[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 4.9.2008

COM(2008) 533 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Naknadna ocena tematske prednostne naloge „Tehnologije informacijske družbe (TID)“ v šestem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (RTD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Naknadna ocena tematske prednostne naloge „Tehnologije informacijske družbe (TID)“ v šestem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (RTD)

(Besedilo velja za EGP)

1. Uvod

V tem sporočilu so poudarjene ugotovitve in priporočila ocene tematske prednostne naloge „Tehnologije informacijske družbe (TID)“ v šestem okvirnem programu za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (RTD) na podlagi strategije i2010[1]. V sporočilu so predstavljeni prvi odzivi Komisije in že sprejeti ali načrtovani ukrepi. Ocenjevanje, ki je potekalo od maja 2007 do maja 2008, izpolnjuje zahteve finančne uredbe[2], njenih izvedbenih pravil[3] in določb za oceno sedmega okvirnega programa[4].

2. Ozadje

Cilji šestega okvirnega programa[5] (6OP) so bili okrepiti evropski raziskovalni prostor ter znanstvene in tehnološke temelje evropske industrije in spodbuditi njeno mednarodno konkurenčnost ter pospešiti raziskovalne dejavnosti v podporo drugim politikam EU.

V 6OP, ki se je izvajal od leta 2003 do leta 2006, je bila glavna naložba v vrsto tematskih prednostnih nalog, ki naj bi osredotočile in povezale raziskave Skupnosti: 3 984 milijonov EUR je bilo vloženih v „tematsko prednostno nalogo TID“ in dodatnih 216 milijonov EUR v visokohitrostna omrežja za povezavo raziskovalnih ustanov v Evropi z drugimi po svetu. Proračun za temo „informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)“ na podlagi sedmega okvirnega programa (7OP) je 9 050 milijonov EUR za obdobje 2007–2013.

3. Izvajanje ocene

Cilj ocene je bil oceniti sistemske učinke raziskovalnih dejavnosti na področju TID znotraj 6OP ter obseg, v katerem so prispevale k 6OP in širšim strateškim ciljem EU. Ocena je bila osredotočena na ustreznost, uspešnost, učinkovitost, uporabnost in trajnost[6] naložbe.

Oceno je opravil odbor visoko usposobljenih neodvisnih strokovnjakov[7], ki mu je predsedoval Esko Aho, ob podpori skupine strokovnih ocenjevalcev[8]. Odbor je analiziral programsko dokumentacijo ter kazalnike rezultatov in vplivov. Dokaze je zbral pri ključnih akterjih iz sektorja IKT in organizacijah, ki izvajajo raziskovalne dejavnosti na področju TID, ter tudi pri visokih gospodarstvenikih, vlagateljih tveganega kapitala in akademikih. Ugotovitve je obravnaval s člani odbora Evropskega parlamenta ITRE in delegacijami držav članic v programskem odboru TID (upravni odbor za IKT (UOIKT)).

Poročilo o oceni je v Prilogi 1 in se je obširno razširjalo, vključno prek portala Europa[9], predloženo pa je bilo tudi UOIKT in svetovalni skupini za IKT.

4. Prvi odzivi Komisije, že sprejeti ali načrtovani ukrepi

Komisija pozdravlja poročilo in v celoti upošteva 23 priporočil iz okvirčka v nadaljevanju. Predlaga, naj bi bila priporočila tema široke razprave o evropski politiki za inovacije v IKT.

Potekajo stalna prizadevanja za poenostavitev in zmanjšanje upravnih bremen znotraj omejitev dobrega finančnega poslovodenja. V 7OP je za nekatere udeležence, vključno z MSP, sprejet pavšalni znesek za režijske stroške, uporabijo se lahko povprečni stroški osebja. Predhodna preverjanja finančne sposobnosti se opravijo samo za koordinatorje projektov in udeležence, ki prosijo za več kot 0,5 milijona EUR sredstev. Prejšnjo zahtevo po finančnih jamstvih je nadomestil jamstveni sklad, revizijska potrdila pa se zahtevajo samo za zahtevke v zvezi s stroški nad 0,375 milijona EUR. Zdaj obstaja tudi enotni sistem registracije za udeležence, tako da se mora vsaka sodelujoča organizacija registrirati samo enkrat. Stroški se povrnejo za vsak finančni izkaz, časovni razporedi poročanja pa so lahko specifični za vsak projekt.

Za povečanje prožnosti lahko projektni konzorciji prerazporedijo proračun udeležencem, ne da bi obvestili Komisijo; vsak konzorcij je popolnoma samostojen pri upravljanju in lahko zamenja sodelujoče v skladu s pravili, ki jih opredeli v svojem konzorcijskem sporazumu, o čemer Komisijo samo obvesti.

Da bi pritegnili več majhnih hitro rastočih podjetij, lahko Skupnost zdaj MSP, univerzam in javnim organizacijam povrne do 75 % stroškov v primerjavi s 50 %, ki jih je lahko povrnila na podlagi 6OP. Stroški upravljanja se povrnejo v višini 100 % brez zgornje meje, predplačilo pa običajno znaša 50 % skupnega prispevka Skupnosti.

