[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, xxx

COM(2008) 164

SPOROČILO KOMISIJE PARLAMENTU IN SVETU

Izvajanje evropske sosedske politike v letu 2007{SEC(2008) xx01}{SEC(2008) xx02}{SEC(2008) xx03}{SEC(2008) xx04}{SEC(2008) xx05}{SEC(2008) xx06}{SEC(2008) xx07}{SEC(2008) xx08}{SEC(2008) xx09}{SEC(2008) xx10}{SEC(2008) xx11}{SEC(2008) xx12}{SEC(2008) xx13}

OZADJE

Evropska sosedska politika (ESP) je v zadnjih nekaj letih Evropski uniji in njenim partnericam omogočila doseči opazen napredek v okviru krepitve sodelovanja ter boljšega prilagajanja potrebam in ambicijam partneric. ESP se postopoma oblikuje v obojestransko koristno partnerstvo za reforme in razvoj, pomaga našim sosedam pri približevanju EU, prinaša nove koristi njihovim in našim državljanom ter spodbuja regionalno povezovanje zunaj meja Unije . To sporočilo vsebuje pregled dogodkov na področju odnosov EU s sosednjimi državami, ki so zajete v ESP[1]. Vključuje obdobje od novembra 2006[2]. V Sporočilu Komisije iz decembra 2007[3] so bila opredeljena področja, na katerih mora biti EU dejavnejša, zlasti na področju trgovinskega in gospodarskega povezovanja, mobilnosti ter reševanja regionalnih konfliktov.

Strukture in instrumenti, v okviru katerih potekata dialog in sodelovanje, so zdaj dobro oblikovani. Obravnavani so v poglavju 2. Še pomembneje je, da postajajo odnosi med EU in njenimi partnericami čedalje intenzivnejši ter podpirajo obsežen program za sprejetje in izvajanje v EU usmerjenih reform v številnih državah in različnih sektorjih. Poglavje 3 vsebuje povzetek znatnega napredka držav partneric, pa tudi področij, na katerih so potrebna nadaljnja prizadevanja. Več podrobnih informacij je na voljo v poročilih o napredku za vsako državo posebej in poročilu o sektorskem napredku, ki so priložena kot delovni dokumenti služb. Ob upoštevanju politične, gospodarske, družbene in kulturne raznolikosti partneric ESP ter razlik pri določanju zaporedja in prednostnega reda reform teh poročil ni mogoče neposredno primerjati. Proučitev napredka na področju upravljanja, predstavljenega v tem sporočilu in njegovih prilogah, bo pomenila temelje za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev iz Sklada za upravljanje za leto 2008. Poglavje 4 obravnava razvoj večstranskih odnosov EU in njenih partneric. Sklepi glede prihodnjega razvoja dvostranskih odnosov EU z državami partnericami so predstavljeni v poglavju 5.

INSTITUCIONALNI OKVIR

Pogodbeni odnosi: razen Belorusije, Libije in Sirije so bili z državami, ki jih zajema ESP, sklenjeni sporazumi o partnerstvu in sodelovanju (na vzhodu) ter pridružitveni sporazumi (na jugu).

EU in Ukrajina sta marca 2007 na podlagi že doseženega izrazitega napredka začeli pogajanja o novem okrepljenem sporazumu, katerega cilj je Ukrajino znatno približati Uniji, in sicer s podpiranjem nadaljnjih notranjih reform, postopnim vključevanjem ukrajinskega gospodarstva na notranji trg ter preseganjem okvirov sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter akcijskega načrta EU-Ukrajina na vseh področjih, na katerih je to mogoče. Od takrat je potekalo že sedem krogov pogajanj in obe strani sta dejavno vključeni v oblikovanje novega ambicioznega okvira za ureditev svojih vedno bolj poglobljenih odnosov. Po zaključenem procesu pristopa Ukrajine k STO februarja 2008 so se istega meseca začela pogajanja o poglobljenem in obsežnem območju proste trgovine, ki bo pomenilo enega ključnih elementov novega okrepljenega sporazuma.

