[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 17.4.2008 COM(2008) 199 konč. SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Ustvarjanje digitalne prihodnosti EvropeVmesni pregled strategije i2010 {SEC(2008) 470} KAZALO 1. Uvod 3 2. Strategija i2010 na polovici poti 3 3. Izziv prihodnjih omrežij in interneta 4 4. Uresničevanje pravega enotnega trga – prispevek IKT 6 5. Soočanje z izzivi na področju konkurenčnosti s pomočjo inovacij in razvoja 8 6. Potreba po razvoju dolgoročnega programa politike za uporabnike v digitalnem okolju 10 7. Sklepi 12 UVOD Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so še vedno ena najpomembnejših gonilnih sil gospodarske in družbene modernizacije. Podjetja v EU namenjajo IKT 20 % svojih naložb, sicer pa jim je namenjenih 26 % skupnih odhodkov za raziskave. Poleg tega je 60 % osnovnih javnih storitev zdaj dostopnih na internetu, ki ga redno uporablja več kot polovica državljanov EU[1]. Namen strategije i2010 je 1) vzpostaviti evropski informacijski prostor, tj. pravi enotni trg za digitalno gospodarstvo, da bo mogoče v polni meri izkoristiti ekonomije obsega, ki jih nudi evropski trg s 500 milijoni potrošniki, 2) povečati inovacije in naložbe v raziskave na področju IKT, saj so IKT glavna gonilna sila gospodarstva, ter 3) spodbujanje vključenosti, javnih storitev in kakovosti življenja, tj. razširitev evropskih vrednot vključenosti in kakovosti življenja na informacijsko družbo. | Strategija i2010[2], ki je bila sprožena 1. junija 2005, je bila prvi skladen okvir politike za obdobje usklajenih telekomunikacij in medijskih storitev. V zadnjih treh letih je bil dosežen precejšen napredek. Za ilustracijo obsega dosežkov je dovolj nekaj primerov: uveden je nov zakonodajni okvir za avdiovizualne medijske storitve, pripravljeni so predlogi reform ureditve elektronskih komunikacij[3], določbe glede vzpostavitve enotnega trga za mobilno telefonijo so že stopile v veljavo, pripravljajo se pobude za spodbujanje internetnih vsebin v Evropi[4], pripravljene so pomembne nove pobude za financiranje R&R in inovacij in se tudi že izvajajo (sedmi okvirni program za raziskave in podporni program za politiko IKT v okviru programa za konkurenčnost in inovacije), nedavno so bila vzpostavljena prelomna javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude), pripravljene pa so tudi nove pobude za e-vključenost[5]. Evropa je med vodilnimi na svetu pri razvoju digitalnega gospodarstva. Evropski širokopasovni trg ima z 90 milijoni priključkov več naročnikov kot katera koli druga gospodarska regija, polovica evropskih državljanov pa redno uporablja internet. Nekatere države članice sodijo na področju širokopasovnih povezav, mobilne telefonije in prenosa podatkov v sam vrh. Vendar obstajajo velike razlike med državami članicami, Evropa pa v primerjavi z drugimi industrijskimi regijami premalo vlaga v IKT, poleg tega pa se tudi sooča z vedno večjo konkurenco iz Kitajske in Indije. Zaradi tega je okvir politike, ki ga zagotavlja strategija i2010, danes bolj potreben kot kadar koli. Vprašanje pa je, ali bi bilo treba okvir i2010 na polovici poti prilagoditi. STRATEGIJA I2010 NA POLOVICI POTI Iz sedanje ocene lizbonske strategije[6] je razvidno, da strukturne reforme že imajo pozitivne učinke, vendar je gospodarsko okolje razdrobljeno. Tako stanje je tudi na področju informacijske družbe. Čeprav strateško lizbonsko poročilo iz leta 2007 potrjuje pomen IKT pri strukturni reformi in je polovica držav članic okrepila svoje politike R&R in IKT, mnogi deli EU pri sprejemanju IKT še vedno zaostajajo. Leta 2007 je Komisija ponovno proučila pristop i2010 glede na sedanje prednostne naloge v zvezi z rastjo in zaposlovanjem. Ocena