je bilo pričakovano na začetku.

Ker se je dokončanje ocenjevanja aktivnih snovi začelo šele pred kratkim, Priloga I k Direktivi trenutno navaja samo majhno število aktivnih snovi. Priloga IA vsebuje eno odobreno aktivno snov.

3.2. Delo, ki poteka na podlagi programa pregledovanja

Prvotni časovni razpored programa pregledovanja je temeljil na predpostavki, da bo od takrat, ko udeleženci predložijo dokumentacijo do sprejetja odločitve o vključitvi aktivne snovi dovolj dve leti. V praksi se je izkazalo, da je to nemogoče, glede na časovne razporede, določene v Direktivi, in časovne razporede, ki jih za izvedbene ukrepe nalagajo postopkovne zahteve. Do sedaj še nobena aktivna snov ni bila ocenjena prej, kot v treh letih, povprečno obdobje ocenjevanja pa je do sedaj bližje približno štirim do petim letom.

Treba je tudi opozoriti, da Uredba o pregledu daje možnost prevzeti vlogo udeleženca, da podpre aktivno snov, za katero so se vsi začetni prijavitelji umaknili. V takih primerih se za osebo prevzemnico določi nov rok, da lahko pripravi in predloži popolno dokumentacijo. Ta postopek daje še eno možnost, da se aktivna sestavina oceni in da je na voljo na trgu, vendar lahko podaljša čas, potreben za pregled, na pet let ali več.

Za počasnejši tempo programa pregledovanja od načrtovanega je več razlogov: tehnična zahtevnost dela; nezadostni človeški viri; v nekaterih primerih premalo izkušenj s pripravo in ocenjevanjem dokumentacije; potreba po razvoju ustreznih metodologij preskušanja in scenarijev izpostavljenosti za široko področje uporabe; preveč optimistično zastavljeno časovno obdobje za pregledovanje glede na znatno število aktivnih snovi/kombinacij vrst proizvodov, prijavljenih naknadno.

Ob upoštevanju dosedanje stopnje napredka programa pregledovanja se ocenjuje, da bodo zadnji sklepi o preostalih aktivnih snoveh sprejeti šele leta 2014. Priloga 1 določa predvideno časovno razporeditev preostalega dela.

Treba je poudariti tudi, da člen 16(3) Direktive ne opredeljuje določenega časovnega obdobja za pripravo dokumentacije o biocidnem pripravku po vključitvi aktivne snovi v Prilogo I ali IA, predložitev zahtev za izdajo dovoljenja za pripravek državam članicam, ali za izdajo, spremembo ali razveljavitev dovoljenj za pripravke na podlagi ocene predložene dokumentacije. Ta faza pa je bistvena za uskladitev in vzpostavitev notranjega trga biocidov in tudi podaljšuje zahteve glede časa v prehodnem obdobju.

4. IZVAJANJE DIREKTIVE – POENOSTAVLJENI POSTOPKI

Poleg Priloge I, ki zajema „standardne“ aktivne snovi, pozitivni seznam Direktive vsebuje še dve prilogi, Prilogo IA in IB. Priloga IA je za aktivne snovi z nizkotoksičnimi in ekotoksičnimi lastnostmi, ki se zato lahko uporabljajo v biocidnih pripravkih „z manjšim tveganjem“. Priloga IB navaja „osnovne snovi“ ali „proizvode“, to je snovi, ki niso v prometu primarno zaradi biocidnih namenov, imajo pa kljub temu biocidno učinkovanje.

4.1. Pripravki z manjšim tveganjem

Možnost, da se v dokumentaciji biocidnega pripravka zahteva manj podatkov in krajše roke za registracijo in medsebojno priznavanje, predstavlja bistveno korist za gospodarske družbe, ki tržijo biocidne pripravke.

Vendar pa proizvajalci aktivnih snovi nimajo prave koristi od vključitve aktivne snovi v Prilogo IA namesto v Prilogo I. To pa zato, ker je bilo na začetku za vse aktivne snovi treba predložiti enako količino podatkov. Zlasti je bilo treba za ocenjevanje aktivnih snovi, za katere je priznana zaskrbljenost, pripraviti in predložiti enake raziskave kot za aktivne snovi, za katere se na splošno šteje, da je tveganje manjše. Šele po oceni se odloči, ali se aktivna snov lahko vključi v Prilogo IA ali v Prilogo I.