Svet je oktobra 2007 sprejel nove sklepe o Libiji, v katerih je od Komisije zahteval, da predloži osnutek pogajalskih direktiv za prihodnji okvirni sporazum EU-Libija. Komisija je direktive predstavila februarja 2008. EU predlaga celovito partnerstvo z Belorusijo, pod pogojem, da slednja sprejme dejanske in prepričljive ukrepe v smeri demokratizacije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države. Ukrepi beloruskih organov za odpravo pomanjkljivosti te države na področju demokratičnega upravljanja so še naprej omejeni in do zdaj ni bilo mogoče napredovati v smeri tovrstnega partnerstva. Spodbujajo se tudi stiki na tehnični ravni o vprašanjih skupnega interesa. Dokler ne bo podpisan osnutek pridružitvenega sporazuma, se odnosi med EU in Sirijo urejajo s sporazumom o sodelovanju iz leta 1977.

Akcijski načrti: po sprejetju akcijskih načrtov z Armenijo (novembra 2006), Azerbajdžanom (novembra 2006), Gruzijo (novembra 2006), Libanonom (januarja 2007) in Egiptom (marca 2007) je skupno dvanajst držav zdaj sklenilo razviti svoje odnose z EU na podlagi uporabe tega orodja za spremljanje nacionalnih reform ter krepitev dvostranskega in regionalnega sodelovanja. Z Alžirijo je bil na podlagi pridružitvenega sporazuma v okviru številnih delovnih skupin in pododborov vzpostavljen dialog o politikah. Na zasedanju Pridružitvenega sveta marca 2008 so sklenili oblikovati skupni delovni program, da se določijo prednostne naloge za izvajanje pridružitvenega sporazuma.

Prvi akcijski načrti so začeli veljati v začetku leta 2005. Za tri načrte (Ukrajina, Republika Moldavija in Izrael) je bilo določeno začetno časovno obdobje treh let. Ker so te države znatno napredovale in se njihovi odnosi z EU – z namenom, da se znatno poglobijo – trenutno pregledujejo, se iz pragmatičnih razlogov sodelovanje zdaj nadaljuje na podlagi teh akcijskih načrtov.

PROGRAM NOTRANJIH REFORM V DRžAVAH PARTNERICAH

Politični dialog in reforma

Procesi političnih reform v različnih državah ESP se kljub temu, da temeljijo na skupnih ključnih načelih, razlikujejo glede na zaveze, ki so jih te države v zvezi s tem sprejele. Na vzhodu so vse partnerice ESP, ki so se sporazumele o akcijskih načrtih, članice OVSE in Sveta Evrope, kar prispeva k posebnemu programu reform, katerega cilj je tesno približevanje temeljnim standardom, ki prevladujejo v EU. Izvajanje reform v večini držav regije poteka tudi ob upoštevanju gospodarske rasti in relativne stabilnosti. Program reform v južnih državah temelji na dogovorjenih vrednotah, poudarjenih v barcelonski deklaraciji, ter jih skupaj z zavezami ZN upošteva kot merilo uspešnosti. V številnih državah, ki v celoti še ne izpolnjujejo teh standardov, se politična reforma izvaja postopoma. Libanon in Zasedeno palestinsko ozemlje se zaradi političnih okoliščin do zdaj kljub opaznim prizadevanjem nista mogla ustrezno lotiti uresničevanja ciljev akcijskih načrtov. Bolj na splošno se program političnega dialoga in reform v posameznih državah partnericah ESP močno razlikuje, pripombe, predložene v nadaljevanju, pa je treba obravnavati ob upoštevanju posameznih akcijskih načrtov in poročil o napredku.