23 priporočil „Poročila Aho“: Priporočajo se prizadevanja za nadaljnje utrjevanje trajnejših javno-zasebnih partnerstev, kot so skupne tehnološke pobude, na podlagi sedmega okvirnega programa. Priporočajo se nadaljnja prizadevanja za zagotovitev, da podpora MSP in velikim podjetjem ne bi bila „razdeljena“ na različne ukrepe ali orodja. Na podlagi sedmega okvirnega programa bi bilo treba oblikovati platformo, da bi se nova in hitro rastoča podjetja povezala z vlagatelji tveganega kapitala. V vseh projektih bi bilo treba spodbujati sodelovanje iz držav zunaj Evrope, tako iz držav v razvoju kot iz industrijsko razvitih držav. Svetovalni sistem – npr. svetovalno skupino za TID – bi bilo treba internacionalizirati z vključitvijo vodilnih znanstvenikov in inženirjev z vsega sveta. Najnovejši mednarodni razvoj in izzivi bi morali biti izraženi v delovnem programu. Morda bo potreben bolj prilagodljiv pristop za hitrejše povezovanje novih in zanimivih spoznanj na tem področju. Raziskovalna prizadevanja bi morala biti osredotočena na ustvarjanje in ohranjanje svetovnega vodstva, kjer Evropa že ima sorazmerno prednost in kjer ima novo priložnost, da prevzame vodstvo. Evropa bi morala biti selektivna in ne poskušati postati svetovna voditeljica na vsakem področju. Pristop v zvezi z e-infrastrukturami bi bilo treba razširiti na bolj aplikativno in uporabniško usmerjene platforme v drugih sektorjih. Računovodski nadzor v skupnih tehnoloških pobudah bi morale izvajati države članice in sodelujoča podjetja z minimalnim posredovanjem na ravni Skupnosti. Odbor močno priporoča, naj se na vseh stopnjah razvije pristop k udeležencem, ki bo bolj temeljil na zaupanju. Nekaj nesrečnih primerov ne sme biti napoti inovacijam. Zahtevati bi bilo treba krajše predloge z manj podrobnostmi o delovnih svežnjih in osredotočenostjo na ustreznost partnerstva, zlasti na vključitev visoko inovativnih udeležencev. Predlagateljem, katerih zamisli niso financirane, bi bilo treba zagotoviti popolnejše in koristnejše povratne informacije. Preskusiti bi bilo treba nov pristop, pri katerem predlogi sprva niso v celoti ocenjeni. Vsem vlogam, ki so prestale nekaj osnovnih pregledov, bi moral biti dodeljen majhen znesek „izhodiščnih sredstev“ za raziskovalno fazo. Po tem bi bili raziskovalni projekti z uspešnimi rezultati izbrani za financiranje celotnega projekta. .Financiranje projektov na podlagi dejanske uspešnosti namesto na podlagi obljub in ugleda bi lahko zmanjšalo začetno administracijo in bilo učinkovit način, kako pritegniti inovativna (majhna) podjetja, ki sicer ne bi razmišljala o prijavi za sredstva Skupnosti. Razmisliti bi bilo treba o razširitvi dvostopenjskega postopka ocenjevanja z odprtega dela področja „prihodnje in nastajajoče tehnologije“ na druge dele programa – perspektivni udeleženci najprej predložijo grob osnutek svoje projektne zamisli, bolj izpopolnjen načrt pa predložijo šele, ko so izbrani. Poročanje, ki je zamudno in je lahko nepravočasno, bi bilo treba optimizirati, da bi udeležencem dovolili poročanje takrat, ko imajo o čem poročati. Omogočeno bi moralo biti, da se raziskave preusmerijo na drugačne prednostne naloge, če to postane potrebno med izvajanjem. Prav tako bi bilo treba dovoliti več prožnosti pri oblikovanju partnerstev med projektom, vključno z možnostjo zamenjave partnerjev, če bi raziskava šla v smer, kjer bi bili koristni novi partnerji ali zamenjava partnerjev. Odbor priporoča bolj strateško uporabo standardizacije za oblikovanje novih trgov v vsej EU. Določanje standardov je potrebno kot orodje za uspešno izpeljavo inovacij in ustvarjanje trgov za nove proizvode in storitve, ki so sposobni preživeti. Odbor pozdravlja nedavno sporočilo Komisije o predkomericalnih naročilih in priporoča, naj se sprejmejo nove pobude, ki bodo javnim organom omogočile naročanje razvoja inovativnih proizvodov in storitev. Evropski enotni trg je treba narediti učinkovitejši za poslovne angele in vlagatelje tveganega kapitala, evropski investicijski skladi pa morajo biti učinkoviteje izkoriščeni, da bi uspešno izpeljevali inovacije iz okvirnih programov. Bolj strateški pristop k standardizaciji na evropski ravni, kadar to ne more biti prepuščeno tržnim silam, osredotočen na interoperabilnost in razvoj standardov, kadar obstaja dobro znana potreba po skladnih inovativnih storitvah in evropskem vodstvu, bo v širšem javnem interesu. Medsebojno povezovanje velikih regionalnih in nacionalnih e-infrastruktur bi bilo treba dodatno razviti. V sektorjih, kot so e-uprava (zlasti javna naročila), e-zdravje (čezmejne aplikacije), logistika in promet, so potrebne platforme in infrastrukture za celotno EU. Okvirni program RTD bi bilo treba dopolniti z drugimi ukrepi, zlasti javnimi naročili na nacionalni in evropski ravni. |