4.2. Osnovne snovi

Do sedaj industrija ali države članice še niso zaprosile za vključitev aktivne snovi v Prilogo IB. Zdi se, da sta glavna razloga dva: medtem, ko je količina podatkov – in zato izdatki – potrebna za pripravo dokumentacije o aktivni snovi enaka kot za "redno snov", Direktiva ne varuje lastništva teh podatkov. Poleg tega edino prednost tega poenostavljenega postopka, to je, da za pripravke, ki vsebujejo osnovne snovi, ni potrebno dovoljenje za promet ali registracija, zmanjšuje prepoved neposrednega trženja za biocidno uporabo.

4.3. Okvirne formulacije

Okvirna formulacija vsebuje specifikacije za skupino biocidnih pripravkov, ki predstavlja manjša odstopanja glede referenčnega pripravka. Ker prvih dovoljenj za biocidne pripravke ni pričakovati pred letom 2009, v praksi še ni bilo izdelanih nobenih okvirnih formulacij. Videti pa je, da številne države članice v svojih obstoječih nacionalnih sistemih že uporabljajo načelo tega poenostavljenega postopka in zmanjšujejo upravne zahteve, ko vloga za izdajo dovoljenja zadeva isti pripravek v številnih različnih barvah. Raziskava iz oddelka 2 je ugotovila, da ideja tega poenostavljenega postopka lahko prinese resnične koristi, vendar je treba bolj razjasniti kaj je zajeto in kako bo delovalo.

5. IZVAJANJE DIREKTIVE – DRUGA VPRAšANJA

5.1. Področje uporabe Direktive

Med izvajanjem so se pojavila številna vprašanja v zvezi s točnim področjem uporabe Direktive. Eno od vprašanj, ki ga jih je treba obravnavati, zadeva tretirane izdelke. Izdelki, ki se tretirajo z biocidnimi pripravki, da se zaščitijo pred kvarjenjem, ki nimajo zunanjega biocidnega učinka niti niso v prometu kot biocidni pripravki, so trenutno zunaj področja uporabe Direktive. Ko tretiranje poteka v EU, ni posebnih težav, ker se dobava biocida delavcu, ki tretira izdelke, šteje kot dajanje na trg in ga je mogoče urejati. Drugače pa je, ko so izdelki tretirani v tretjih državah in nato uvoženi v EU (npr. obdelan les ali tekstil). Morebiti so bili obdelani s snovmi, ki so nesprejemljive za človekovo zdravje ali za okolje in v EU prepovedane ali strogo omejene. Tak položaj predstavlja tveganje za človekovo zdravje in okolje in je lahko diskriminatorno do evropske industrije.

Druga vprašanja o področju uporabe zadevajo točno razmejitev pripravkov, ki so lahko zajeti v drugih direktivah Skupnosti (tj. veterinarska zdravila, kozmetični proizvodi ) in ali so nekatere snovi, ustvarjene na mestu samem, zajete ali ne, in prevladovalo je splošno soglasje, da je treba snovi, ki so tudi prehrambeni izdelek ali krma (npr. poper, ki se uporablja kot repelent, sladkor ali sokovi, ki se uporabljajo kot atraktanti v pasteh), izvzeti iz Direktive.

5.2. Varstvo podatkov in skupna uporaba podatkov

Medtem ko člen 13 Direktive in več drugih določb Direktive jasno spodbujajo predlagatelje, da sodelujejo pri pripravi podatkov, potrebnih za ocenjevanje aktivnih snovi ali biocidnih pripravkov, pa izrecno ne predpisuje obvezne skupne uporabe podatkov, zahtevanih za potrebe Direktive. Namesto tega lastnik podatkov lahko odloči – ni pa dolžan – dati poznejšemu predlagatelju pravico, da se sklicuje na podatke, ki jih je lastnik podatkov predložil pristojnemu organu tako, da poznejšemu predlagatelju da „izjavo o dostopnosti podatkov“. Če se lastnik paketa podatkov in drugi predlagatelj ne moreta sporazumeti, je slednji bodisi dolžan ponoviti raziskave (zlasti nezaželeno v primeru živalskih raziskav) bodisi zapustiti trg do izteka obdobja za varstvo podatkov.

V sedanji fazi programa pregledovanja se ocenjuje, da je bilo predloženih 472 dokumentacij za utemeljitev vključitve aktivne snovi/kombinacije vrst proizvodov, približno 25 % dokumentacij so predložili konzorciji ali delovna skupina podjetij ali pa sta moči združili najmanj dve podjetji. V 10 % primerov je bila za isto aktivno snov/kombinacijo vrst proizvodov predložena več kot ena dokumentacija, kar pomeni, da se zainteresirane strani niso uspele dogovoriti o skupni uporabi podatkov in predložitvi skupne dokumentacije.

