[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.6.2008

COM(2008) 395 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Smernice za celostni pristop k pomorski politiki: Za najboljšo prakso pri celostnem upravljanju morij in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

KAZALO

1. Uvod 3

2. Približevanja oblikovanju celostne pomorske politike 4

3. Potrebe in pobude za celostni pristop k upravljanju morij 6

4. Smernice za okvire celostnega upravljanja evopskih moriji in oceanov 8

4.1. Oblikovanje strateškega pristopa k pomorski politiki na nacionalni ravni 8

4.2. Okvir upravljanja za odločanje javnih organov na nacionalni ravni 9

4.3. Vloga obalnih regij in drugih lokalnih oblikovalcev politike 10

4.4. Sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju celostne pomorske politike 10

4.5. Učinkovitejše povezovanje na ravni regionalnih morskih bazenov 11

5. Sklepi 12

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Smernice za celostni pristop k pomorski politiki: Za najboljšo prakso pri celostnem upravljanju morij in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

1. UVOD

Oceani in morja so izjemno kompleksna prostranstva, na katera vpliva mnogo dejavnosti, interesov in politik. Ni presenetljivo, da so strokovno znanje za obravnavanje raznovrstnih izzivov pomorskih vprašanj in pooblastila za njihovo obvladovanje razpršeni med številne javne in zasebne akterje na različnih ravneh upravljanja, od Združenih narodov do majhnih obalnih skupnosti.

Pa vendar so svetovni oceani in morja medsebojno povezani ter imajo lahko dejavnosti v enem morju ali eno področje politike z učinkom na morje pozitivne ali negativne, namerne ali nenamerne učinke na druga morja in področja politike. Poleg tega sektorji, kot so ladijski prevoz, energija, turizem in ribiški sektor, uporabljajo oceane in morja bolj intenzivno kot kdajkoli prej, kar skupaj s podnebnimi spremembami dodatno obremenjuje morsko okolje. Zaradi te zapletene medsebojne odvisnosti je celovit pristop najboljši način za obravnavanje pomorskih zadev. Vse več vlad v Evropi in po vsem svetu se odloča za nov, medsektorski, celostni pristop k upravljanju pomorskih zadev.

Ta pristop predstavlja bistvo celostne pomorske politike Evropske unije („modre knjige“), ki jo je Komisija predlagala oktobra 2007[1] in sta jo odobrila Svet in Evropski parlament[2].

Pristop temelji na spoznanju, da ima praktično vsako pomembnejše vprašanje, s katerim se danes sooča Evropa, vključno z energijo, podnebnimi spremembami, varstvom in ohranjanjem okolja, raziskavami in inovacijami, konkurenčnostjo in ustvarjanjem delovnih mest, mednarodno trgovino, prevozom in logistiko, pomorsko dimenzijo. Celostni pristop na vseh ravneh je tako osnovno orodje za oblikovanje in izvajanje politike v vseh sektorjih, na različnih ravneh upravljanja in posameznih držav, kar omogoča sistematično opredelitev sinergij ali neučinkovitosti. To ne zagotavlja le učinkovitega sredstva za doseganje medsebojno povezanih ciljev politike, temveč tudi utira pot oblikovanju skupnih, medsektorskih orodij ter skupne baze znanja za uspešne, stroškovno učinkovite rešitve.

Da bi se približali bolj celostnemu pristopu, je Komisija leta 2005 ustanovila usmerjevalno skupino komisarjev za pomorske zadeve in medresorsko skupino za pomorske zadeve, ki skupaj z generalnimi direktorati Komisije obravnava vprašanja v zvezi z morji in oceani. Komisija je nedavno preoblikovala preimenovan Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo (GD MARE)[3], ki je z enoto za usklajevanje, tremi enotami, odgovornimi za različne evropske morske bazene, in skupino, ki se ukvarja z zunanjo razsežnostjo pomorskih zadev, zdaj opremljen za stalno notranje usklajevanje pomorskih zadev.