1. Komisija se strinja, da bi si bilo treba dodatno prizadevati za povečanje svetovnega dosega programa na področjih, na katerih lahko Evropa prevzame vodstvo. Vsi projekti so zdaj odprti za sodelovanje iz več kot 150 držav z mednarodnimi sporazumi o sodelovanju pod enakimi pogoji kot za 38 pridruženih držav in držav članic. Na voljo je nov instrument financiranja za širše mednarodno sodelovanje. Komisija bo preučila možnosti za dodatno povečanje svetovnega dosega raziskav na področju IKT.

Komisija se strinja, da je evropsko inovacijsko okolje odločilno za učinkovito izkoriščanje rezultatov raziskav na področju IKT, in pozdravlja zlasti priporočila odbora o potrebi po sistemskih spremembah. Bistvenega pomena je, da Evropa postane privlačnejša za naložbe v raziskave in inovacije ter da se vzpostavijo pravi pogoji za uspeh in rast majhnih visokotehnoloških podjetij. Komisija bo najprej preučila mehanizme, ki bodo novim in hitro rastočim podjetjem pomagali, da se povežejo z vlagatelji tveganega kapitala. Nato bo Komisija raziskala možnosti za pospešitev postopka razvoja standardov in specifikacij za inovativne proizvode in storitve. Nazadnje bo raziskala možnosti za bolj celostne inovacijske „ekosisteme“[10], ki bi zmanjšali razdrobljenost javnih in zasebnih trgov za inovativne rešitve, izkoristili sinergije in bolj sistematično usklajevali evropska prizadevanja. Ta prizadevanja naj bi gradila na pobudi za vodilni trg[11] in predkomercialnih naročilih[12] ter upoštevala izkušnje, pridobljene iz skupnih tehnoloških pobud, skupnih nacionalnih raziskovalnih programov in evropskih tehnoloških platform.

5. Sklepi

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj upoštevata ugotovitve in priporočila ocenjevalnega odbora ter razmislita, kako bi jih bilo najbolje razvijati naprej. Komisija zlasti priznava, da dodatno zmanjšanje birokracije ostaja velik izziv. Strinja se z odborom, da je treba razviti izvajanje pravil o financiranju raziskav, ki bo dopuščalo tveganje. Meni, da imata tudi Evropski parlament in Svet vlogo pri tem, da se omogoči tako na zaupanju temelječe okolje, ter ju poziva, naj to upoštevata v prihodnjih razpravah o pravilih za sodelovanje v OP in finančni uredbi.

Komisija se bo posvetovala o ugotovitvah in priporočilih, da bi povečala prožnost, zmanjšala birokracijo in se odzvala na poziv po večjem strateškem vplivu raziskav na ravni EU. V ta namen Komisija odpira javno spletno posvetovanje o širših in dolgoročnejših posledicah politike ob tem poročilu o oceni, rezultati katerega bodo povzeti v sporočilu o raziskavah in inovacijah na področju IKT v začetku leta 2009.

Z vmesno oceno RTD na področju IKT v 7OP bo omogočena tudi presoja učinkovitosti novih ukrepov. Na voljo bo proti koncu leta 2009 kot podlaga nadaljnjega razmisleka.

PRILOGA 1 KLJUčNE UGOTOVITVE IN PRIPOROčILA POROčILA O OCENI

Inovacije v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (IKT) so bistvenega pomena za konkurenčnost in gospodarsko blaginjo Evrope. So temelj gospodarstva, temelječega na znanju: njihov razvoj in uporaba sta bistvena za trajnostno rast in produktivnost. Vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj informacijske družbe so bila torej upravičeno tematska prednostna naloga šestega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (TID–6OP) – ki ji je bilo od leta 2003 do leta 2006 dodeljenih 4 milijarde EUR.

S to oceno tematske prednostne naloge TID je bilo preučeno, kako uspešne so bile raziskave pri ustvarjanju novega znanja in inovacij ter tudi pri pretvarjanju teh inovacij v gospodarsko rast in blaginjo prek širših inovacijskih sistemov Evrope.

Upravljanje vlaganj v raziskave je bilo dobro, vlaganja pa so bila uspešna pri doseganju svojih ciljev. Vendar pa so mogoče izboljšave pri prožnosti in poenostavitvi mehanizma financiranja ter krepitvi globalnega vpliva evropskih raziskav na tem področju. Večja prožnost upravljanja programa lahko privabi več novih hitro rastočih podjetij. Komisija bi lahko večino priporočil odbora v zvezi z upravljanjem raziskav izvedla med trajanjem sedmega okvirnega programa (med letoma 2010 in 2013).

