[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 30.5.2008

COM(2008) 329 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja

SEC(2008)1947SEC(2008)1944

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja

1. UVOD

Od začetka veljavnosti Amsterdamske pogodbe je evropsko območje pravice postalo resničnost. Temelji na vrsti zakonodajnih instrumentov, katerih namen je zagotoviti vzajemno priznavanje sodnih odločb, vzpostaviti kulturo sodelovanja med nacionalnimi pravosodnimi organi in podpirati prosto gibanje državljanov po evropskem območju brez notranjih meja.

Obenem se število sodnih postopkov povečuje povsod po Evropi, zaradi česar se povečuje delovna obremenitev pravosodnih sistemov, stalno prilagajanje delovnih metod v pogosto težkih proračunskih razmerah pa postaja nujno.

Uvedba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v pravosodni upravi omogoča rešitve, saj izboljšuje delovanje sodstva ter prispeva k racionalizaciji postopkov in zmanjšanju stroškov.

„E-pravosodje“ pomeni začetek izpolnjevanja potreb po izboljšavah na naslednjih treh področjih: dostop do pravnega varstva, sodelovanje med pravosodnimi organi in učinkovitost sodstva samega. Čeprav je razvoj IKT na področju pravosodja zaželen in neizogiben, vzbuja tudi pričakovanja in dvome.

Namen tega sporočila je predlagati splošno strategijo, ki bo združevala evropsko dimenzijo in prizadevanja na nacionalni ravni ter obenem kot dodano vrednost omogočala ekonomije obsega.

Komisija meni, da je treba pri dejavnostih v okviru e-pravosodja:

- dati prednost operativnim projektom;

- dati prednost decentralizirani strukturi, ne da bi pri tem zapostavljali usklajevanje na evropski ravni;

- prednostno spoštovati obstoječi pravni okvir pri uporabi računalniških orodij za večjo učinkovitost sprejetih pravnih instrumentov.

V odgovor na več zahtev Evropskega sveta[1] in Evropskega Parlamenta to sporočilo predlaga strategijo e-pravosodja, katere cilj je povečanje zaupanja državljanov v evropsko območje pravice, ki je glavni vir legitimnosti v Uniji, katere najpomembnejša razpoznavna vrednota je pravna država.

2. KAJ JE E-PRAVOSODJE?

E-pravosodje lahko opredelimo kot uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za boljši dostop državljanov do pravnega varstva in večjo učinkovitost pravosodnega delovanja, ki vključuje vse vrste dejavnosti reševanja sporov in kaznovanja.

Razvoj e-pravosodja je ključni element modernizacije pravosodnih sistemov. Komisija je vedno spodbujala uporabo IKT pri sodelovanju na področju pravosodja.

Komisija je od leta 2003 razvila portal pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah[2] in podprla oblikovanje pravosodnih atlasov v kazenskih in civilnih zadevah, v katerih so navedeni pristojni sodni organi v državah članicah. Poleg tega je vedno spodbujala uporabo videokonference in elektronski prenos spisov med sodnimi organi ter aktivno sodeluje pri projektu medomrežnega povezovanja nacionalnih kazenskih evidenc.

E-pravosodje spada pod splošnejši okvir e-uprave in je njeno specifično področje. E-uprava pomeni uporabo IKT pri vseh upravnih postopkih. Obširno strokovno znanje o projektih na področju varne infrastrukture in overjanja listin že obstaja in ga je treba uporabiti. Komisija namerava spodbujati evropski okvir interoperabilnosti (EIF) znotraj programa IDABC[3]. Evropska prizadevanja v zvezi z e-podpisom in e-identiteto[4] so še posebej pomembna na področju sodstva, kjer je overjanje listin bistvenega pomena.

Področje možne uporabe e-pravosodja je zelo široko in se bo moralo prilagajati napredku v evropskem pravosodnem prostoru in tehnološkim spremembam. Vendar se bo treba hitro lotiti konkretnih projektov. Da preširoko področje delovanja ne bi zmanjševalo učinkovitosti in verodostojnosti delovanja Evropske unije, je treba natančno določiti obseg prihodnjih ukrepov.