Vendar vse možnosti za optimalizirano oblikovanje politike ne bodo v celoti izkoriščene, če se celostni pristop ne bo uporabljal na vseh državnih ravneh in vključeval vse akterje, svetovanja na področju razvoja in politike ter dejavnosti zainteresiranih strani. To je odvisno od sodelovanja med oblikovalci politike in skladnosti sprejetih ukrepov na različnih državnih ravneh. Za tesnejše povezovanje se sprejemajo pobude tudi po vsej EU. Treba jih je spodbujati, nadalje razvijati in na splošno uresničevati. Zato bo Komisija pri izvajanju akcijskega načrta za celostno pomorsko politiko uveljavljala izvajanje zakonodaje EU in celostnega pristopa k pomorskim zadevam po vsej EU, pri čemer bo v celoti upoštevala skladnost z načelom subsidiarnosti in sedanjo razdelitev pristojnosti.

V skladu z oddelkom 3.1 modre knjige to sporočilo predlaga sklop smernic za spodbujanje držav članic in drugih akterjev, da se v svojih okvirih upravljanja usmerijo k sprejetju celostnega pristopa k zadevam, povezanim z morjem.

2. PRIBLIžEVANJA OBLIKOVANJU CELOSTNE POMORSKE POLITIKE

Komisija se je odločila, da bo za obdobje 2005–2009 kot enega svojih strateških ciljev določila „izjemno potrebo po vseobsegajoči pomorski politiki“, skladno z mednarodnim gibanjem v smeri približevanja oblikovanju celostne pomorske politike.

V preambuli h Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982 je poudarjeno, da so „problemi območja oceanov tesno medsebojno povezani in jih je treba obravnavati kot celoto.“ Johannesburški načrt za uresničevanje Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju iz leta 2002 je sklenil, da „zagotavljanje trajnostnega razvoja oceanov zahteva učinkovito usklajevanje in sodelovanje“ . Organizacija „UN Ocean“[4] je bila ustanovljena leta 2003, da bi zagotovila tesnejše usklajevanje dejavnosti ZN, organizacij in agencij, povezanih z oceani in obalami, določila skupne ukrepe in spodbujala celostno upravljanje.

Številne države[5] so tudi začele oblikovati nove politične okvire za trajnostno uporabo oceanov in morij, ki zajemajo vse vidike pomorskih zadev, in določajo jasne, vnaprej oblikovane cilje, ter uporabljajo celostni in medsektorski pristop.

- V ZDA je bil v izvršilnem uradu predsednika ustanovljen odbor za pomorsko politiko, ki izvaja akcijski načrt za oceane in se med drugim osredotoča na tesnejše usklajevanje politik[6].

- V Avstraliji ima glavno odgovornost za usklajevanje politike oceanov minister za okolje in spomeniško varstvo, National Oceans Office pa usklajuje prizadevanja na področju spodbud za politiko oceanov[7].

- Kanadski Oceans Act, Strategy and Action Plan zagotavlja okvir za programe in politike, povezane z oceani. Upravlja jih minister za ribištvo in oceane ter dejavno vključuje vladne organe, nevladne organizacije in državljane[8].

- Na Japonskem celostni pristop k pomorskim zadevam zagotavlja „Basic Act on Oceans Policy“ iz leta 2007. Ustanovil je „Maritime Policy Headquarters“, za katerega je odgovoren predsednik vlade. Namestnika direktorja navedenega organa bosta vodja kabineta in na novo imenovani minister za politiko oceanov. „Ocean Action plan“ je bil sprejet[9].

- Norveška je pomorsko strategijo predstavila oktobra 2007. Delo usklajuje mreža državnih sekretarjev, ki jih vodi državni sekretar za promet[10].

Načela, cilji in načini vseh teh pomorskih politik so si na splošno podobni. Vse te države priznavajo, da pomorske dejavnosti pomembno prispevajo k njihovim gospodarstvom. Vse priznavajo, da intenzivni razvoj teh dejavnosti ogroža trajnostni razvoj in uporabo njihovih morskih virov. Tako so se vse odločile, da bodo razvile celovito politiko, ki bo omogočala obsežen, usklajen pristop in zagotovila trajnostni razvoj različnih morskih virov in dejavnosti.

Presoja vpliva[11], pripravljena pred modro knjigo o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo, je iz te izkušnje pridobila nekaj osnovnih spoznanj, kot je na primer to, da je uskladitev na splošno ustreznejša od centralizacije. Vendar je za zagotovitev sodelovanja vseh vpletenih v procesu potreben dejavni katalizator, ki bi pospeševal nadaljnjo uskladitev in celostno razmišljanje. Povezati je treba tudi znanstvene in podatkovne vire, ki bodo dali politiki trdno osnovo za strateško in v prihodnost usmerjeno odločanje.