Druga priporočila lahko zahtevajo dolgoročnejši trud in/ali presegajo področje okvirnih programov na bolj strateški in politični ravni. Obseg, v katerem se v Evropi izkoriščajo nova znanja in spretnosti, ustvarjeni v Evropi, je odvisen od širokega niza politik in ukrepov, ki vplivajo na inovacijski „ekosistem“. Potrebne so sistemske spremembe za odpravo ovir za inovacije in spodbujanje močnejšega vzajemnega delovanja med uporabniki, raziskovalci in podjetji – zlasti v regionalnih inovacijskih sistemih.

V oceni je bila opredeljena vrsta priložnosti za izboljšanje okolja za inovacije iz raziskav na področju IKT v evropskih okvirnih programih. Potrebna je večja povezanost z vlaganjem tveganega kapitala, regionalnimi inovacijskimi strategijami in javnimi naročili. Potreben je bolj strateški evropski pristop k standardizaciji, razvoju vodilnega trga in utrditvi javno-zasebnih partnerstev, kot v skupnih tehnoloških pobudah, uvedenih kot rezultat dejavnosti v šestem okvirnem programu.

1. UPRAVLJANJE EVROPSKIH NALOžB V RAZISKAVE

1.1. Uporabnost in trajnost – vloga TID-6OP

Veliko raziskav, ki jih je EU financirala na podlagi TID-6OP, brez evropske podpore ne bi bilo opravljenih ali bi bile opravljene samo zelo okrnjeno. TID-6OP je torej pomembno prispeval k temu, da so bile raziskovalne dejavnosti povzdignjene na evropsko in svetovno raven. To še zlasti velja, kadar učinkovitost zahteva kritično maso, obširne razprave in „nove poglede“ na težavo ali kadar je treba raziskavo deliti z napredno skupino strokovnjakov na zadevnem področju.

Dosežki imajo veliko trajnost. Udeleženci pridobijo velike koristi od okrepljenih mrež, novega znanja in spretnosti. Učinki povezovanja v mreže so bistvenega pomena, med številnimi udeleženci pa se razvije dolgotrajno sodelovanje. Nekatere od teh mrež so postale stabilne strukture, ki so jedro širših okolij za sodelovanje, kot so evropske tehnološke platforme. Na tej podlagi so bile uvedene skupne tehnološke pobude kot način za okrepitev javno-zasebnih partnerstev pri raziskavah na evropski ravni. Nove skupne tehnološke pobude za nanoelektroniko in „vgrajene sisteme“ so dober primer tega, kako bo imel okvirni program dolgotrajen pozitivni vpliv.

Priporočajo se prizadevanja za nadaljnje utrjevanje trajnejših javno-zasebnih partnerstev, kot so skupne tehnološke pobude, iz sedmega okvirnega programa.

1.2. Uspešnost – vpliv raziskav TID-6OP

Na splošno je bila stopnja sodelovanja majhnih podjetij (MSP) ohranjena nad 20 %, kar je precej nad ciljem 15 %, ki sta ga postavila Evropski parlament in Svet. Vseeno pa vključevanje hitro rastočih podjetij v program ostaja majhno. To sproža vprašanja, koliko je okvirni program privlačen in dostopen za hitro rastoča podjetja in koliko sodelovanje v njem pomaga pri dostopu do tveganega kapitala ter evropskih in svetovnih trgov.

Za oblikovanje optimalnega okolja za rast MSP so potrebna majhna in velika podjetja, mehanizmi financiranja pa morajo biti na voljo obojim. Obe vrsti podjetij imata svojo vlogo v inovacijskem ekosistemu in vsaka vrsta je pomembna za drugo. Pozitivno je, da skupne raziskave v okvirnem programu omogočajo sodelovanje majhnih in velikih podjetij pri večini projektov. Vendar pa manjši projekti „ciljno naravnanih raziskav“ ne smejo postati poseben instrument za MSP, velika podjetja pa ne smejo preveč prevladovati pri večjih integriranih projektih.

Priporočajo se nadaljnja prizadevanja za zagotovitev, da podpora MSP in velikim podjetjem ne bi bila „razdeljena“ na različne ukrepe ali orodja.

Z raziskovalnimi mrežami, oblikovanimi s sodelovanjem v evropskih projektih, so se povečale učinkovitost prenosa znanja med organizacijami in hitrost razširjanja informacij ter tudi mobilnost človeških virov. Spremembe v raziskovalnih partnerstvih kot posledica sodelovanja v okvirnem programu so eno od področij, na katerih je vpliv vlaganja EU najvidnejši. Številni udeleženci poročajo, da se bodo močne mreže, oblikovane med okvirnim programom, ohranile kot podlaga njihovega prihodnjega sodelovanja pri raziskavah.