Drugo vprašanje, ki ga industrija večkrat ponavlja, zadeva gospodarske družbe, ki še naprej tržijo pripravke, ki vsebujejo aktivne snovi, ki se ocenjujejo na podlagi programa pregledovanja, ne da bi bile prijavljeni ali da bi prispevali k stroškom ocenjevanja (tako imenovani „prosti strelci“).

5.3. Takse, ki jih uporabljajo države članice

Člen 25 Direktive določa, da so države članice odgovorne, da vzpostavijo takse, ki jih plačajo osebe, ki dajejo ali želijo dati biocidne pripravke v promet, za kritje upravnih stroškov, povezanih s postopki Direktive. Zato so vzpostavljeni sistemi in takse v EU zelo različni. Na primer taksa za oceno dokumentacije o aktivni snovi za eno vrsto proizvoda (tj. vrsta uporabe), je lahko od 50 000 EUR do 350 000 EUR, tudi načini plačila so v državah članicah zelo različni. To postavlja biocidno industrijo v neenakopraven položaj, zlasti za udeležence v programu pregledovanja, ki ne morejo izbrati države članice, ki bo preučila njihovo dokumentacijo o aktivni snovi.

5.4. Zahtevani podatki

Precejšnje zahteve Direktive glede raziskav toksičnosti in ekotoksičnosti zagotavljajo visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja. Vendar Direktiva pri zahtevanih podatkih ne razlikuje med aktivnimi snovmi in za nekatere snovi, za katere se na splošno šteje, da je tveganje manjše, velja, da so zahteve prekomerne. Čeprav Direktiva predvideva možnost opustitve zahtevanih podatkov, se zdi, da države članice neenakomerno uporabljajo to načelo. To je povzročilo različne pristope in s tem tveganje neenakega obravnavanja.

5.5. Izdajanje dovoljenj za pripravke in medsebojno priznavanje

Znatno izdajanje dovoljenj za pripravke po vključitvi aktivne snovi v Prilogo I ali IA ter medsebojno priznavanje se v državah članicah še ni začelo. Vendar so države članice in zainteresirane strani ustanovile Skupino za olajšanje medsebojnega priznavanja z namenom olajšati delo v fazi izdajanja dovoljenj za pripravke in zlasti predvideti vprašanja glede medsebojnega priznavanja dovoljenj in registracij.

6. UčINEK DIREKTIVE NA TRG IN ZLASTI NA MALA IN SREDNJA PODJETJA

Čeprav je prezgodaj ocenjevati celoten vpliv Direktive na trg biocidnih pripravkov, pa so na podlagi nekaterih opaženih smeri razvoja mogoče nekatere začetne ugotovitve.

Na podlagi rezultatov identifikacije in prijav, predstavljenih kot priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 2032/2003 se zdi, da 60 % aktivnih snovi, ki so se uporabljale v biocidnih pripravkih pred letom 2000, ni bilo utemeljenih za ocenjevanje in jih je bilo treba vzeti s trga do 1. septembra 2006. Odstotek aktivnih snovi, ki bodo do konca programa pregledovanja izginile s trga, bo verjetno še višji, če upoštevamo, da za skoraj 50 % na začetku prijavljenih aktivnih snovi/kombinacij vrst proizvodov ni bilo predložene dokumentacije. Vendar pa se del teh snovi, ki jih industrija ni utemeljila (na začetku ali pozneje), očitno ni več uporabljal in je bilo zaradi neugodnih toksičnih lastnosti malo možnosti, da bi bile vključene v pozitivni seznam Direktive.

Še vedno pa je bilo za številne snovi merilo, da vključitev ni bila utemeljena, očitno finančno: pričakovani dobički ne bi nikoli pokrili stroška dokumentacije. V tej zvezi so bile velike gospodarske družbe na boljšem kot mala in srednja podjetja.

Do sedaj je bilo državam članicam v ocenjevanje poslanih osem dokumentacij kot utemeljitev za vključitev novih aktivnih snovi. Od tega je bilo pet popolnih. Pojavila se je trditev, da bi visoki stroški in viri ocenjevanja snovi na podlagi direktive o biocidih lahko odvračali naložbe v biocidne pripravke z novimi aktivnimi snovmi in možne boljše lastnosti za človekovo zdravje ali okolje, zlasti na „nišnih trgih“. Trenutno Direktiva kot edino spodbudo za razvoj novih aktivnih snovi predvideva dodatnih pet let varovanja podatkov in možnost začasnega dovoljenja za pripravek.