Nekateri projekti ne izhajajo iz pravosodnega sektorja, ampak spadajo bolj pod e-upravo. Tako so nekatere dejavnosti, ki včasih vključujejo pravosodne institucije, bolj upravne narave (na primer zemljiške knjige ali poslovni registri „European Business Register“)[5]. Nasprotno pa lahko e-pravosodje zadeva dejavnosti, kot so arbitraža in na splošno mehanizmi alternativnega reševanja sporov ADR (Alternative Dispute Resolution), tudi kadar jih vodi izvensodni organ.

Za Komisijo je glavni cilj e-pravosodja po vsej Evropi povečati učinkovitost pravosodja v korist državljanom. Prednostni projekti bodo morali imeti na prvem mestu pozitiven vpliv na učinkovitost pravosodnih dejavnosti in olajšati državljanom dostop do pravnega varstva. Poleg tega bodo morali prispevati k izvajanju obstoječih evropskih listin na področju pravosodja in po možnosti vključevati vse države članice ali vsaj zelo veliko večino.

3. SPODBUJATI SODELOVANJE NA NACIONALNI IN EVROPSKI RAVNI

3.1. Boljša izmenjava izkušenj o dobrih praksah na ravni Skupnosti

Za razvoj e-pravosodja je na prvem mestu potrebna pripravljenost držav članic. Nedavna študija nemške akademije za e-pravosodje[6] je pokazala, da se uporaba IKT v pravosodju znotraj Evropske unije povečuje. Komisija za učinkovitost sodstva v Evropi (CEPEJ) je pred kratkim objavila poročilo o tej temi[7] in prišla do iste ugotovitve.

Na nacionalni ravni mnogi projekti izboljšujejo obveščenost strank: informacije o pravosodnih sistemih, zakonodaji in sodni praksi so na voljo na spletu; sistemi elektronskega komuniciranja med strankami in sodišči se razvijajo; v nekaterih primerih celotni sodni postopki potekajo v elektronski obliki. Uporaba elektronskih sredstev za snemanje razprav se povečuje.

Na evropski ravni več strokovnih organizacij razvija zelo zanimive projekte izmenjave informacij in medomrežnega povezovanja, kot so na primer spletna stran Združenja državnih svetov[8], skupni portal sodne prakse vrhovnih sodišč[9] ali evropski register oporok[10].

Komisija meni, da je treba te projekte podpirati in da je treba pozitivne izkušnje širiti in ponavljati. V tem pogledu je vzpostavitev foruma na področju pravosodja[11] dobro izhodišče. V okviru foruma bo oblikovana podskupina za e-pravosodje, ki bo najprimernejše mesto za izmenjavo dobrih praks med nacionalnimi pravosodnimi sistemi in pravosodnimi delavci.

3.2. Izboljšati usklajevanje na evropski ravni in z e-pravosodjem pripomoči k oblikovanju evropskega pravosodnega prostora

Na področju e-pravosodja se trenutno razvijajo številni projekti. Poleg že navedenih je treba omeniti še vse projekte v zvezi s pravno dokumentacijo, ki jih razvija Evropska unija[12] oziroma institucionalni ali zasebni operaterji[13].

Komisija te projekte podpira in meni, da je treba izboljšati razumljivost, dostopnost in učinkovitost delovanja Evropske unije na področju pravosodja ter posvetiti posebno pozornost projektom, ki bodo evropskemu pravosodnemu prostoru prinesli konkretno dodano vrednost. Dejansko je učinek zakonodaje na področju pravosodja kljub njeni dobri razvitosti omejen zaradi težav pri prenosu (še posebej na kazenskem področju) in ker jo pravosodni delavci pogosto slabo poznajo. Trenutno je torej eden od glavnih izzivov oblikovanja pravosodne Evrope vzpostavitev orodij, ko bodo omogočila večjo praktično učinkovitost sprejetih pravnih instrumentov. E-pravosodje je v tem pogledu izredno dobro izhodišče.

Zato Komisija namerava prispevati k izboljševanju in razvijanju orodij e-pravosodja na evropski ravni v tesnem sodelovanju z državami članicami in različnimi vključenimi partnerji, na prvem mestu z Eurojustom ter s pomočjo pravosodnih mrež na kazenskem in civilnem področju. Ob podpori prizadevanj držav članic namerava tudi sama razviti določeno število računalniških orodij. Z njimi se bo povečala interoperabilnost sistemov[14], dostop javnosti do pravnega varstva bo lažji, komunikacija med pravosodnimi organi boljša, obenem pa bodo ta orodja omogočila znatne ekonomije obsega na evropski ravni.