Številne države, zlasti Republika Moldavija in Armenija, uvajajo reforme za krepitev svojih demokratičnih institucij . V primeru Republike Moldavije te reforme vključujejo zakonodajne ukrepe, povezane s parlamentarno reformo in lokalno samoupravo, v primeru Armenije pa delitev oblasti ter povečanje pooblastil nacionalne skupščine in izboljšanje lokalne samouprave. Maroko je postal član Beneške komisije Sveta Evrope. Napredoval je na področju sodne odgovornosti članov vlade in reforme lokalne samouprave. Egipt je uvedel paket ustavnih sprememb, s katerimi naj bi med drugim do julija 2008 odpravil izredne razmere. Jordanija je sprejela nov zakon o mestnih občinah, ki predvideva neposredno izvolitev članov mestnega sveta in županov (razen v Ammanu), in tako napredovala pri spodbujanju lokalne demokracije. Odnosi med parlamenti so lahko pomembni pri nadaljnjem razvijanju parlamentarne kulture. Pri tem se bodo kot pomemben dejavnik upoštevale namere, ki jih je Evropski parlament izrazil v poročilu o ESP iz novembra 2007, da okrepi sodelovanje s parlamenti držav partneric.

Volitve , pa naj gre za predsedniške, parlamentarne ali lokalne, so potekale v številnih državah partnericah. To so bili izraziti znaki razvoja demokracije. Na splošno so bile lokalne volitve junija 2007 v Republiki Moldaviji dobro izvedene, volivcem so ponujale resnično izbiro, čeprav je bilo ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti, zlasti glede pravičnega dostopa do medijev za vse kandidate. Po volitvah v zgornji dom egiptovskega parlamenta je predsedstvo EU izdalo izjavo, v kateri je izrazilo določene pomisleke glede njihove izvedbe. Maroko je v okviru parlamentarnih volitev septembra 2007 napredoval glede preglednosti volilnega postopka in glede tega, da je bil političnim konkurentom omogočen dostop do medijev. V Ukrajini je bila leta 2007 kljub sporu, ki je spremljal sklic predčasnih parlamentarnih volitev, dosežena konsolidacija demokratičnega procesa. Ocenjeno je bilo, da so volitve v glavnem potekale v skladu z mednarodnimi standardi za demokratične volitve. Parlamentarne volitve v Jordaniji so novembra 2007 potekale po zakonodaji, ki zaostaja za nekaterimi mednarodnimi standardi. Jordanija ni sprejela mednarodnih opazovalcev volitev. V Gruziji je predlog za odlog predsedniških volitev v jesen 2008 povzročil civilne nemire in vzpostavitev izrednih razmer. Kot odziv na zaskrbljenost zaradi teh dogodkov so bile predsedniške volitve izvedene januarja 2008. Imele so številne pomanjkljivosti v volilnem postopku, vključno z neuravnovešeno medijsko izpostavljenostjo kandidatov, uporabo državnih sredstev za namene volilne kampanje, prijavo dejanj zastraševanja volivcev ter nepravilnostmi pri štetju in ugotavljanju rezultatov volitev. Če želi Gruzija uresničiti cilje akcijskega načrta na področju politične reforme, bo te pomanjkljivosti morala odpraviti. Predsedniške volitve februarja 2008 v Armeniji so bile v glavnem izvedene v skladu z mednarodnimi standardi. Vendar pa sta bila pomanjkanje jasnega razlikovanja med funkcijami države in strank ter potreba po enakopravnem dostopu kandidatov do medijev opredeljena kot težavi, ki ju je treba rešiti. Zaskrbljenost je povzročila tudi vzpostavitev izrednega stanja po volitvah.

Volilna udeležba je lahko v nekaterih primerih kazalec stopnje zaupanja državljanov, da lahko z glasovanjem uveljavijo svoj vpliv. Na zgoraj navedenih volitvah so bile stopnje udeležbe naslednje: Republika Moldavija – 52 %, Egipt – 31 %, Ukrajina – 63 %, Maroko – 37 %, Jordanija – 54 %, Gruzija – 56 % in Armenija – 69 %.