Veliko raziskav je „daleč stran od trga“ ali osnovnih raziskav, trženje novih proizvodov in storitev pa ni neposredni cilj. V zadnjem času ni bilo storjenega veliko, da bi se udeleženci povezali s skupnostjo vlagateljev tveganega kapitala. Razvoj sredstva za spodbujanje takih povezav se je začel v obdobju do leta 2002, vendar je z gospodarsko recesijo kmalu po tem večinoma zamrl. Čas je za razmislek o vnovični uvedbi enega ali več instrumentov za ta namen.

Na podlagi sedmega okvirnega programa bi bilo treba oblikovati platformo, da bi se nova in hitro rastoča podjetja povezala z vlagatelji tveganega kapitala.

V oddelku 2.1 so navedena dodatna priporočila za krepitev te povezave in spodbujanje poznejših tržnih inovacij.

Mednarodno sodelovanje med EU ter Kitajsko, Indijo in Afriko je bilo okrepljeno, v program pa je vključenih 60 % 25 vodilnih inovatorjev. Integrirani projekti so uspešno povezovali evropske raziskave na področju TID s svetovnim inovacijskim sistemom. Vendar pa bi bilo treba mednarodno sodelovanje izkoristiti tudi za to, da bi evropskim raziskovalcem približali najboljšo znanost in tehnologijo sveta, in ti bi lahko gradili na njej. Zato se priporoča nadaljnja globalizacija okvirnega programa, kot je prikazano v nadaljevanju.

1.3. Globalizacija okvirnega programa

Evropa si ne more privoščiti, da bi bila „trdnjava“ na področju RTD. Evropski raziskovalci morajo biti partnerji najboljših na svetu, naj bodo ti iz Evrope ali od drugod. Dodatno se je treba odpreti svetu, da se lahko razvoj evropskih raziskav in inovacij opre na največje ume in zamisli, ne glede na njihov izvor. Poleg tega bo treba nekatere tehnologije, razvite v Evropi, tržiti na drugih trgih v sodelovanju z neevropskimi podjetji v končno korist evropskih podjetij in potrošnikov.

Če bodo v okvirnem programu sodelovali najboljši raziskovalci z vsega sveta, bo ta postal privlačnejši tudi za najboljše evropske raziskovalce. To je zlasti pomembno za manjša visoko inovativna hitro rastoča podjetja, ki zdaj niso dobro zastopana v programu. Če bi dobila priložnost za sodelovanje z najboljšimi raziskovalci in inovatorji na svetu, bi to povečalo njihovo zanimanje za sodelovanje v programu.

Čeprav je bilo sodelovanje, zlasti z Azijo in Afriko, okrepljeno, odbor priporoča dodatna prizadevanja, da bi ta program postal resnično globalen:

spodbujati sodelovanje iz držav zunaj Evrope v vseh projektih. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje iz neevropskih držav v razvoju in industrijsko razvitih držav;

internacionalizirati svetovalni sistem – npr. svetovalno skupino za TID – z vključitvijo vodilnih znanstvenikov in inženirjev z vsega sveta;

izraziti najnovejši mednarodni razvoj in izzive v delovnem programu. Morda bo potreben bolj prilagodljiv pristop za hitrejše povezovanje novih in zanimivih spoznanj na tem področju;

osredotočiti raziskovalna prizadevanja na ustvarjanje in ohranjanje svetovnega vodstva, kjer Evropa že ima sorazmerno prednost in kjer ima novo priložnost, da prevzame vodstvo. Evropa bi morala biti selektivna in ne poskušati postati svetovna voditeljica na vsakem področju.

1.4. Ustreznost in strateški vpliv – TID-6OP in širši cilji EU

Vlaganja v raziskave TID v letih 2003–2006 so prispevala k ohranitvi in oblikovanju svetovnega vodstva Evrope na nekaterih raziskovalnih področjih, čeprav niso vedno privedla do vodilnih tržnih zmogljivosti v IKT in aplikacijah. TID-6OP je okrepil vodstvo na trgu mobilnih komunikacij in v raziskavah visokohitrostnih omrežij, GRID, napredne robotike in avdiovizualnih sistemov. Svetovno vodstvo je bilo doseženo pri razvoju in uporabi visokohitrostnih e-infrastruktur za znanost in raziskave. Na teh področjih so bile oblikovane priložnosti za nove subjekte (zlasti MSP) poleg stalnega sodelovanja vodilnih podjetij. S podporo nastajajočim tehnologijam je bilo doseženo svetovno vodstvo v kvantnih komunikacijah, nanoelektroniki in kompleksnih sistemih.

Uspešen razvoj visokohitrostnih elektronskih omrežij (e-infrastruktur) je dokazal pomen evropskega posredovanja pri razvoju infrastrukture. S temi pobudami je bilo doseženo svetovno vodstvo Evrope.

Pristop v zvezi z e-infrastrukturami bi bilo treba razširiti na bolj aplikativno in uporabniško usmerjene platforme v drugih sektorjih.