4. PREDNOSTNE NALOGE (2008–2013)

Ukrepi Evropske unije na področju e-pravosodja morajo državljanom, zlasti če so žrtve kaznivih dejanj, omogočati dostop do informacij, pri čemer morajo biti odpravljene jezikovne, kulturne in pravne ovire zaradi različnosti sistemov. Poleg tega morajo podpirati mehanizme, ki spodbujajo sodelovanje med pravosodnimi organi.

4.1. Evropski portal e-pravosodja za lažji dostop državljanov in podjetij do pravnega varstva v Evropi

Oblikovanje portala e-pravosodja, namenjenega javnosti in podjetjem, mora izboljšati preglednost evropskega delovanja in prispevati k napredku glede dostopa do pravnega varstva v Evropi. Portal bo zunanja podoba evropskega območja pravice za državljane in sestavni del splošne politike komuniciranja prek spleta[15].

Imel bo vsaj tri funkcije:

a) dostop do informacij

Portal bo moral evropskim državljanom nuditi vrsto informacij o pravosodnih sistemih in postopkih v njihovem jeziku. Slabo poznavanje veljavnih predpisov v drugih državah članicah je dejansko eden glavnih dejavnikov, ki državljanom onemogočajo, da bi v drugi državi Unije uveljavili svoje pravice.

Na portalu bodo predstavljene predvsem:

- evropske in nacionalne informacije o pravicah žrtev v kazenskih postopkih in o njihovih pravicah do odškodnine;

- temeljne pravice, ki jih imajo državljani v vsaki državi članici (pravice obtožencev v kazenskem postopku);

- temeljna načela glede možnosti državljanov, da sprožijo sodni postopek pred sodiščem druge države članice, in njihove možnosti obrambe pred sodiščem druge države članice.

Na portalu bodo na voljo tudi praktične informacije zlasti o pristojnih organih, sredstvih, kako se nanje obrniti, o odvetniški pomoči (obvezni ali neobvezni) in o postopkih, kako zaprositi za pravno pomoč.

Nekatere od teh informacij so že na voljo na spletni strani civilne pravosodne mreže. Vključene bodo v portal, vnosi v zvezi s kazenskim področjem in pravicami žrtev pa bodo dopolnjeni.

b) povezave

Portal mora biti platforma s povezavami na že obstoječe spletne strani (Eur-lex, Pre-lex, SCADPlus, Eurovoc in IATE), na evropske pravosodne institucije in na različne mreže na področju pravosodja ter orodja, ki so jih le-te oblikovale.

Poleg tega bodo uporabniki na portalu lahko našli povezave na nekatere registre, ki so medsebojno povezani na evropski ravni, prek povezav na organe, ki vodijo te projekte[16].

c) neposreden dostop do nekaterih evropskih postopkov

Sčasoma bodo evropski postopki lahko v celoti potekali v elektronski obliki. Pravna podlaga že obstaja, kot sta na primer uredba o „sporih majhne vrednosti“[17] in uredba o „plačilnem nalogu“[18].

Prav tako bo treba proučiti možnost plačil prek portala (na primer plačilo sodnih stroškov) in sčasoma tudi možnost, da bi državljani lahko prek spleta zaprosili za izpisek iz kazenske evidence in da bi jim bil izdan v izbranem jeziku.

[pic]

4.2. E-pravosodje za bolj učinkovito pravosodno sodelovanje

Izvajanje ukrepov pravosodnega sodelovanja v Uniji mora spremljati oblikovanje računalniških orodij. Pri razvoju teh orodij se bo Komisija oprla na obstoječi pravosodni mreži in Eurojust. Uporabo teh orodij morajo spremljati ukrepi obveščanja in zadovoljivo usposabljanje. V ta namen bo Komisija sodelovala z nacionalnimi in evropskimi strukturami, pristojnimi za usposabljanje, še posebej z evropsko mrežo za pravosodno usposabljanje, da bi okrepila usposabljanje pravosodnih delavcev o novih orodjih e-pravosodja.