Glavne ugotovljene težave, ki upočasnjujejo izvajanje celostnega pristopa, so razen finančnih ovir v glavnem pomanjkanje sodelovanja in struktur za usklajevanje med zadevnimi akterji ter dolgotrajnost postopkov uprav in zainteresiranih strani pri popolni internalizaciji celostnega razmišljanja. Jasno sporazumevanje o politiki in dialog sta zato bistvena.

Mnoge države članice EU uporabljajo celostni pristop k politiki ali se temu približujejo, na primer Francija, Nemčija, Portugalska, Nizozemska in Slovenija[12]. Nekatere države so za pomorske zadeve zadolžile posebna ministrstva, kot sta Grčija in nedavno Španija, ali pa vedno bolj uporabljajo celostno razmišljanje v obliki tematskih strategij, kot sta Združeno kraljestvo in Švedska (glede trajnosti in varstva okolja) ali Irska (strategija pomorske znanosti).

Kljub pomanjkanju uradnih struktur so institucije EU skupno odgovorile na posvetovanje zelene knjige o pomorski politiki za EU[13]. Finsko predsedstvo je organiziralo posvetovanje med različnimi sestavami Sveta v okviru skupine „Prijatelji predsedstva“. Nemško predsedstvo je organiziralo konferenco na visoki ravni, ki je obravnavala cel spekter pomorskih zadev, portugalsko predsedstvo pa je imelo prvo neuradno ministrsko srečanje, na katerem so govorili o pomorski politiki v njenem najširšem pomenu. V obdobju portugalskega predsedstva so v Svetu za splošne in zunanje zadeve razpravljali o predlogu Komisije za celostno pomorsko politiko, ob upoštevanju sektorskih in medresorskih značilnosti.

Evropski parlament je po „okrepljenem sodelovanju“ petih odborov izdelal svoje mnenje glede zelene knjige o pomorski politiki. Mnenje Odbora regij je pripravil odbor za trajnostni razvoj, ki ima široka pooblastila in niso vezana na določen sektor.

3. POTREBE IN POBUDE ZA CELOSTNI PRISTOP K UPRAVLJANJU MORIJ

V Evropi so se pomorske zadeve običajno obravnavale v okviru številnih ločenih sektorskih politik. Takšno ločeno upravljanje morij še naprej prevladuje na različnih ravneh odločanja, na mednarodni in evropski ravni ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh.

Približevanje k bolj celostnemu pristopu k pomorskim zadevam v EU ni zgolj odgovor na trende v drugih delih sveta, niti ne posledica naravnega razvoja okvira upravljanja v prevladujočem smislu trajnostnega razvoja.

Je več kot to, je jasen odziv za doseganje večje skladnosti med različnimi področji in pristopi politik, ob upoštevanju zlasti:

- potrebe, da se prepreči podvajanje regulativnih pooblastil različnih nacionalnih ali regionalnih organov v državah članicah ter nadomesti prekrivanje in podvajanje odločanja s pristopom „na enem mestu“;

- nedvomne potrebe po usklajenem načrtovanju konkurenčnih pomorskih dejavnosti in strateškem upravljanju morskih območij (pomorsko prostorsko načrtovanje);

- potrebe po boljšem usklajevanju med različnimi sektorskimi odbori za socialni dialog na evropski ravni, ki so dejavni v pomorskih zadevah;

- sprejetja in izvajanja ekosistemskega pristopa ter okvirne direktive o morski strategiji;

- potrebe po oblikovanju vmesnika med znanostjo in politiko ter zagotovitvi, da pomorska znanost lahko omogoči prenos informacij pomorski politiki;

- potrebe po zanesljivih in primerljivih statističnih podatkih, ki pojasnjujejo oblikovanje pomorske politike na vseh ravneh;

- ter nenazadnje potrebe po omogočanju tesnejšega sodelovanja med državami članicami in znotraj njih na področju pomorskega nadzora.

- Predvidljivost postopka odločanja je pomembna za vse zainteresirane strani iz pomorskega sektorja. Na sektorje omejeno upravljanje morji, pri katerem lahko različni nosilci odločanja sprejmejo različne pristope v zvezi s pomorskimi dejavnostmi, vključno s pristanišči in ladijskim prevozom, ne krepi poslovno prijaznega okolja, za katerega si z lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta prizadeva EU. V tem smislu združeno upravljanje pomorskih zadev pomeni tudi oblikovanje sistema za pomorske dejavnosti „vse na enem mestu“ na ravni držav članic.