Evropski raziskovalni prostor je bil okrepljen, zlasti z integriranimi projekti, mrežami odličnosti in povezovanjem projektov. Evropske tehnološke platforme so razširile sodelovanje prek posameznih projektov, financiranih na podlagi TID-6OP. Spodbudile so širše sinergije z nacionalnimi pobudami in pobudami zasebnega sektorja ter bile pomemben korak proti novim skupnim tehnološkim pobudam. Te so spodbuda za industrijo in države članice, da povečajo svoje financiranje R & R. So način oblikovanja novih partnerstev med javno in zasebno financiranimi organizacijami, vključenimi v raziskave, ki se osredotočajo na področja, na katerih lahko raziskave in tehnološki razvoj prispevajo k evropski konkurenčnosti in izboljšajo kakovost življenja. Zato jih je mogoče šteti za pionirski pristop k združevanju javnih in zasebnih raziskovalnih prizadevanj in so postale sestavni del sedmega okvirnega programa.

Skupne tehnološke pobude in tudi „živi laboratoriji“[13] lahko dodatno okrepijo inovacijski proces na drugih področjih. Pomenijo bolj „sistemski“ pristop, saj združujejo ponudbo (podjetja in raziskovalci) in povpraševanje (uporabniki in javni organi). Skupne tehnološke pobude in „živi laboratoriji“ se lahko uporabljajo tudi kot sredstva za ciljno usmerjena javna naročila inovacij. Vendar pa odbor skrbi, da bi se za skupne tehnološke pobude izvajal prestrog upravni nadzor EU, ki lahko oviral inovacije in sodelovanje inovativnih podjetij, kot se je zgodilo pri okvirnem programu.

Odbor priporoča, naj računovodski nadzor v skupnih tehnoloških pobudah izvajajo države članice in sodelujoča podjetja z minimalnim posredovanjem na ravni Skupnosti.

1.5. Učinkovitost – zmanjšanje birokracije

Pomembno si je prizadevati, da bi cilje raziskav dosegli stroškovno učinkovito. Potrebna so dodatna prizadevanja za poenostavitev in zmanjšanje upravnih bremen okvirnega programa za udeležence in Komisijo. V šestem okvirnem programu se ta bremena niso bistveno zmanjšala zaradi neseznanjenosti z novimi instrumenti ter velikega števila partnerjev v integriranih projektih in mrežah odličnosti. Nekaj izboljšav je bilo opravljenih pri prehodu na sedmi okvirni program, vendar sta potrebni dodatna poenostavitev in večja prilagodljivost. Komisija bi morala preučiti možnosti za dodatno poenostavitev.

1.6. Poenostavitev upravljanja

Z ukrepi, ki jih sprejme Komisija za zagotovitev odgovorne uporabe javnih sredstev, se lahko pogosto prepreči, da bi program uresničil vse svoje zmožnosti, saj številna najbolj inovativna podjetja – zlasti hitro rastoča MSP – od sodelovanja v raziskovalnem programu odvrnejo prav okorni postopki za prijavo in izvajanje.

Sistem ocenjevanja predlogov lahko odvrne novince: udeleženci poročajo, da so povratne informacije o kakovosti prijav za neizbrane predlagatelje slabe v primerjavi z informacijami iz virov financiranja zasebnega sektorja; postopek ocenjevanja, ki temelji na soglasju, privede do projektov, ki ponujajo dodatni razvoj in ne korenitih inovacij; poleg tega je težko pritegniti najboljše znanstvenike iz industrije kot ocenjevalce.

Čeprav so to običajne težave pri vsakem javnem financiranju raziskav, so se nekatere še povečale v šestem okvirnem programu zaradi uvedbe novih instrumentov in povišanih režijskih stroškov, povezanih z upravljanjem zelo velikih projektnih konzorcijev.

Odbor močno priporoča, naj se na vseh stopnjah razvije pristop k udeležencem, ki bo bolj temeljil na zaupanju. Nekaj nesrečnih primerov ne sme biti napoti inovacijam. Posebni elementi pri razvoju takega pristopa so podrobno opisani v nadaljevanju.

Prizadevati si je treba za poenostavitev in večjo prožnost treh ključnih faz življenjskega cikla projekta – prijavljanja, ocenjevanja predlogov in upravljanja financiranih projektov.

Na stopnji prijavljanja je priporočeno:

zahtevati krajše predloge z manj podrobnostmi o delovnih svežnjih in osredotočenostjo na ustreznost partnerstva, zlasti na vključitev visoko inovativnih udeležencev.