4.2.1. Nadaljevanje medomrežnega povezovanja kazenskih evidenc

Medomrežno povezovanje kazenskih evidenc je področje, na katerem so dejavnosti e-pravosodja najbolj napredovale. Dosežki na tem področju kažejo, kako se lahko projekti, ki jih začne nekaj držav članic, razširijo na evropsko raven.

Komisija si prizadeva, da bi se lahko v kratkem priključile vse države članice. V ta namen je predložila več zakonodajnih predlogov[19], da bi se natančno opredelil zakonodajni okvir in omogočile elektronske medomrežne povezave. Do začetka veljavnosti Okvirnega sklepa o izmenjavi podatkov iz kazenske evidence bo začela dve študiji izvedljivosti, da bo projekt lahko napredoval, in izmenjavo podatkov omogočila tudi državljanom tretjih držav, ki so bili obtoženi kaznivega dejanja.

Pri tem projektu je vidna dodana vrednost evropskega delovanja v dveh pogledih:

- izmenjava podatkov lahko poteka le, če sta zagotovljena homogenost in medsebojno razumevanje izmenjanih podatkov: v ta namen je bilo vloženega veliko truda v okviru pilotnega projekta[20], ki je vključen v nedavni predlog Komisije;

- Komisija bo leta 2009 državam članicam dala na voljo računalniški program, ki bo vključeval vse kazenske evidence in omogočal hitro izmenjavo v njih vsebovanih podatkov[21]. Ta referenčni sistem bo skupaj s sistemom za izmenjavo podatkov s-TESTA omogočil ekonomije obsega, saj vsaki državi članici ne bo treba razvijati svojega orodja, obenem pa bo lažje tudi tehnično delovanje projekta.

Za Komisijo daje v okviru e-pravosodja tem dejavnostim absolutno prednost, ker zadevajo vse države članice, konkretno izboljšujejo pravosodno sodelovanje in krepijo medsebojno zaupanje. Vendar bi bilo dobro, da bi se izmenjava podatkov razširila na področja, ki ne zadevajo le pravosodnega sodelovanja, in služila tudi drugim ciljem (na primer v zvezi z dostopom do določenih zaposlitev).

4.2.2. Ustvariti varovano mrežo za izmenjavo podatkov med pravosodnimi organi

Pravosodnim organom mora biti omogočena popolnoma zaupna izmenjava podatkov. Na kazenskem področju to predvideva več evropskih besedil[22], zdaj pa je treba nadaljevati na osnovi že doseženega, zlasti projekta EPOC III, ki ga je izvedel Eurojust. Tak mehanizem bi lahko vključeval določene funkcionalnosti pravosodnega atlasa in evropskega priročnika[23], da bi pravosodnim organom služil kot celovito orodje medsebojne pravosodne pomoči. Dolgoročno bi ga lahko dopolnili z vzpostavitvijo virtualne platforme za izmenjavo, ki bo vključevala sisteme za avtomatsko prevajanje, s čimer bo ista dokumentacija lahko na voljo več nacionalnim pravosodnim organom hkrati. Pri tem projektu se bo upoštevalo delo na področju zaščite izmenjav in varovanja osebnih podatkov[24].

4.2.3. Omogočanje uporabe videokonference

Več na evropski ravni sprejetih zakonodajnih besedil predvideva uporabo videokonference v sodnih postopkih[25]. Ta možnost se kljub temu malo uporablja iz kulturnih, jezikovnih in tehničnih razlogov[26]. Nedavna študija Sveta[27] kaže, da je videokonferenca v večini držav članic predvidena v zakonodaji, ampak se redko uporablja v čezmejnih postopkih, čeprav je to dovoljeno. Vendar so prednosti njene pogostejše uporabe očitne: prihranek pri času in denarju, manj službenih poti, večja prožnost…

Torej je treba ukrepati, da se poveča osveščenost pravosodnih organov glede uporabe novih tehnologij v čezmejnih civilnih in kazenskih sodnih postopkih.

Komisija bo podpirala nacionalna prizadevanja in pazila, da bodo izbrane tehnike omogočale interoperbilnost na evropski ravni. V povezavi s civilnimi in kazenskimi sodnimi mrežami bo Komisija na spletu objavila priročnik za uporabnike, ki bo vseboval splošen del in nacionalni del s pojasnili o pravnih in tehničnih pogojih za uporabo. V pravosodnih atlasih bo mogoče poiskati sodišča, ki imajo potrebno opremo.