lizbonske strategije, pregled enotnega trga[7], izvajanje akcijskega načrta za inovacije[8] in pregled pravnega reda na področju varstva potrošnikov[9] so vsi poudarili pomen IKT. Naslednje točke zato postajajo strateškega pomena za konkurenčnost in uvajanje IKT v Evropi: - Evropa je močno napredovala pri vzpostavljanju omrežnega gospodarstva, vendar mora pospešiti tempo, da bo na vodilnem mestu pri prehodu k omrežjem naslednje generacije, pri tem pa ne sme popustiti pri svojih prizadevanjih za premostitev digitalne vrzeli. - Evropa mora bolje izkoristiti svojo največjo gospodarsko prednost, tj. največji potrošniški trg v razvitem svetu. Kljub svetovni razširjenosti interneta pa so potrebni nadaljnji koraki za vzpostavitev enotnega trga za digitalno gospodarstvo. - Odhodki za raziskave na področju IKT so v večini držav članic še vedno pod ciljnimi vrednostmi. Potrebna so večja prizadevanja za združitev virov z usklajevanjem raziskav in prizadevanji na področju inovacij. - Ker internet prežema vsakdanje življenje, se pričakovanja in bojazni ljudi glede informacijske družbe spreminjajo. Treba je razviti zaščitne ukrepe, ki bodo sledili razvoju tehnologije in trga, ne da bi pri tem omejevali ogromne možnosti, ki jih nudijo spletne družbene in gospodarske dejavnosti. To sporočilo predstavlja konkretne predloge za preusmeritev strategije i2010 za spopadanje s temi izzivi z nadaljnjim spodbujanjem konkurenčnosti in uporabe IKT v Evropi. IZZIV PRIHODNJIH OMREžIJ IN INTERNETA Digitalna konvergenca je postala resničnost, internet pa je bistvenega pomena za gospodarstvo in vsakdanje življenje. Širokopasovni internet postaja najobičajnejši način povezljivosti. Internetne vsebine se hitro razvijajo, zlasti nove vsebine in vsebine, ki jih razvijajo uporabniki. Evropski širokopasovni trg se hitro razvija in je že večji od trga v Združenih državah Amerike. Januarja 2008 je stopnja prodora dosegla 20 % prebivalstva, kar pomeni trikratno povečanje od širitve EU leta 2004, pri čemer so Danska, Finska in Nizozemska vodilne v svetu. Vendar se kažejo znaki utrujenosti; rast prodora se upočasnjuje, poleg tega pa se povečujejo razlike med državami članicami v zvezi z uporabo, hitrostjo, ceno in pokritostjo. Zahteve glede širokopasovnega interneta se povečujejo in čeprav se hitrosti razvijajo podobno kot v Združenih državah, je prehod na hitri širokopasovni internet v EU počasen. Graf 1: [pic] Dobro zastavljen nadzor je ključnega pomena za razvoj ustreznega okvira politike. Komisija predlaga primerjavo splošne uspešnosti držav članic na podlagi vrste dejavnikov, ki bi lahko vključevali sedanjo uporabo, hitrosti, razširjenost na podeželju, cenovno dostopnost, inovacije in druge socio-ekonomske vidike. Komisija bo ob posvetovanju z državami članicami pripravila indeks razširjenosti širokopasovnega interneta, s katerim bo primerjala razvoj na področju širokopasovnega interneta med državami članicami. Naložbe v omrežja naslednje generacije v Evropi niso tako obsežne, kot bi bilo treba. Zato bo Komisija v letu 2008 v priporočilu pojasnila uredbene določbe za dostop naslednje generacije. Brezžična infrastruktura je vedno bolj razširjena kot alternativa fiksni, zlasti, čeprav ne izključno, na podeželju. V sporočilu o „digitalni dividendi“[10] je Komisija pozvala k temu, da nekatere frekvence postanejo dostopne, da se omogoči uravnotežena kombinacija oddajanja z visoko ločljivostjo, mobilne televizije in brezžičnega širokopasovnega interneta. Glede na to, da je internetni protokol (IP) zdaj glavno sredstvo za zagotavljanje storitev, aplikacij in vsebin, je potrebna nova, močnejša različica (IPv6). Tako se bo število razpoložljivih naslovov IP občutno povečalo, mogoče pa bodo tudi nove