- Opaziti je hitro naraščanje dejavnosti, povezanih z morjem, ne več samo ribištva in ladijskega prevoza temveč tudi pridobivanje energije morja, vključno z obnovljivimi viri, pomorskim turizmom (rekreacijsko čolnarjenje in križarjenje) in marikulturo. Na zaščitenih morskih območjih se lahko dejavnosti regulirajo ali prepovejo glede na cilje ohranitve. Ob takšnem tekmovanju za prostor v evropskih, vedno zasedenih obalnih vodah, nedvomno obstaja verjetnost za nastanek navzkrižij pri uporabi. Splošno priznano je, da je treba razviti in uporabljati posebna orodja za morsko načrtovanje na ustreznih ravneh, da se uskladi, prednostno obravnava in upravlja uporaba morij, oceanov in obalnih območij. Orodja za načrtovanje so lahko oblikovana edino na temelju celostnega pristopa k upravljanju morij.

- Evropski sektorski odbori za socialni dialog pogosto zavzamejo ozki sektorski pristop k vprašanjem, ki zadevajo njihov sektor. Da bi razširili njihovo stališče in jih spodbudili k bolj celostnemu pristopu, je treba vzpostaviti mehanizem za krepitev medsektorskih razprav na področju pomorskih dejavnosti, kot so strokovna srečanja povezovalnega foruma za socialni dialog;

- Ekosistemski pristop, ki je vključen v nedavno sprejeto okvirno direktivo o morski strategiji, prinaša določene izzive. Odločanje ne sme biti urejeno le v okviru dosedanjih sektorskih politik, ampak mora odražati širše, čezmejne morske ekosisteme, ki jih je treba varovati, da se ohranijo osnovni viri za vse pomorske dejavnosti. V okviru varovanja pomorskega okolja je zato treba razmišljati tudi v smislu morskih bazenov, morskih območij in podobmočij iz direktive.

- Vizija Komisije glede evropskih oceanov in morij temelji na odličnosti znanstvenih raziskav, tehnologije in inovacij. Vizijo delijo in podpirajo vse druge institucije EU ter evropske skupnosti za morsko in pomorsko znanost in tehnologijo, ki spodbujajo evropsko strategijo za morsko in pomorsko raziskovanje. Ključni cilj nove strategije bo podpora celostni pomorski politiki z ustvarjanjem novih pogojev za izboljšanje povezave med znanostjo in politiko. Ta povezava bo dosegla dvojni cilj: omogočila znanosti boljše obveščanje politike in omogočila politiki, da bo strateško usmerila znanost k evropskim glavnim ciljem in potrebam družbe. Dialog med znanstvenimi skupnostmi in politiko je tako hkrati pobuda in odziv na celosten, interdisciplinaren in ozaveščen pristop k upravljanju morij.

- Eurostat je začel medsektorski delovni program o družbeno-ekonomski statistiki, ki zajema pomorske sektorje in obalne regije; države članice zanima sodelovanje z Eurostatom za primerljive in zanesljive statistične podatke.

- Končno je pomorski nadzor ključnega pomena za zagotovitev varne uporabe evropskih morskih območij. Izboljšano sodelovanje, usklajevanje in občasno celo skladnost med agencijami za pomorski nadzor ter interoperabilnost njihovih nadzornih sistemov na evropski ravni prav tako zahtevajo bolj celosten pristop k upravljanju morij na vseh ustreznih ravneh. Brez tega celostnega pristopa ne bo mogoče uskladiti različnih sektorskih pomorskih dejavnosti (ribištvo, kazniva dejanja, varnost v pristaniščih, onesnaženost, reševanje in varnost, nadzor meja itd.) niti vzpostaviti medsebojnih dopolnjevanj. Podobno bodo na evropski ravni za evropsko omrežje za pomorski nadzor, ki ga zahteva modra knjiga, potrebni novi, bolj celoviti mehanizmi za upravljanje.

Vse zgoraj navedene točke so predpogoj za učinkovito, trajnostno upravljanje evropskih pomorskih virov in so pobuda za skladen in celovitejši okvir upravljanja pomorskih zadev.