4.2.4. Pomoč pri prevajanju

Večjezičnost je pomemben izziv razvoja pravega evropskega pravosodnega prostora. Sodni postopki potekajo skoraj izključno v nacionalnem jeziku, uporaba tujih jezikov je dovoljena le redko. Komisija torej namerava sprejeti ciljno naravnane ukrepe na področju prevajanja in tolmačenja v sodstvu.

- Razvoj orodij za avtomatsko prevajanje

Avtomatsko prevajanje omogoča hiter dostop do okvirne vsebine določenega dokumenta v tujem jeziku. Na pravosodnem področju je njegova uporaba gotovo koristna. Prav tako lahko z njegovo pomočjo v obsežni dokumentaciji hitro najdemo elemente, ki so uporabni za nek drug postopek in jih je treba strokovno prevesti. Poleg tega nam omogoča, da se v nekaj minutah seznanimo z vsebino tuje sodne odločbe ali z dokumentom, ki je pomemben za postopek.

Tovrstna orodja že obstajajo in so že na razpolago, a jih je treba izboljšati in posebej prilagoditi za uporabo na področju pravosodja. Treba je proučiti stroške in pravne pogoje omogočanja uporabe teh orodij pravosodnim delavcem in širši javnosti.

- Podatkovna baza sodnih prevajalcev in tolmačev

Ni vedno lahko najti prevajalca ali tolmača, ko je potrebna njegova pomoč v sodnem postopku, kar še posebej velja za določene manj uporabljene jezike. Z vzpostavitvijo evropske podatkovne baze sodnih prevajalcev in tolmačev bi bilo lažje najti primerne osebe, saj bi iskanje izvedli na ravni celotne Unije. Omogočila bi tudi splošno izboljšanje kakovosti sodnih prevodov, saj bi z njo lahko našli prevajalce/tolmače, ki so posebej kvalificirani na področju pravosodja. Treba bo izvesti dodatne študije, po možnosti tudi pilotno raziskavo, in pri tem upoštevati možnosti kombiniranja storitev sodnega tolmača, ki se nahaja v drugi državi članici, in uporabe videokonference.

- Spletni obrazci za avtomatsko prevajanje

Večina instrumentov Unije je opremljenih s standardiziranimi obrazci, ki olajšajo medsebojno razumevanje. Da bi povečali učinkovitost pravosodnega sodelovanja, mora biti možno te obrazce avtomatsko prevesti v celoti, torej ne le obrazca samega, ampak tudi njegovo vsebino. Komisija se bo pri sistematizaciji uporabe dinamičnih obrazcev oprla na civilno in kazensko pravosodno mrežo ter na Eurojust in uporabila dele besedila in terminologijo, ki so že prevedeni, da bo prenos zahtevkov in podatkov v vseh jezikih Unije hiter.

[pic]

5. ZA EVROPSKI AKCIJSKI NAčRT E-PRAVOSODJA

Temu sporočilu je priložen predlog akcijskega načrta in časovni razpored za različne projekte.

Da bi bil načrt učinkovit, mora biti delitev odgovornosti med Komisijo, države članice in druge akterje pravosodnega sodelovanja jasno opredeljena. Financiranje razvoja e-pravosodja je treba kriti iz že obstoječih programov: Civilno pravosodje[28] in Kazensko pravosodje[29].

Komisija bo prevzela nalogo splošnega usklajevanja in pri tem spodbujala izmenjavo dobrih praks. V skladu z veljavnimi postopki bo za projekte, ki jih bodo prijavile države članice ali pooblaščene strokovne organizacije, možna podpora v obliki subvencij. Na kazenskem področju je v določeni meri možno financiranje nacionalnih projektov, katerih cilj je večja uporaba IKT. Dve pravni podlagi predvidevata financiranje nadnacionalnih projektov e-pravosodja, ki jih vodijo države članice ali zadevne organizacije.