aplikacije na podlagi brezžičnih tehnologij, zaradi česar se bo širokopasovna povezljivost razširila na nove mobilne naprave, ki omogočajo uporabo vsepovsod. Naprave za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) in senzorske tehnologije, vgrajene v proizvode, bodo omogočile večjo medstrojno komunikacijo ter razširile internet na „internet stvari“. Dolgoročno Komisija postavlja temelje za ta prihodnji internet stvari, na primer prek dejavnosti na področju RFID, upravljanja interneta in celovitosti omrežja[11]. V letu 2008 bo izdala priporočilo o RFID, da bi zagotovila pravno varnost ter omilila pomisleke glede zasebnosti in varnosti. Poleg tega bo za združitev različnih v prihodnost usmerjenih ukrepov in omogočanje skladne politike za izgradnjo informacijske družbe za prihodnost interneta v letu 2008 izdala sporočilo o prihodnosti omrežij in interneta. Ukrepi v letu 2008: - priprava indeksa razširjenosti širokopasovnega interneta in povabilo državam članicam, da določijo nacionalne cilje, v skladu s katerimi naj bi uporaba hitrega interneta med prebivalstvom EU do leta 2010 dosegla 30 % stopnjo prodora; - pomoč pri vzpostavitvi informacijske družbe za prihodnje internetno gospodarstvo z izdajo sporočila o prihodnosti omrežij in interneta; - omogočanje lažjega prehoda na nova omrežja z izdajo priporočila o dostopu naslednje generacije; - spodbujanje interneta stvari prek priporočila o RFID s poudarkom na vprašanjih zasebnosti in varnosti; - predlogi ukrepov za zagotavljanje visoke stopnje odpornosti ključnih komunikacijskih omrežij in informacijske infrastrukture (npr. interneta) ter zagotavljanje neprekinjenih storitev; - predlog niza ukrepov za lažji prehod na IPv6. URESNIčEVANJE PRAVEGA ENOTNEGA TRGA – PRISPEVEK IKT Vzpostavitev enotnega trga za informacijsko družbo in medije je eden glavnih ciljev pobude i2010. V zadnjem času so bili storjeni pomembni koraki s sprejetjem predloga Komisije za reformo predpisov na področju telekomunikacij in pričetkom pobude v zvezi z internetnimi vsebinami. Zakonodajni okvir EU ima večinoma pozitivne učinke na evropske trge elektronskih komunikacij, ne uspe pa mu zagotavljati zadostne skladnosti zakonodajnih pristopov. Obstaja nevarnost, da bo razdrobljenost ureditve v 27 državah članicah, vključno z izvajanjem pomožnih ukrepov, postala resna ovira za razvoj enotnega trga in pojav vseevropskih storitev. Pri reformi zakonodajnega okvira za elektronske komunikacije[12] je Komisija predstavila predloge za zagotavljanje večje skladnosti. Predlagala je ustanovitev „Evropskega organa za trg elektronskih komunikacij“ (EECMA), ki se bo opiral na strokovno znanje nacionalnih regulativnih organov. Poleg tega bo omogočal usklajen pristop do spektra v državah članicah. Da bi izkoristili enotni mobilni trg, ki spodbuja pojavljanje vseevropskih mobilnih storitev in izkoriščanje ekonomije obsega, predlogi reforme spektra spodbujajo večje trgovanje s spektrom v EU, pa tudi nevtralnost storitev in tehnološko nevtralnost. Pregled enotnega trga[13] poudarja potencial IKT za odprtje enotnega trga v dobro državljanov, podjetij in javnih organov; prosto gibanje znanja in inovacij je treba spodbujati kot „peto svoboščino“ enotnega trga. EU mora izboljšati okvirne pogoje za inovacije, zlasti v informacijski družbi, in sicer s pospeševanjem vzpostavljanja interoperabilnih standardov in prehodom na enotnejše upravljanje spektra. Komisija si prizadeva za izboljšanje standardizacije IKT in bo do konca leta 2008 predstavila predlog. Jasna prednostna naloga za EU je zaprtje pomembnih vrzeli na enotnem trgu, zlasti na področju storitev, vključuje pa racionalizacijo postopkov, zmanjšanje upravnih bremen in spodbujanje čezmejnega dostopa