4. SMERNICE ZA OKVIRE CELOSTNEGA UPRAVLJANJA EVOPSKIH MORIJI IN OCEANOV

4.1. Oblikovanje strateškega pristopa k pomorski politiki na nacionalni ravni

Države članice morajo oblikovati svoje lastne nacionalne celostne pomorske politike.

Kot je bilo pojasnjeno v predlogu Komisije za celostno pomorsko politiko za EU, na tem področju ni univerzalnega načina, pač pa so načini za omogočanje celostnega pristopa k pomorskim zadevam različni in enako ustrezni. Številne države članice razvijajo svoje lastne nove pristope, skladno s svojimi pravnimi okviri ter gospodarskimi, socialnimi, političnimi, kulturnimi in okoljskimi pogoji. Različni pristopi so dejansko nujni za prilagoditev na različne pogoje v različnih morskih bazenih ter gladko uskladitev s strukturami in ustaljenimi navadami v državah članicah.

S spodaj navedenimi smernicami se tako nikakor ne namerava pozivati države članice k sprejetju katerega koli posameznega sistema upravljanja morij. Namenjene so spodbujanju držav članic k oblikovanju svojih lastnih nacionalnih celostnih pomorskih politik v tesnem sodelovanju s svojimi zainteresiranimi stranmi iz pomorskega sektorja ter pospeševanju in omogočanju sodelovanja na vseh ravneh upravljanja morij, vključno evropski ravni.

Vsaka vlada bo imela svoje lastne specifične prednostne naloge pri svoji pomorski politiki. In vendar morajo različni vladni organi delovati v smeri skupnih ciljev. V ta namen mora strateški načrt določiti prednostno vizijo politike, cilje in način izvajanja ter usmerjati vključene javne službe. Takšen načrt mora pojasniti ugodnosti in rezultate, ki jih celostni pristop prinaša.

Nacionalne celostne pomorske politike se bodo med sabo razlikovale glede na njihove različne ustavne, geofizične, ekonomske, socialne, kulturne in okoljske pogoje, vendar morajo upoštevati evropsko vizijo za oceane in morja, ki jo je decembra 2007 odobril Evropski svet.

Nacionalne celostne pomorske politike morajo zato temeljiti na priznanju, da so vse zadeve, povezane z morjem, medsebojno prepletene in jih je treba obravnavati kot celoto.

Tako kot celostna pomorska politika EU morajo tudi nacionalne celostne pomorske politike slediti načelom subsidiarnosti, konkurenčnosti in gospodarskega razvoja, ekosistemskemu pristopu in načelu sodelovanja zainteresiranih strani.

4.2. Okvir upravljanja za odločanje javnih organov na nacionalni ravni

Države članice morajo razmisliti o oblikovanju notranjih struktur za usklajevanje pomorskih zadev v okviru svojih vladnih okvirov.

Te strukture morajo imeti mehanizem, ki bo zagotovil politično vodstvo na najvišji ravni. Nekatere države članice so ustanovile medresorski odbor kot njihovo vodilno strukturo za usklajevanje pomorskih zadev.

Jasno mora biti določen vodilni politični akter, ki nosi odgovornost in zagotavlja delovanje celostnega pristopa na politični ravni. Ta mora imeti dovolj pooblastil, da bo lahko oblikoval dialog med različnimi sektorskimi interesi.

Poleg tega imajo parlamenti s svojo osrednjo vlogo, ugotavljanjem javnega interesa, bistveno vlogo pri podpori celostnega, vseobsegajočega pristopa k pomorskim zadevam[14].

Tudi v javni upravi se mora odražati celostni pristop, določen na politični ravni, pri čemer vsaka država članica vzpostavi svojo organizacijsko ureditev, ki se najbolje ujema z njenimi ustaljenimi upravnimi praksami. V sedanjih praksah nekaterih držav članic medsektorske odbore običajno podpira usklajevalni urad ali usklajevalna agencija, pod vodstvom visokega uradnika, čigar naloga je zagotovitev, da se odločitve, ki se sprejmejo na medsektorskih odborih, izvedejo. To pomeni, da mora imeti vodja usklajevalnega urada ali usklajevalne agencije dokaj visoko stopnjo avtoritete. Celostni pristop bi moral tudi okrepiti potrebno usklajevanje in poročanje, ki je potrebno za izvajanje zakonodaje Skupnosti v državah članicah, in s tem zmanjšati število postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi s pomorskimi zadevami.