Na stopnji ocenjevanja predlogov je priporočeno:

naj se predlagateljem, katerih zamisli niso financirane, zagotovijo popolnejše in koristnejše povratne informacije;

naj se preskusi nov pristop, pri katerem predlogi sprva niso v celoti ocenjeni. Vsem vlogam, ki so prestale nekaj osnovnih pregledov, bi moral biti dodeljen majhen znesek „izhodiščnih sredstev“ za raziskovalno fazo. Po tem bi bili raziskovalni projekti z uspešnimi rezultati izbrani za financiranje celotnega projekta. Financiranje projektov na podlagi dejanske uspešnosti namesto na podlagi obljub in ugleda bi lahko zmanjšalo začetno administracijo in bilo učinkovit način, kako pritegniti inovativna (majhna) podjetja, ki sicer ne bi razmišljala o prijavi za sredstva Skupnosti;

naj se razmisli o razširitvi dvostopenjskega postopka ocenjevanja z odprtega dela področja „prihodnje in nastajajoče tehnologije“ na druge dele programa – perspektivni udeleženci najprej predložijo grob osnutek projektne zamisli, bolj izpopolnjen načrt pa predložijo šele, ko so izbrani. To bi lahko povečalo delovno obremenitev Komisije v začetnih fazah in podaljšalo postopek ocenjevanja, vendar bo bistveno zmanjšalo breme raziskovalne skupnosti pri pripravi predlogov.

Glavna težava na stopnji projektnega upravljanja je togost izvajanja raziskav v skladu z določenim časovnim razporedom in v vnaprej določenem partnerstvu. Zato je priporočeno:

naj se optimizira poročanje, ki je zamudno in je lahko nepravočasno, ter se udeležencem dovoli poročanje takrat, ko imajo o čem poročati;

naj se omogoči preusmeritev raziskave na drugačne prednostne naloge, če to postane potrebno med izvajanjem;

naj se prav tako dovoli več prožnosti pri oblikovanju partnerstev med projektom, vključno z možnostjo zamenjave partnerjev, če gre raziskava v smer, kjer bi bili koristni novi partnerji ali zamenjava partnerjev.

2. ŠIRšA PRIPOROčILA POLITIKE: POPOLNOMA IZKORISTITI UGODNOSTI PRI RASTI IN BLAGINJI PREK EVROPSKEGA INOVACIJSKEGA EKOSISTEMA

IKT je zmogljiva, prodorna tehnologija, katere koristi so odvisne od dinamičnega „ekosistema“ RTD in inovacij. Podpora RTD samo pri ponudbi, kot je podpora okvirnemu programu, ne zadostuje. Izboljšati je treba tudi povezovanje RTD v inovacijski „ekosistem“ v Evropi. Pristop k inovacijam mora biti hkrati „spodbujanje“ RTD in „povečevanje“ tržnega povpraševanja in javnih storitev, pri čemer so prizadevanja potrebna hkrati na nacionalni/regionalni ravni in evropski ravni.

Iz teh razlogov je odbor bistveni del ocene namenil tistim dejavnikom, ki opredeljujejo rezultate in vpliv evropskih raziskav. Številna priporočila odbora se torej nanašajo na sistemske ukrepe, ki so zunaj upravljanja okvirnega programa, a morajo biti povezani z njim. Obstaja več področij, v katera bi bilo treba vlagati prizadevanja, vendar se je odbor osredotočil na dve ključni zadevi:

- razvoj novih trgov in

- izboljšanje evropskih infrastruktur in interoperabilnosti.

2.1. Razvoj novih trgov

Za inovacije so potrebna vlaganja kapitala. Vendar pa je tveganega kapitala v Evropi na razpolago manj kot v ZDA. Med večino šestega okvirnega programa je bila razpoložljivost začetnega (izhodiščnega in zagonskega) tveganega kapitala v EU-15 približno polovico zneska tega kapitala v ZDA. Poleg tega evropski javni organi ne izkoriščajo v celoti svoje znatne kupne moči za spodbujanje inovacij prek javnih naročil inovativnih storitev in tehnologij.

Čeprav se znanje pretaka v obeh smereh med EU in ZDA, obstaja čisti odtok iz Evrope v ZDA. Čeprav podjetja pogosto izberejo Evropo kot kraj za R & R, rezultate njihovih raziskav v številnih primerih tržijo v ZDA, kar dodatno potrjuje dejstvo, da je najboljših 50 svetovnih podjetij v sektorju IKT večinoma ameriških ali japonskih.

Da bi izboljšali „ekosistem“ R & R in inovacije v Evropi, je treba povečati povpraševanje po inovativnih rešitvah in financiranje hitro rastočih inovativnih podjetij.

Okrepitev povpraševanja po inovativnih rešitvah

Za zagotovitev, da se rezultati R & R pretvorijo v rast in korist za družbo, so potrebna večstranska prizadevanja, usmerjena v povpraševanje.

Odbor priporoča bolj strateško uporabo standardizacije za oblikovanje novih trgov v vsej EU. Določanje standardov je potrebno kot orodje za uspešno izpeljavo inovacij in ustvarjanje trgov za nove proizvode in storitve, ki so sposobni preživeti.

Javni sektor lahko oblikuje povpraševanje po inovativnih proizvodih in storitvah. Javna naročila zdaj pomenijo približno 17 % BDP Evrope. Tradicionalno so bila ena od gonilnih sil inovacij in sprejemanja novih tehnologij. Vendar Evropa zaostaja za ZDA, kjer imajo javna naročila ključno vlogo pri inovacijah. Obstaja torej možnost, da se z raziskavami okvirnega programa ustvari bistveno večja vrednost prek povečanega javnega naročanja inovacij na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU. Hkrati je treba poudariti, da se raziskave in javna naročila inovacij ne smejo osredotočati samo na proizvode, ampak tudi na razvoj novih inovativnih storitev.