do trga, zlasti za javna naročila. Zahtevki bi vsebovali interoperabilno zagotavljanje vseevropskih storitev e-vlade in čezmejno priznavanje e-podpisov. Pravni okvir, ki ureja informacijsko družbo, in njegovo izvajanje v državah članicah, ki je včasih razdrobljeno, lahko otežujeta polno izkoriščanje IKT na evropski ravni, pri čemer obstaja nevarnost vedno večjih ovir za čezmejno internetno trgovanje. Treba je razrešiti prekrivajoče se zahteve, vrzeli ali neskladnosti pri izvajanju ter slediti tehnološkim spremembam (glej graf 2 spodaj), da se zagotovi učinkovito delovanje „e-notranjega trga“. Izstavljanje in prejemanje e-računov bo na primer v letih 2008 in 2009 proučevala skupina strokovnjakov, ki bo opredelila regulativne pomanjkljivosti in poslovne zahteve za izstavljanje in prejemanje e-računov ter Komisiji do konca leta 2009 predlagala okvir za spodbujanje popolnega priznavanja e-računov pri čezmejnih transakcijah. Graf 2: Razvoj pravnega in tehnološkega okolja [pic] Vir: DLA Piper, 2007 Ukrepi: - podpora sprejetju regulativnega paketa za e-komunikacije in zlasti ustanovitev EECMA; - večja učinkovitost upravljanja spektra z omogočanjem usklajevanja in trgovanja z vseevropskim delom frekvenc; - razvoj vseevropskih javnih storitev ob pomoči obsežnih pilotnih projektov v okviru podpornega programa za politiko IKT; - predlogi izboljšav sistema standardizacije IKT v EU; - sprejetje akcijskega načrta za nadaljnje spodbujanje e-podpisa in e-overjanja; - izvajanje evropskega okvira za izstavljanje in prejemanje elektronskih računov. SOOčANJE Z IZZIVI NA PODROčJU KONKURENčNOSTI S POMOčJO INOVACIJ IN RAZVOJA Raziskave in inovacije so v programu EU za gospodarske reforme na prvem mestu. Čeprav je 22 od 27 držav članic ta področja navedlo kot ključne izzive pri svojih nacionalnih programih reform ter za RTD in inovacije v obdobju 2007–2013 predvidelo več kot 14 % sredstev strukturnih skladov, cilj 3 % BDP za raziskave do leta 2010 še vedno ni dosegljiv[14]. EU porabi za R&R na področju IKT samo približno polovico sredstev, ki jih v ta namen porabijo ZDA, poleg tega pa je specializirana za podpanoge z majhno raziskovalno intenzivnostjo. IKT predstavljajo v najbolj razvitih državah približno 30 % skupnih raziskovalnih prizadevanj, razlika med prizadevanji EU in prizadevanji njenih glavnih tekmic pa spodkopava njene prihodnje možnosti za to, da bi bila pri inovacijah v okviru informacijske družbe na vodilnem mestu. EU je pokazala pot za spodbujanje večjih naložb s tem, da je IKT namenila najpomembnejše mesto v 7OP. EU je tudi na vodilnem mestu pri javno-zasebnih partnerstvih zaradi vzpostavitve skupnih tehnoloških pobud ARTEMIS (vgrajeni sistemi) in ENIAC (nanoelektronika). Skupni nacionalni programi so namenjeni spodbujanju večjih naložb v R&R s strani držav članic in industrije. Finančno podporo dopolnjuje paket ukrepov na področju inovacij na strani povpraševanja, kot je pobuda za vodilni trg[15]. Pobuda se osredotoča na trge v Evropi z velikim potencialom ter se opira na kombinacijo financiranja R&R in inovacij, javna naročila na področju inovacij, zakonodajne instrumente ter usklajevanje in partnerstvo z državami članicami in zainteresiranimi stranmi. Javna naročila na področju inovacij se v EU premalo uporabljajo. Gre predvsem za javna naročila na področju R&R za radikalno izboljšanje javnih storitev ob hkratnem ustvarjanju priložnosti za evropske družbe, da pridobijo mednarodno vodilno vlogo na novih trgih, in spodbujanju potrošnikom prijaznih standardov. Pobuda za vodilni trg na področju e-zdravstva: zaradi staranja prebivalstva, skupaj z dramatičnim povečanjem števila primerov kroničnih bolezni in vedno večjim povpraševanjem po boljšem zdravstvu, se