Več držav (zlasti Armenija, Gruzija, Republika Moldavija in Maroko) je uvedlo ukrepe za povečanje neodvisnosti in preglednosti sodstva , ključnega elementa politične reforme. Splošna raven korupcije ostaja zaskrbljujoča v večini držav partneric. Gruzija, Republika Moldavija, Maroko in Ukrajina so sprejeli protiukrepe, kot so protikorupcijsko pregledovanje zakonodaje pred sprejetjem, obveznost za visoke uradnike, da predložijo izjavo o premoženju, in ozaveščanje. Omejeni ukrepi v smeri vzpostavitve pregledne, odgovorne in učinkovite javne uprave so bili sprejeti v Armeniji, Azerbajdžanu, Gruziji, Jordaniji, Libanonu, Ukrajini in na Zasedenem palestinskem ozemlju.

Na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je Jordanija (decembra 2006) pristopila k Izbirnemu protokolu (IP) o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji h Konvenciji o otrokovih pravicah. Egipt (februarja 2007) in Jordanija (maja 2007) sta pristopila k IP o otrocih v oboroženih spopadih k isti konvenciji. Gruzija, Republika Moldavija, Maroko in Ukrajina so napredovali tudi v smeri ratifikacije številnih mednarodnih sporazumov. Številne države so sprejele ukrepe za krepitev institucij, odgovornih za spremljanje in zaščito človekovih pravic: v Armeniji in Azerbajdžanu je bila okrepljena vloga varuha človekovih pravic, v Republiki Moldaviji se vzpostavlja nacionalni preventivni mehanizem v skladu z IP h Konvenciji proti mučenju, v Egiptu pa je nacionalni svet za človekove pravice sprejel nacionalni akcijski načrt za spodbujanje in varovanje človekovih pravic.

Ukrajina je (julija 2007) pristopila k drugemu IP (odprava smrtne kazni) k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah. Številne države so ohranile svoj dejanski moratorij na smrtno kazen, Jordanija pa je zmanjšala tudi število kaznivih dejanj, za katera je predvidena smrtna kazen. O primerih mučenja in zlorabe se v večini držav partneric še naprej poroča, čeprav se po pogostosti in resnosti med seboj zelo razlikujejo. Incidenti se pogosto pojavijo v obdobju preiskovalnega pripora in v zaporih. Dosežen je bil določen napredek na področju preprečevanja mučenja in zlorab, na primer v Gruziji, Republiki Moldaviji in Ukrajini. Tunizija in Maroko sta nekoliko napredovala na področju pregona storilcev kaznivih dejanj. V številnih državah partnericah ESP se pojavlja zaskrbljenost glede neodvisnosti medijev in svobode izražanja . Armenija je napredovala glede izboljšanja svobode medijev. V številnih državah je bil dosežen napredek na področju vprašanj, povezanih z enakostjo spolov : v Egiptu je bilo formalno prepovedano pohabljanje ženskih spolnih organov, v Maroku je s spremembo državljanskega zakonika dovoljen prenos državljanstva prek matere, v Tuniziji pa se je začel postopek ratifikacije IP h Konvenciji o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk. V Jordaniji, Republiki Moldaviji in Maroku ženske čedalje bolj sodelujejo v političnem življenju. Ukrepi za izboljšanje pogojev narodnih manjšin so bili sprejeti v Gruziji z izvedbo programa za državljansko vključevanje, v Republiki Moldaviji s sprejetjem akcijskega načrta za podporo Romom in v Ukrajini z ratifikacijo Evropske konvencije o državljanstvu. Glede temeljnih pravic pri delu pa sta v številnih državah partnericah še naprej problematična ratifikacija in izvajanje konvencij ILO.