Odbor pozdravlja nedavno sporočilo Komisije o predkomericalnih naročilih in priporoča, naj se sprejmejo nove pobude, ki bodo javnim organom omogočile naročanje razvoja inovativnih proizvodov in storitev.

Povečanje razpoložljivosti financiranja

Evropa zaostaja za ZDA pri razpoložljivosti sredstev za podporo rasti podjetij. V Evropi ni na voljo dovolj tveganega kapitala, številne tehnologije in storitve s komercialnim potencialom, ki so jih razvila majhna visoko inovativna evropska podjetja, pa privlačijo naložbe ZDA. Koristi za rast teh podjetij so dejansko premeščene iz Evrope v ZDA. Evropa mora biti konkurenčna ne samo pri razvoju tehnologije, ampak tudi pri razpoložljivosti kapitala za inovacije in rast. Zagotoviti moramo evropska sredstva, da bi ta podjetja rasla. To bo zagotovilo tudi novo bazo inovativnih podjetij, ki bodo lahko sodelovala v okvirnih programih. Da bi imeli dobro delujoč finančni trg za inovacije in rast, morajo biti na voljo poslovni angeli, izhodiščni kapital in celotni tvegani kapital.

Evropski enotni trg je treba narediti učinkovitejši za poslovne angele in vlagatelje tveganega kapitala, evropski investicijski skladi pa morajo biti učinkoviteje izkoriščeni, da bi uspešno izpeljevali inovacije iz okvirnih programov.

2.2. Izboljšanje evropskih infrastruktur, standardov in interoperabilnosti

Razvoj čezmejne infrastrukture, interoperabilnosti in v nekaterih sektorjih standardov je eno od področij, na katerih je mogoče doseči pravo evropsko dodano vrednost.

V nekaterih primerih trg poskrbi za razvoj standardov de facto s konkurenco. Vendar pa lahko nacionalni predpisi in prakse pomenijo ovire za razvoj evropskih in svetovnih standardov. To drobi trge in evropskim podjetjem preprečuje, da bi žela vse koristi enotnega evropskega trga.

Bolj strateški pristop k standardizaciji na evropski ravni, kadar to ne more biti prepuščeno tržnim silam, osredotočen na interoperabilnost in razvoj standardov, kadar obstaja dobro znana potreba po skladnih inovativnih storitvah in evropskem vodstvu, bo v širšem javnem interesu.

Medsebojno povezovanje velikih regionalnih in nacionalnih e-infrastruktur bi bilo treba dodatno razviti. V sektorjih, kot so e-uprava (zlasti javna naročila), e-zdravje (čezmejne aplikacije), logistika in promet, so potrebne platforme in infrastrukture za celotno EU. Okvirni program RTD bi bilo treba dopolniti z drugimi ukrepi, zlasti javnimi naročili na nacionalni in evropski ravni.

[1] Spletna referenca: http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/index_en.htm.

[2] Uredba Sveta št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

[3] Uredba Komisije št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 357, 31.12.2002, str. 1).

[4] Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (UL L 412, 30.12.2006, str. 1).

[5] Spletna referenca: http://fp6.cordis.lu/fp6/home.cfm.

[6] Spletna referenca: http://ec.europa.eu/budget/evaluation/Key_documents/regureq_en.htm.

[7] Odbor: E. Aho (predsednik) – nekdanji predsednik finske vlade in predsednik finskega nacionalnega sklada za raziskave in razvoj (Sitra), M. Cosnard – profesor na politehnični šoli na Univerzi v Nici – Sophia Antipolis, predsednik in izvršilni direktor INRIA, H.-O. Henkel – profesor na Univerzi v Mannheimu in nekdanji izvršilni direktor IBM za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko ter nekdanji predsednik Združenja nemških industrij, L. Soete – direktor UNU-MERIT, N. Stame – profesorica, socialna politika, Univerza v Rimu „La Sapienza“ ter soustanoviteljica in prva predsednica AIV, P. Telička – nekdanji komisar EU in višji svetovalec, Center za evropsko politiko.

[8] Ramboll Management, s katerim je sklenjena okvirna pogodba za ocene in z ocenami povezane storitve, ki jo upravlja Generalni direktorat Evropske komisije za proračun.

[9] Spletna referenca: http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/rtd/fp6_ist_expost/index_en.htm.

[10] Mreža raziskovalcev in podjetnikov, ki sodelujejo z vlagatelji in trgi.

[11] Sporočilo „Pobuda za vodilni trg za Evropo“, COM(2007) 860.

[12] Sporočilo „Predkomercialna naročila: spodbujanje inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi“, COM(2007) 799.

[13] Živi laboratoriji so središča inovacij in eksperimentiranja na ravni mesta, običajno na področju mobilnih tehnologij in aplikacij, ki združujejo uporabnike in razvijalce pri oblikovanju in preskušanju zamisli in proizvodov.