bodo stroški zdravstvenega varstva zelo povečali. IKT imajo ključno vlogo pri preoblikovanju sistemov zdravstvenega varstva, Evropa pa veliko vlaga v R&R za aplikacije v zdravstvu. Po napovedih naj bi se tržni volumen do leta 2020 povečal za 43 %, tj. z 21 milijard EUR v EU-15 v letu 2006 na 30 milijard EUR. Vendar sistemi držav članic za e-zdravstvo niso enostavno združljivi. Namen pobude za vodilni trg na področju e-zdravstva je tako razvoj evropskega trga za inovativne tehnologije na področju e-zdravstva in boj proti razdrobljenosti na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva v različnih državah članicah. | Evropske tehnološke platforme so pripomogle k razvoju bolj strateškega in usklajenega evropskega raziskovalnega načrta ter evropskih, nacionalnih in regionalnih programov in politik za raziskave in inovacije, vendar je potrebnih več ugodnih medsebojnih učinkov med njimi. E-zdravstvo je dober primer za ilustracijo, kako lahko inovacije na področju IKT pripomorejo k skupnim ciljem evropske politike[16]. IKT lahko tudi pomagajo doseči ambicije EU za spopadanje s podnebnimi spremembami in povečanje energetske učinkovitosti. Najprej lahko sam sektor IKT „pomete pred svojim pragom“ in izboljša energetsko učinkovitost na ravni sestavnih delov, sistemov in aplikacij. Glede na uporabo so na primer možnosti varčevanja z energijo v podatkovnih centrih med 20 in 70 %. Širše gledano pa lahko IKT izboljšajo energetsko učinkovitost gospodarstva z „dematerializacijo“, ki omogoča nove poslovne modele, ter z boljšim spremljanjem in natančnejšim nadzorom procesov in dejavnosti. Komisija se bo najprej osredotočila na potencial IKT za izboljšanje energetske učinkovitosti. Po oceni šestega okvirnega programa[17] bo Komisija v letu 2009 sprožila niz pobud za zagotovitev vodilne vloge Evrope pri nadaljnjem razvoju IKT, modernizacijo in izboljšanje kakovosti in učinkovitosti njenega javnega sektorja ter obvladovanje tehnologij, ki so ključnega pomena za gospodarstvo in družbo. Ta proces bo sprožila s sporočilom o raziskavah in inovacijah na področju IKT v letu 2009 in opredelitvijo pripravljalnih ukrepov v okviru 7OP ter programa za konkurenčnost in inovacije. Prispevek IKT k lizbonskim ciljem nadalje spodbuja razvoj e-infrastruktur (kot sta na primer GEANT ali Grids), ki pomagajo pri izgradnji novih raziskovalnih okolij ter spodbujajo produktivnost in kakovost izvedenih znanstvenih raziskav. Te infrastrukture povezujejo raziskovalce na vseh področjih z ogromno pasovno širino in računalniško zmogljivostjo, pri čemer odstranjujejo geografske ovire in omogočajo delitev sodelovanja, tako da nastajajo sinergije med razkropljenimi raziskovalnimi skupinami, povečuje pa se tudi njihov potencial za reševanje kompleksnejših izzivov. Ukrepi: - pričetek skupnih tehnoloških pobud kot prvih resnično vseevropskih javno-zasebnih raziskovalnih partnerstev; - spodbujanje evropskih tehnoloških platform, zlasti tesnejšega sodelovanja med njimi; - izvajanje pobude za vodilni trg na področju e-zdravstva: preglednice dosežkov na področju inovacij v e-zdravstvu, priporočilo o interoperabilnosti e-zdravstva, obravnava potreb po standardizaciji in certificiranju, ukrepi za izboljšanje pravne varnosti; - spodbujanje vloge javnega sektorja kot prvega kupca inovacij; - izdaja sporočila o IKT in energetski učinkovitosti; - sprožitev procesa za zagotovitev vodilne vloge Evrope na področju IKT s sporočilom o raziskavah in inovacijah na področju IKT; - spodbujanje vloge e-infrastrukture pri spreminjajočem se svetovnem raziskovalnem okolju. POTREBA PO RAZVOJU DOLGOROčNEGA PROGRAMA POLITIKE ZA UPORABNIKE V DIGITALNEM OKOLJU Internet je del vsakdanjega življenja; leta 2007 je polovica