Glede reševanja regionalnih sporov je EU še naprej pripravljena sodelovati v odprtem dialogu z vsemi državami partnericami. Republika Moldavija in Ukrajina sta tesno sodelovali z EU glede vprašanj, povezanih s prizadevanji za rešitev spora v Pridnestrju. Mandat misije EU za pomoč na meji med Moldavijo in Ukrajino (EUBAM) je bil podaljšan do konca novembra 2009. Na Zasedenem palestinskem ozemlju je bila ponovno aktivirana misija za policijsko usposabljanje EU POL COPPS, ministri EU pa so izrazili pripravljenost, da takoj ko bodo pogoji to omogočali, ponovno pošljejo misijo za nadzor meja EU BAM na mejnem prehodu v Rafi. V Gruziji se je jeseni 2007 začelo izvajanje paketa ukrepov za krepitev zaupanja v Abhaziji in Južni Osetiji, rezultati na poti k rešitvi teh sporov pa so zelo skromni. Kljub neuradnemu srečanju, ki je junija 2007 potekalo med predsednikoma Armenije in Azerbajdžana, je tudi napredek pri reševanju spora na območju Nagorno Karabakh omejen. Egipt in Jordanija sta imela pomembno vlogo pri ponovni vzpostavitvi arabske mirovne pobude, tudi v okviru svojega sodelovanja v odboru za spremljanje Arabske lige in na srečanju v Annapolisu novembra 2007. Pogajanja o statusu Zahodne Sahare so se nedavno ponovno začela, a so do zdaj le malo napredovala.

Večina držav partneric ESP namenja vedno večjo pozornost boljšemu upravljanju migracijskih tokov in poglobljenemu sodelovanju z EU na tem pomembnem področju politike.

Družbeno-gospodarska reforma

Na področju makroekonomskega razvoja je v letu 2007 večina držav partneric ESP dosegla visoko gospodarsko rast. V Republiki Moldaviji se je rast nekoliko upočasnila zaradi posledic hude suše. Tudi v Maroku je na kmetijsko proizvodnjo vplivala suša. Politična nestabilnost je negativno vplivala na gospodarstvo v Libanonu. Države, ki imajo visoke prihodke iz energetskega sektorja, zlasti Azerbajdžan, so imele najvišje stopnje rasti. Državni proračunski primanjkljaji in splošna zadolženost so v glavnem ostali obvladljivi. Inflacija je v večini držav narasla, večinoma zaradi splošnega povišanja cen blaga, a je v nekaterih primerih stopnja rasti denarja zaskrbljujoča. Dvostranska trgovina med EU in partnericami ESP se je znatno povečala, pri čemer so se okrepili naši odnosi, medtem ko so primanjkljaji trgovinskih bilanc in primanjkljaji v tekočih računih večine držav partneric postali izrazitejši. V številnih primerih se primanjkljaji financirajo z večjim številom neposrednih tujih naložb. Izrael in Jordanija sta izboljšala svojo trgovinsko bilanco. Kar zadeva Jordanijo, pa je treba obsežen trgovinski primanjkljaj z EU stalno spremljati. Azerbajdžan in Alžirija sta imela proračunski in trgovinski presežek. Izrael je ohranil znatno stopnjo rasti, izrazito zmanjšal javni dolg in javnofinančni primanjkljaj približal ravnovesju. Položaj EU kot poglavitne trgovinske partnerice držav ESP je bil leta 2007 nadalje utrjen, zlasti s pristopom Bolgarije in Romunije.

Armenija, Egipt, Gruzija, Jordanija in Tunizija so napredovali pri izboljšanju poslovnega okolja z ukrepi, kot so poenostavitev postopkov za registracijo družb, zmanjšanje pristojbin za dovoljenja ali uvedba sistemov „vse na enem mestu“. Ta postopek je temeljil na Evro-sredozemski listini za podjetja, h kateri je pristopila večina južnih držav partneric. To pa v vseh primerih še ni privedlo do povečanja neposrednih tujih naložb, zlasti med nekaterimi sredozemskimi partnericami ESP. Neposredne tuje naložbe so leta 2007 v Egiptu, Gruziji in Republiki Moldaviji dosegle rekordne ravni.