7. UčINEK DIREKTIVE NA OKOLJE IN JAVNO ZDRAVJE

Direktiva je prvič določila okvir, ki omogoča celovito presojo vseh aktivnih snovi in biocidnih pripravkov. Razpoložljivo znanje in nadzor nad biocidnimi pripravki se je znatno izboljšal povsod v EU, in zlasti v tistih državah članicah, kjer sistem sploh ni obstajal, ali kjer je bil zajet samo del vseh biocidov. Neposredni rezultat identifikacije in začetka ocenjevanja biocidov, ki so bili na trgu EU je, da so bili odstranjeni številni zastareli pripravki, s čimer se je izboljšala raven znanja o kemikalijah, ki se uporabljajo. Poleg tega so bile s trga biocidov EU vzete nekatere aktivne snovi z izredno nevarnimi lastnostmi (na primer strihnin, arzenove spojine, tributilkositrove spojine ali nekatere snovi, ki tanjšajo ozonski plašč), kar je jasna korist za okolje in zdravje.

8. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PREDLOGI ZA REVIZIJO DIREKTIVE

Direktiva je položila temelje za izboljšanje ravni varstva javnega zdravja in okolja, ki je državljanom EU zagotovljeno v zvezi z biocidnimi pripravki. V petletnih prizadevanjih pred dejanskim začetkom pregleda aktivnih snovi leta 2004 je Komisija v sodelovanju z državami članicami in industrijo popisala evropski trg biocidov in vzpostavila strukturiran postopek za presojo in ocenjevanje obstoječih aktivnih snovi. Čeprav ni bilo mogoče upoštevati prvotno predvidenih rokov za pregled obstoječih aktivnih snovi, je bil napredek enak ali pa celo hitrejši kot pri primerljivih regulativnih sistemih, kot za fitofarmacevtska sredstva (Direktiva 91/414/EGS) ali obstoječe kemične snovi (Uredba (ES) št. 793/93).

8.1. Prihodnost programa pregledovanja do leta 2010 in pozneje

Kot je navedeno v oddelku 2.2, je postalo jasno, da program pregledovanja ne bo dokončan do prvotno določenega datuma, to je do 14. maja 2010, ki je tudi datum, ko se bodo prenehali uporabljati nacionalni predpisi za dajanje biocidnih pripravkov v promet. Če bi dovolili, da prehodno obdobje poteče brez dokončanja programa pregledovanja za aktivne snovi, bi to pomenilo, da usklajenih predpisov Direktive o dovoljenju za pripravke ne bi bilo mogoče uporabljati za vse biocidne pripravke, ki so že na trgu. Če ne bi bilo mogoče uporabljati nobene zbirke predpisov – usklajenih ali nacionalnih – bi to pomenilo pravno praznino v zvezi z dajanjem biocidnih pripravkov v promet. To bi lahko negativno vplivalo na javno zdravje (pomembni biocidni pripravki umaknjeni s trga) in velik negativen gospodarski vpliv na vse gospodarske družbe, ki poslujejo v sektorju biocidov.

Zato je Sporočilu priložen predlog za revizijo Direktive, ki bi podaljšala program pregledovanja, prehodno obdobje in nekatere določbe o varovanju podatkov, ki spremljajo to obdobje, za dodatna tri leta.

To bi omogočilo čas za uveljavitev vsebinskega pregleda Direktive in za določitev pristopa za preostale elemente programa pregledovanja, kar bo zagotovilo pravočasen in učinkovit zaključek tega dela.

8.2. Vsebinski pregled Direktive

Predlog za vsebinski pregled Direktive bo sledil konec leta 2008. Obravnaval bo vprašanja, zastavljena v oddelkih 4 do 6 tega poročila.

Komisija trenutno preučuje vrsto ukrepov za obravnavanje ugotovljenih vprašanj, kot so:

- poenostavitev in prilagoditev področja uporabe Direktive;

- stopenjski pristop do zahtevanih podatkov, ki bo upošteval sorazmernost;

- poenostavitev pravil o varstvu podatkov, vključno z nekaj obvezne skupne uporabe podatkov;

- večja usklajenost ali koordinacija strukture taks;

- izboljšanje poenostavljenih postopkov;

- ukrepi za olajšanje uskladitve z Direktivo za mala in srednja podjetja ter ukrepi za spodbujanje inovacij;

- ukrepi za izboljšanje notranjega trga biocidnih pripravkov, vključno z okrepitvijo medsebojnega priznavanja.