Evropejcev redno uporabljala internet, skoraj 80 % gospodinjstev, ki ga uporabljajo, pa je že prešla s klicnega na širokopasovni internet, pri čemer uporabniki vedno bolj sprejemajo nove uporabe. [pic] Kljub temu skoraj 40 % Evropejcev nikoli ne uporablja interneta, 46 % gospodinjstev pa še vedno nima dostopa do njega. Komisija si prizadeva za uresničitev cilja, da bi postala informacijska družba dostopna vsem Evropejcem. Pobuda e-vključenosti zagotavlja strateški okvir za spodbujanje učinkovitega sodelovanja skupin, ki jim grozi izključenost, in za izboljšanje kakovosti življenja z uporabo IKT. Drugo vprašanje obravnavajo tudi osrednje pobude i2010, na primer pobuda inteligentni avtomobil, ki se razvijajo v samostojne projekte politike. Reforma pravnega okvira za elektronske komunikacije bo povečala pravice uporabnikov v telekomunikacijskem sektorju, saj bo olajšala informirane odločitve pred nakupom proizvodov in zamenjavo ponudnika. Dostop do služb za nujne primere prek številke 112 se bo izboljšal, invalidni uporabniki pa bodo imeli večji dostop do storitev. Zaostrile se bodo tudi določbe glede zasebnosti in varnosti. Poleg tega bo Komisija v skladu s svojimi obveznostmi v letu 2008 poročala o uporabi obveznosti univerzalnih storitev glede na družbeni, gospodarski in tehnološki razvoj. E-poslovanje se ne razvija tako hitro kot druga področja, kjer se uporablja internet. Zaradi zahtevnosti in raznovrstnosti proizvodov in storitev potrošniki težje ocenijo kakovost tistega, kar je ponujeno na trgu, pomanjkanje ali domnevno pomanjkanje zaupanja in varnosti pri uporabi novih tehnologij in storitev pa bi lahko oviralo širšo uporabo. Pojasnilo pravic in obveznosti uporabnikov je prva prednostna naloga, obravnavala pa se bo v letu 2008. Ključnega pomena je tudi to, da se okrepita zaupanje pri uporabi interneta. To problematiko bo obravnaval tekoči pregled potrošniškega prava ES, zlasti z uskladitvijo in povečanjem pravic in obveznosti uporabnikov[18]. V tem kontekstu bo Komisija pripravila predlog, katerega cilj bo povečanje zaupanja v čezmejne transakcije (vključno s transakcijami na internetu) s poenostavitvijo in izboljšanjem zakonodajnega okvira za potrošnike. Občutno povečanje internetnih vsebin, zlasti tistih, ki jih ustvarjajo uporabniki, lahko v veliki meri pripišemo novim poslovnim modelom, ki se vedno bolj zanašajo na spletno oglaševanje. Države članice in Komisija se še vedno veliko posvečajo varstvu avtorskih pravic. Pričetek platforme za internetno vsebino[19] bo glavni forum za razpravo o teh vprašanjih. Kar zadeva razkritje osebnih podatkov za varstvo avtorskih pravic, je Sodišče[20] poudarilo potrebo po ravnovesju med temeljnimi pravicami intelektualne lastnine in varstvom osebnih podatkov. Socialne mreže (oz. participativni internet) so eden od pojavov, ki so v zadnjih štirih letih doživeli ogromno rast. Za Evropejce so postale eden izmed najbolj popularnih uporab interneta, takoj za elektronsko pošto in iskanjem. Leta 2007 je 24 % evropskih državljanov sodelovalo v internetnih forumih (leta 2006 jih je sodelovalo 18 %), še večje zanimanje pa je med mladimi generacijami. V okviru pobude e-vključenosti se internet proučuje kot način za posredovanje političnih sporočil državljanom. Povečevanje bolj participativne uporabe interneta vodi tudi k novim izzivom. Vedno več uporabnikov je zaskrbljenih zaradi kakovosti vsebin, zanesljivosti informacij, celovitosti zaupnosti podatkov in varstva mladoletnih oseb. Uporabniki, ki se ukvarjajo z oglaševanjem in razširjanjem vsebin in s tem služijo prek vsebinskih platform, ki jih ustvarijo uporabniki, se soočajo z nedovoljeno uporabo njihovih vsebin, ki so avtorsko zaščitene. Ti izzivi se bodo nadalje