Večina držav ESP ima znatne sive ekonomije, gospodarsko upravljanje pa je treba v glavnem izboljšati. Kljub sorazmerno visokim stopnjam gospodarske rasti se večina partneric ESP spopada z visokimi stopnjami brezposelnosti , zlasti mladih iz zadevnih sredozemskih držav. Izrael in Ukrajina sta postopoma znižala brezposelnost. Ključni izziv je spodbujanje dostojnih delovnih pogojev. Vloga žensk v socialnem in gospodarskem življenju se kljub prizadevanjem nekaterih držav ni znatno izboljšala.

Komisija bo junija 2008 objavila Gospodarski pregled sosednjih držav EU .

Sektorska reforma

Priloženo poročilo o sektorskem napredku vsebuje pregled napredka na drugih področjih politike akcijskih načrtov ESP, pa tudi nekatere kazalce na področju upravljanja in gospodarstva. Na splošno so države partnerice ESP napredovale pri preoblikovanju svojih sektorskih politik s sprejetjem strategij in ukrepov za uresničitev reforme in posodobitev ter vključitev v gospodarstvo in na trg EU. Uvedle so novo zakonodajo in okrepile svoje institucionalne zmogljivosti. Sekundarna zakonodaja in upravna zmogljivost izvajanja reform sta še naprej poglavitna izziva. Glede hitrosti in intenzivnosti se napredek razlikuje po državah in tudi po sektorjih. V več državah partnericah ESP je v različnem obsegu in odvisno od sektorja mogoče opaziti vse več prizadevanj za prilagoditev nacionalne zakonodaje pravu EU. Finančna pomoč ES poleg tega vedno bolj temelji na politikah in se osredotoča na prednostne naloge v zvezi z reformami, dogovorjene v akcijskih načrtih ESP.

Na številnih področjih politike je napredek mogoče doseči le v daljšem časovnem obdobju, zato se poročilo o napredku redno osredotoča na tekoče ukrepanje, pa tudi na dokončane posodobitvene ukrepe. Dialog o politikah med ES in državami partnericami ESP je bil na vseh področjih nadalje okrepljen.

Dialog o sektorskih politikah je poglavitna platforma za „partnerstvo za reforme“, ki ga spodbuja ESP. Postopek oblikovanja javne uprave, ki bi ustrezala potrebam in pravicam državljanov, npr. zagotovitev registracije podjetij po sistemu „vse na enem mestu“, na državljane usmerjene in nepodkupljive policijske ali carinske službe, učinkovito upravljanje pristanišč, ki olajšuje trgovino in promet, ali dostop do informacij o okolju – in to je le nekaj primerov – pomeni močan političen prispevek k dobremu upravljanju in pravni državi, če se ohranja dovolj dolgo.