Komisija bo zasnovala in vzpostavila portal e-pravosodja in z njim tudi upravljala v tesnem sodelovanju z državami članicami. Države članice pa bodo morale zagotavljati posodabljanje podatkov o svojih pravosodnih sistemih, ki bodo objavljeni na portalu. Komisija bo usklajevala tudi podatke na različnih spletnih straneh e-pravosodja in skrbela za ustrezne povezave. V skladu z rezultati študij izvedljivosti bo Komisija razvijala računalniška orodja, potrebna za evropske spletne postopke. Portal bi se moral financirati iz proračuna Skupnosti v okviru obstoječih programov.

Komisija bo nadaljevala delo na področju medomrežnega povezovanja kazenskih evidenc, in sicer z razvojem referenčnega sistema, ki bo omogočal, da bodo pri izmenjavi lahko sodelovali vsi, ter s študijami in zakonodajnimi predlogi, ki so potrebni za razvoj sistema in vzpostavitev indeksa obsojenih državljanov tretjih držav, ki je v pripravi že več let[30]. V ta namen se bo še naprej uporabljal finančni program „Kazensko pravosodje“ JPEN[31].

Komisija bo seveda še naprej neposredno odgovorna za civilno pravosodno mrežo, pomagala pa bo tudi pri kazenski pravosodni mreži. Tesno bo sodelovala s civilno in kazensko pravosodno mrežo ter Eurojustom pri razvoju orodij, ki so potrebna za učinkovitejše pravosodno sodelovanje, zlasti orodij za avtomatsko prevajanje in varen sistem izmenjav.

Razvoj e-pravosodja bo treba upoštevati pri vmesnem vrednotenju finančnih programov, financiranje pa po potrebi ponovno oceniti[32]. Srednjeročno bi lahko razmišljali o enem samem civilnem in kazenskem horizontalnem programu.

Priloge

Priloga 1:

Teme | Projekti | Potrebni ukrepi | Obdobje |

portal e-pravosodje |

oblikovanje strani e-pravosodje | – študija izvedljivosti in oblikovanje portala – uvedba metod upravljanja – spletna objava informacij v vseh jezikih EU | 2008–2011 |

medomrežno povezovanje kazenskih evidenc |

medomrežno povezovanje nacionalnih kazenskih evidenc | – podpora pilotnega projekta – Komisija razvije računalniški referenčni sistem – študija izvedljivosti tehničnih vplivov izvajanja Okvirnega sklepa – krepitev sistema, da bi zagotovili kakovost izmenjanih podatkov in prehod na izmenjavo podatkov za upravne namene | 2008–2011 |

oblikovanje indeksa obsojenih državljanov tretjih držav | – študija izvedljivosti – predložitev zakonodajnega predloga | 2009–2010 |

medomrežno povezovanje nacionalnih podatkovnih baz | (izključno za projekte v obsegu e-pravosodja) |

medomrežno povezovanje registrov plačilne nesposobnosti | spremljanje napredka v državah članicah | 2009 |

elektronske izmenjave med pravosodnimi organi |

elektronski podpis | – stanje – študija uporabe elektronskega podpisa v okviru pravosodja | 2009–2011 |

varovana mreža | – študija izvedljivosti | 2010–2012 |

virtualna platforma za izmenjave | – študija izvedljivosti | 2012–2013 |

pomoč pri prevajanju |

postopno oblikovanje večjezičnega primerjalnega pravosodnega slovarja | – pilotni projekt | 2009–2013 |

financiranje pravosodnemu področju prilagojenih orodij za prevajanje z vsemi pari evropskih jezikov | – sedanje stanje – tehnična in pravna študija izvedljivosti – pilotni projekt | 2009–2013 |

vzpostavitev podatkovne baze sodnih prevajalcev in tolmačev | – študija izvedljivosti – pilotni projekt – objava na spletnih straneh evropskih pravosodnih mrež | 2009 |

oblikovanje spremljevalnih interaktivnih obrazcev evropska zakonodajna besedila | – študija izvedljivosti – oblikovanje spletnih obrazcev | 2008–2011 |

prevod obrazcev evropske kazenske pravosodne mreže in njihovo preoblikovanje v interaktivne obrazce | objava na portalu e-pravosodja in na spletnih straneh mrež | 2009–2011 |

oblikovanje interaktivnih obrazcev za civilne postopke | 2010–2012 |

obrazec za spletno plačilo (evropski plačilni nalog) | – študija izvedljivosti o zaščiti platforme in upravljanju plačil | 2010 |