Priloga 1

Vrsta proizvoda | | Prijavljeno |Še vedno v | | Dokumentacijo predložiti do |Prvi sklep pričakovan do |Zadnji sklep pričakovan do | | Priloga I | | | | | | | | | | | | |2006 |2007 |2008 |2009 |2010 |2011 |2012 |2013 |2014 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Sredstva za zaščito lesa | |80 |40 | |28/03/2004 |12/01/2007 |29/08/2009 | |1 |2 |30 |7 | | | | | | |40 | |Rodenticidi | |17 |14 | | | | | | |2 |10 |2 | | | | | | |14 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Moluskicidi | |13 |0 | |30/04/2006 |13/02/2009 |1/10/2011 | | | | | | | | | | | |0 | |Insekticidi | |104 |61 | | | | | | | |5 |30 |20 |6 | | | | |61 | |Repelenti in sredstva za privabljanje (atraktanti) | |41 |19 | | | | | | | |3 |6 |5 |5 | | | | |19 | |Pripravki za preprečevanje naselitve organizmov na površini, ki je v stiku z vodo (antivegetacijska sredstva) | |46 |10 | | | | | | | |2 |5 |3 | | | | | |10 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Dezinfekcijska sredstva | |87 |35 | |31/07/2007 |16/05/2010 |31/12/2012 | | | | | |5 |25 |5 | | | |35 | | | |163 |82 | | | | | | | | | |5 |25 |25 |27 | | |82 | | | |108 |50 | | | | | | | | | |5 |25 |20 | | | |50 | | | |105 |55 | | | | | | | | | |5 |25 |25 | | | |55 | | | |52 |21 | | | | | | | | | |5 |15 |1 | | | |21 | |Sredstva za konzerviranje (sredstva za konzerviranje v vsebnikih in sredstva za zaščito tekočin v kovinarski industriji) | |143 |47 | | | | | | | | | |5 |25 |17 | | | |47 | | | |104 |30 | | | | | | | | | |5 |25 | | | | |30 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Sredstva za zaščito (prevlek, vlaken, zaščitna sredstva v gradbeništvu, pripravki za zaščito sistemov hladilnih tekočin in predelovalnih sistemov) | |89 |45 | |31/10/2008 |17/08/2011 |3/04/2014 | | | | | | |4 |25 |16 | | |45 | | | |138 |69 | | | | | | | | | | |4 |25 |25 |15 | |69 | | | |94 |47 | | | | | | | | | | |4 |25 |18 | | |47 | | | |127 |64 | | | | | | | | | | |4 |25 |25 |10 | |64 | | | |118 |59 | | | | | | | | | | |4 |25 |25 |5 | |59 | |Avicidi | |2 |1 | | | | | | | | | | | |1 | | | |1 | |Piskicidi | |3 |2 | | | | | | | | | | | |1 | | | |1 | |Konzervansi za hrano ali krmo | |25 |13 | | | | | | | | | | | |4 |9 | | |13 | |Tekočine za balzamiranje | |24 |12 | | | | | | | | | | | |4 |8 | | |12 | |Nadzor drugih vretenčarjev | |4 |2 | | | | | | | | | | | |2 | | | |2 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Skupaj | |1687 |777 | | | | | |1 |4 |50 |50 |63 |196 |230 |153 |30 | |777 | |

[1] Obe raziskavi sta na voljo na: http://ec.europa.eu/environment/biocides/study.htm

[2] Uredba Komisije (ES) št. 1896/2000 z dne 7. septembra 2000 o prvi fazi programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o biocidnih pripravkih (UL L 228, 8.9.2000, str. 6.)

[3] Uredba Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet in o spremembi Uredbe (ES) št. 1896/2000.

[4] Z uredbama Komisije (ES) št. 1048/2005 in 1849/2006. Uredba 2032/2003 je bila razveljavljena in nadomeščena z Uredbo Komisije (ES) št. 1451/2007 (pretežno zaradi poenostavitve in konsolidacije).

[5] Na voljo na: http://ec.europa.eu/environment/biocides/index.htm in http://ecb.jrc.it/biocides/

[6] Vrstni red vrst proizvodov na sliki 1 sledi vrstnemu redu ocenjevanja. Za snovi 4. prednostnega seznama (tj. vrste proizvodov 7, 9, 10 do 12, 15, 17, 20, 22 in 23) se na podlagi izkušenj pri stopnji predložitev za prejšnje prednostne seznama pričakuje 50 % upad.