RAZVOJ VEčSTRANSKIH ODNOSOV

Na vrhu v Barceloni je bil novembra 2005 sprejet petletni delovni program, evro-sredozemske partnerice pa so novembra 2006 na ministrskem srečanju v Tampereju sprejele delovni program za leto 2007. V letu 2007 je bilo delo, opravljeno v štirih poglavjih sodelovanja, precejšnje in dvostranski dialog o politikah v okviru ESP je še naprej prispeval k pospeševanju napredka v smeri regionalnega sodelovanja na več področjih. Od 21 pobud, dogovorjenih v Tampereju, je bila večina izvedena do konca leta 2007. Na evro-sredozemskem ministrskem srečanju v Lizboni je bil novembra 2007 dogovorjen nov sklop pobud za leto 2008. Dialog na področju politike in varnosti je dal poudarek na redni pregled političnih razmer na Bližnjem vzhodu, izvajanje kodeksa ravnanja na področju boja proti terorizmu, poglobitev dialoga na področju EVOP in varnostnih vprašanj, vzpostavitev regionalnega dialoga o skupnem sodelovanju na področju volitev in pobud, povezanih s civilno družbo, človekovimi pravicami in demokracijo. Na področju gospodarskega sodelovanja je bil napredek dosežen glede finančnega sodelovanja v okviru Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP), vzpostavitve evro-sredozemske mreže strokovnjakov sektorja javnih financ, pogajanj o storitvah in pravici do ustanavljanja ter glede oblikovanja skupine visokih uradnikov za nadaljnja prizadevanja, da se do leta 2010 in po tem letu dosegajo cilji območja proste trgovine. Nadaljeval se je tudi dialog v številnih sektorjih, tudi na področju okoljskih izzivov, s katerimi se spopadajo sredozemske partnerice. Na energetskem področju se je decembra 2007 na evro-sredozemskem ministrskem srečanju o energiji podprl prednostni akcijski načrt za obdobje 2008–2013. Glede kulturne in družbene razsežnosti so se nadaljevala prizadevanja za večjo vključenost civilne družbe. Dialog se je osredotočil na vprašanja, kot so vloga žensk v družbi, visokošolsko izobraževanje in znanstvene raziskave ter informacijska družba. Po vrhu med Afriko in EU, ki je decembra 2007 potekal v Lizboni in na katerem sta bila sprejeta skupna strategija Afrika-EU ter prvi akcijski načrt, je bil okrepljen tudi politični dialog s partnericami ESP, ki bo ustvarjal nadaljnje sinergije na področju odnosov med EU in posameznimi afriškimi državami partnericami.

Evropski svet je marca 2008 odobril koncept unije za Sredozemlje, ki bo vključevala države članice EU in sredozemske obalne države, ki niso članice EU. Komisijo je pozval, naj Svetu predloži potrebne predloge za opredelitev podrobnosti tako imenovanega „Barcelonskega procesa: unija za Sredozemlje“ za prihodnji vrh, ki bo 13. julija 2008 potekal v Parizu. Komisija bo čim prej predstavila te predloge in v tem postopku izvedla tudi posvetovanja z južnimi sosedami.

Komisija je v sporočilu iz aprila 2007 predstavila pobudo „Sinergija Črnega morja“ kot odgovor na izzive in priložnosti, ki zahtevajo okrepitev regionalnega sodelovanja na območju Črnega morja. Ta pobuda ima koristi od pristopa Bolgarije in Romunije k EU ter pristopnega procesa Turčije, dopolnjuje pa tudi prizadevanja, ki so v glavnem dvostranska, v okviru ESP in drugih politik, ki se uporabljajo v regiji. Ponuja novo platformo za regionalno sodelovanje, v kateri sodelujejo EU, Turčija, vse vzhodne partnerice ESP z dogovorjenimi akcijskimi načrti in Ruska federacija. Po tem ko je Svet podprl Sinergijo Črnega morja, je Komisija začela izvajati vrsto dejanskih ukrepov, večinoma na področju energetike, prometa, okolja, ribištva, migracij in razvoja civilne družbe. Komisija je v Organizaciji za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (BSEC) pridobila status opazovalke in z njo vzpostavila delovne stike. V Kijevu je 14. februarja 2008 potekalo srečanje zunanjih ministrov EU in partneric Sinergije Črnega morja. Na srečanju je bila sprejeta skupna izjava, v kateri je Sinergija Črnega morja opredeljena kot skupno in dolgoročno prizadevanje. Komisija bo junija 2008 Svetu predstavila pregled prvega leta Sinergije Črnega morja.