videokonferenca |

priprava praktičnih informacij in navodil za uporabo | – navodila pripravi vsaka država članica in Komisija s pomočjo mrež – spletna objava na straneh mrež | 2008–2009 |

tehnično in organizacijsko usposabljanje o uporabi za pravosodne delavce | ne | 2008–2010 |

izmenjava dobrih praks | v okviru foruma e-pravosodje | organizacija letnih srečanj o tematikah e-pravosodja | 2008–2013 |

usposabljanje pravosodnih delavcev za pravosodno sodelovanje | * uporaba videokonference * vprašanja v zvezi s prevajanjem in tolmačenjem, in sicer usposabljanje glede pravne terminologije | sodelovanje z evropsko mrežo pravnega usposabljanja in državami članicami | 2008–2013 |

[pic][pic]

[1] Sklepi Evropskega sveta z dne 21. in 22. junija 2007 ter z dne 14. decembra 2007.

[2] http://ec.europa.eu/civiljustice/

[3] http://ec.europa.eu/idabc/ Predhodna študija o medsebojnem prepoznavanju e-podpisov za aplikacije e-uprave (2007) in interoperabilnost elektronskega prepoznavanja za storitve vseevropske e-uprave (2007).

[4] Vidiki standardizacije e-podpisa (2007)

http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/docs/esignatures/e_signatures_standardisation.pdf

[5] COM(2007) 807, § 4.2; www.ebr.org; www.briteprojet.net

[6] Doc 9573/07 JURINFO 17.

[7] „Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije v evropskih državah“, delovna skupina za ocenjevanje (CEPEJ) Svet Evrope (CEPEJ(2007)22Prov).

[8] http://www.juradmin.eu/

[9] http://www.network-presidents.eu/

[10] Cf. www.cnue.be

[11] COM(2008) 38.

[12] EUR-Lex - http://eur-lex.europa.eu;, N-Lex http://eur-lex.europa.eu/n-lex in podatkovna baza JURE.

[13] www.caselex.com

[14] Komisija bo pripravila akcijski načrt o interoperabilnosti e-podpisa in e-identitete.

[15] SEC(2007) 1742.

[16] Poslovni register – EBR in zemljiška knjiga – EULIS. Predviden dostop do povezave na registre plačilne nesposobnosti bo na voljo neposredno iz portala ali posredno, odvisno od izbranih rešitev.

[17] Uredba (ES) št. 861/2007, UL L 199, 31.7.2007.

[18] Uredba (ES) št. 1896/2006, UL L 399, 30.12.2006.

[19] Predlog okvirnega sklepa o izmenjavi podatkov iz kazenske evidence, COM(2005) 690 konč./2. Predlog sklepa ECRIS.

[20] Aprila 2008 je v ta projekt vključenih 13 držav članic.

[21] Za ponazoritev praktičnosti medomrežnega povezovanja: v prvem mesecu delovanja elektronske povezave sta Francija in Nemčija izmenjali več podatkov kot prej v 10 letih.

[22] Okvirni sklep 2002/584/JAI z dne 13. junija 2002, Skupni ukrep z dne 29. junija 1998, UL L 191, 7.7.1998, str. 4.

[23] S priročnikom je mogoče oblikovati standardizirano zaprosilo za pravno pomoč.

[24] http://cordis.europa.eu/ist/trust-security/index.html

[25] Konvencija z dne 29. maja 2000 (člen 10), Okvirni sklep 2001/220/JAI z dne 15. marca 2001, Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 (člena 10 in 17), Direktiva 2004/80/ES (člen 9 ) in Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 (člen 9).

[26] Doc. 14602/07, JURINFO 60.

[27] Doc 6355/08 JURINFO 11.

[28] Sklep št. 1149/2007/ES, UL L 257, z dne 3.10.2007.

[29] Sklep 2007/126/PNZ, UL L 58, z dne 24.2.2007. 2.2007.

[30] COM(2006) 359 konč.

[31] Leta 2008 je bilo za kazenske evidence namenjenih 15 milijonov EUR proračunskih sredstev.

[32] Leta 2008 bo za oba programa potencialno na voljo skoraj 26 milijonov EUR sredstev.