4.3. Vloga obalnih regij in drugih lokalnih oblikovalcev politike

Pomembne so tudi podnacionalne ravni odločanja – regionalne in lokalne ravni.

Obalne regije imajo od celostnega pristopa k pomorski politiki korist, vendar je za njih najbolj tvegano, če ni enotnih politik v zvezi z morji. Glede na tesno povezavo med obalnimi regijami in morjem mnoge od njih razvijajo svojo celostno strategijo, prilagojeno njihovim posebnim potrebam. Znotraj držav članic se zgodi, da so prav te večkrat odgovorne za celostno upravljanje obalnih območij ali urejanje prostorske razporeditve gospodarskih dejavnosti. Ker imajo pogosto edinstveno znanje in vpogled ter predstavljajo ključne interese v pomorskih zadevah, so pomembne pri razvoju celostnega oblikovanja politike v skladu s posebnimi obveznostmi, ki jih imajo regije v vsaki državi članici.

Kadar je primerno in glede na ustavna pooblastila teh ravni odločanja, bi bilo tudi koristno, če bi skladno z ustreznimi nacionalnimi politikami in politiko EU razvili regionalno povezane pomorske politike.

4.4. Sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju celostne pomorske politike

Aktivno sodelovanje zainteresiranih strani iz pomorskega sektorja pri oblikovanju nacionalne, regionalne ali lokalne pomorske politike, se močno priporoča.

Evropska vizija za oceane in morja, kot je določena v modri knjigi o celostni pomorski politiki EU, ni namenjena le nacionalnim vladam, ampak tudi vsem zainteresiranim stranem, zlasti vsem tistim, ki imajo posebne interese v pomorskih zadevah. Te zainteresirane strani so bile gonilna sila v dolgoletnem posvetovanju, ki ga je pripravila Komisija po objavi zelene knjige o prihodnji pomorski politiki Unije. Med drugim vključujejo več pomorskih industrij in storitev, ki so pri svojih gospodarskih dejavnostih odvisne od morja, socialne partnerje, okoljske organizacije in druge nevladne organizacije, akademske in raziskovalne institucije ter organizacije, ki se ukvarjajo z dediščino.

Komisija je pred kratkim med praznovanjem prvega, na novo določenega evropskega dneva pomorstva, dne 20. maja razglasila, da je sodelovanje zainteresiranih strani pri izvajanju celostne pomorske politike za Evropsko unijo glavna prednostna naloga.

Gospodarski subjekti morajo sprejeti celostni pristop z oblikovanjem „pomorskih grozdov“, ki bi lahko sodelovali z drugimi zainteresiranimi stranmi tako, da bi oblikovali civilno družbo fora in mreže zainteresiranih strani iz pomorskega sektorja.

Državam članicam, ki razvijajo svoje nacionalne celostne pomorske politike, se priporoča, da spodbujajo in poenostavijo ustrezne strukture zainteresiranih strani ter omogočijo širše sodelovanje zainteresiranih strani pri upravljanju pomorskih zadev, hkrati pa upoštevajo ukrepe za povečanje zmogljivosti socialnih partnerjev in zagotovijo preglednost procesa odločanja.

4.5. Učinkovitejše povezovanje na ravni regionalnih morskih bazenov

V obdobju posvetovanj je postalo očitno, da se lahko mnoge vidike celostne pomorske politike najbolje obravnava na ravni regionalnih morskih bazenov. Poleg tega je zaradi začetka veljavnosti okvirne direktive o morski strategiji nujno, da države članice in Komisija na tej ravni okrepijo sodelovanje in, kjer je to primerno, najbolje izkoristijo dodano vrednost, ki jo zagotavljajo večstranske konvencije o regionalnih morjih, kot so HELCOM[15], OSPAR[16] ali Barcelonska[17] in Bukareštanska konvencija[18].

Kot odgovor na zahtevo Evropskega sveta 14. decembra 2007 Evropska komisija pripravlja strategijo EU za regijo Baltskega morja, ki bo vključevala ukrepe za izvajanje celostne pomorske politike za Baltik, ki bo presegla pomorsko politiko. Komisija je tudi začela z oblikovanjem strategije za izvajanje celostnega pristopa k pomorski politiki v Sredozemlju in za jesen 2008 predvideva objavo strateškega dokumenta. Izziv pri upravljanju je čim večja učinkovitost sodelovanja pri regionalnih morskih bazenih in zagotovitev, da se sedanjemu delu doda vrednost na ravni EU, v državah članicah in sosedah EU.