obravnavali v letu 2008. Ukrepi: - poročilo o obveznostih univerzalnih storitev; - izvajanje pobude e-vključenosti: predlog zakonodaje o e-vključenosti, osrednja pobuda o podpori iz okolja pri samostojnem življenju kot odgovor na staranje prebivalstva, pregled politik na področju digitalne pismenosti, vrh o e-vključenosti; - objava vodiča za razlago pravic in obveznosti uporabnikov v digitalnem okolju; - pričetek naslednje faze pregleda pravnega reda na področju varstva potrošnikov – okvirna direktiva o pogodbenih pravicah potrošnikov; - pričetek programa za varnejši internet 2009–2013 za zaščito mladoletnih oseb in boj proti nelegalnim vsebinam; - reševanje problemov v zvezi z zasebnostjo in zaupanjem, ki nastajajo zaradi novih konvergentnih storitev v prihodnji vseprisotni informacijski družbi; - pričetek platforme za internetno vsebino; - obravnava vprašanj interoperabilnosti in preglednosti sistemov upravljanja digitalnih pravic za potrošnike v priporočilu o internetnih vsebinah. SKLEP To sporočilo potrjuje pomemben prispevek informacijske družbe in medijske politike pri doseganju lizbonskih ciljev. Poleg tega potrjuje veljavnost strategije i2010 kot referenčnega okvira za evropsko informacijsko družbo in medijske politike. Predstavlja konkretne predloge, kako preusmeriti strategijo i2010, da bo še naprej spodbujala konkurenčnost in uporabo IKT v Evropi. V letih 2008 in 2009 bo Komisija tudi pripravila dolgoročni načrt za informacijsko družbo in medijske politike ter oceno splošnega prispevka IKT h gospodarski uspešnosti Evrope[21]. Nujno je treba razviti evropske politike, ki bodo spodbujale konkurenčnost vodilnih držav in zmanjševale razlike med uspešnimi in neuspešnimi, da bi tako preprečevali razdrobljenost med državami članicami. [1] Če ni navedeno drugače, so navedene številke povzete po priloženem delovnem dokumentu služb Komisije. [2] http://ec.europa.eu/i2010. [3] http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/tomorrow/index_en.htm. [4] COM(2007) 836, http://ec.europa.eu/avpolicy/other_actions/content_online/index_en.htm. [5] COM(2007) 694, http://ec.europa.eu/information_society/activities/einclusion/index_en.htm. [6] COM(2007) 803, http://ec.europa.eu/growthandjobs/european-dimension/200712-annual-progress-report/index_en.htm. [7] COM(2007) 724, http://ec.europa.eu/internal_market/strategy/index_en.htm. [8] COM(2006) 502, http://ec.europa.eu/enterprise/innovation/index_en.htm. [9] http://ec.europa.eu/consumers/rights/cons_acquis_en.htm. [10] COM(2007) 700, http://ec.europa.eu/information_society/policy/radio_spectrum/index_en.htm. [11] Glej: http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/tomorrow/index_en.htm. [12] http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/tomorrow/index_en.htm. [13] COM(2007) 724. [14] COM(2007) 803. [15] COM(2007) 860, http://ec.europa.eu/enterprise/leadmarket/leadmarket.htm. [16] COM(2007) 860. [17] Neodvisna komisija, ki ji predseduje g. Esko Aho, bo izdala poročilo sredi leta 2008. [18] COM(2006) 744, str. 1, http://ec.europa.eu/consumers/rights/cons_acquis_en.htm. [19] COM(2007) 724. [20] Zadeva C-275/06. [21] Opirala se bo na tekočo analizo in posvetovanja o naslednjih temah: gospodarskih in družbenih učinkih IKT, vključno z zaposlovanjem, pravnih in gospodarskih vidikih enotnega trga za informacijsko družbo, prihodnjih potrebah politik za nova omrežja in internet, vprašanju zasebnosti in zaupanja v vseprisotni informacijski družbi, vsebinah, ki jih razvijajo uporabniki, dolgoročnem preudarku o vlogi IKT pri trajnostnem razvoju, razvoju informacijske družbe za vse, vključno z regionalnimi politikami,http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/studies/index_en.htm.