Da bi celostno upravljanje pomorskih zadev v Evropi delovalo v celoti, je nujno razviti čezmejno sodelovanje, ki omogoča izmenjavo najboljših praks in tesno sodelovanje med državami na kritičnih območjih, na primer v zvezi z varstvom morskega okolja, varnostjo, varovanjem in nadzorom širnih morskih območij EU ter morskih in pomorskih raziskav.

5. SKLEPI

Kot del prizadevanj pri spodbujanju ukrepov za oblikovanje celostne pomorske politike na različnih ravneh upravljanja bo Komisija zagotovila informacije o ukrepih v zvezi s tem, na globalni in evropski ravni, lokalnih ravneh in ravneh držav članic, da se olajša postopek in zagotovijo smernice zainteresiranim stranem, ki iščejo usmeritve in najboljšo prakso.

Komisija poziva institucije EU in države članice, da izmenjajo informacije o ukrepih, ki jih sprejemajo za celostno upravljanje morij.

Kot zahteva modra knjiga o celostni pomorski politiki EU bo Komisija do konca leta 2009 poročala o napredku glede približevanja k celostnem pristopu k pomorskim zadevam.

Priloga – Obrazec preglednice za izmenjavo informacij o celostnih pristopih po internetu

Struktura | Dialog | Strategija | Upravljanje in izvajanje |

|Politično vodstvo |Upravna organizacija | Povezave med različnimi ravnmi vlade |Pregleden in izčrpen dialog |Vizija |Znanje in strokovni nasveti |Naloge javnih storitev, opravljenih na morju |Pomorski grozdi |Pomorsko prostorsko načrtovanje | | DČ | Pristojni minister |Služba za usklajevanje

|Opis dodeljenih pristojnosti in vloga regij |Strukturirani dialog

Komunikacijska orodja

Redni dogodki |Dokument

Letna poročila, vključno s proračunom |Svetovalni odbori

Znanstvene mreže |Organizacija za obalno stražo/nacionalne pomorske agencije

Nadzorni sistemi |Organizacije grozda |Povzetek sistema načrtovanja

Dovoljenja | | | Član visoke skupine kontaktnih točk | | | | | | | | |Preglednica bo z objavo podatkov na spletnih straneh združila ključna dejstva glede celostnega upravljanja morij in posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.

[1] COM(2007) 575.

[2] www.consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/97669.pdf; www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P6-TA-2008-0213&language=EN&ring=A6-2008-0163.

[3] ec.europa.eu/dgs/fisheries/organi/oganig_en.pdf.

[4] www.oceansatlas.org/www.un-oceans.org.

[5] http://ioc3.unesco.org/abelos/index.php?option=com_content&task=view&id=55&Itemid=62

[6] ocean.ceq.gov/.

[7] www.environment.gov.au/coasts/oceans-policy/index.html.

[8] www.dfo-mpo.gc.ca/oceans-habitat/oceans/ri-rs/cos-soc/index_e.asp.

[9] www.kantei.go.jp/jp/singi/kaiyou/konkyo5.pdf

[10] www.regjeringen.no/en/dep/nhd/Press-Centre/Press-releases/2007/--Norwegian-maritime-industry-is-to-be-t-2.html?id=482329.

[11] SEC(2007) 1280.

[12] Predstavljajo jih visoke skupine kontaktnih točk 22.4.2008, http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/focal-points-meeting_en.html.

[13] ec.europa.eu/maritimeaffairs/post_green_en.html (mnenje EP: št. 484; mnenje Odbora regij: št. 93; mnenje Ekonomsko-socialnega odbora: št. 147).

[14] Odzivi parlamentov na zeleno knjigo: zgornji in spodnji dom nemškega parlamenta: št. 309 in 129; švedski parlament: št. 254, ec.europa.eu/maritimeaffairs/post_green_en.html.

[15] www.helcom.fi/.

[16] www.ospar.org/.

[17] www.unep.ch/regionalseas/regions/med/t_barcel.htm.

[18] www.blacksea-commission.org/OfficialDocuments/Convention_iframe.htm.