NADALJNJI RAZVOJ ODNOSOV EU Z DRžAVAMI PARTNERICAMI

Nadaljnji razvoj akcijskih načrtov

Svet je v svojih sklepih februarja 2008 poudaril osrednjo vlogo akcijskih načrtov pri napredovanju na področju ciljev evropske sosedske politike. Napredek, opisan v tem sporočilu, obsežno podpira to oceno. Akcijski načrti so bili pomembni, saj so zagotavljali dejansko izvajanje pogodbenih odnosov med EU in njenimi partnericami, postajajo pa tudi pomembna referenčna točka za skupnost donatorjev. Ker se ti odnosi poglabljajo in nekateri cilji dosegajo, medtem ko se o novih še dogovarjajo, bo treba ta orodja ustrezno prilagoditi. Sami akcijski načrti vsebujejo določbe za to prilagoditev, ki bo omogočila, da se povečana prizadevanja strani kažejo v dokumentu, s katerim naj bi se organiziralo njihovo skupno delo. Komisija meni, da bodo taka orodja ne glede na njihovo poimenovanje še naprej koristna v okviru novih pogodbenih sporazumov, ki se bodo sklenili s partnericami ESP.

Iz izkušenj, do zdaj pridobljenih med izvajanjem prve generacije akcijskih načrtov, izhaja, da bi morale prihodnje prilagoditve privesti do dokumentov, ki so bolje prilagojeni posebnim ambicijam in sposobnostim držav partneric ter kažejo na prilagojenost odnosov EU s svojimi partnericami, hkrati pa spodbujajo izvedljive ukrepe v smeri regulativne konvergence z zakonodajo in standardi EU. Ta prilagojenost bo prav tako privedla do večjega prevzemanja odgovornosti s strani držav partneric.

Poglavitne lastnosti akcijskih načrtov, in sicer njihovo sorazmerno specifičnost, časovno omejenost in usmerjenost na ukrepanje, je treba ohraniti in izboljšati. Koristno bi bilo tudi bolje opredeliti vrstni red ukrepov, sprejetih za doseganje ciljev akcijskega načrta. Na splošno bi bilo treba ohraniti obseg posameznega akcijskega načrta (tj. število obravnavanih sektorjev), saj iz tega izhaja bogastvo odnosov, ki jih EU razvija s svojimi partnericami. Pripraviti bi bilo treba tudi realističen pregled obsega izvajanja akcijskih načrtov.

Prihodnji razvoj odnosov s partnericami

ESP se tako postopoma uveljavlja kot sredstvo za razvoj intenzivnejših in uspešnejših odnosov med EU in njenimi partnericami. EU mora zdaj nadaljevati svoj pristop, in sicer 1) okrepiti politiko in njeno izvajanje, da bi ta prispevala jasnejše koristi, 2) prevzeti pristop, ki bo postopen, temeljil na rezultatih in bil prilagojen potrebam posamezne države, 3) pokazati pripravljenost za poglobitev odnosov z izbranimi partnericami, če zadevne države predložijo svoje razloge in si želijo poglobljenega sodelovanja.

S štirimi državami je sodelovanje na področju izvajanja akcijskih načrtov postalo intenzivnejše tako, da je posebna poglobitev odnosov z EU utemeljena. To sodelovanje se bo nadaljevalo in prilagodilo posebnim okoliščinam, značilnim za posamezno državo, v skladu s splošno filozofijo ESP, vključno z načelom dogovorjenih kazalcev uspešnosti. Z Ukrajino se za to partnerstvo na pogajanjih o novem okrepljenem sporazumu, ki hitro napredujejo, pripravlja nov ambiciozen okvir, ki bo vključeval določbe za poglobljeno in obsežno območje proste trgovine. Republika Moldavija je uspešno napredovala na področju izvajanja svojega akcijskega načrta ESP in pokazala močno politično pripravljenost za dosego dodatnega napredka. V skladu s sklepi Sveta iz februarja 2008 je EU na podlagi stalnega napredka pripravljena proučiti možnost sklenitve novega sporazuma, prilagojenega interesom Republike Moldavije, ki ne bo omejen na sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Tudi z Marokom se razprave o konkretnih sredstvih za dosego „poglobljenega statusa“ uspešno nadaljujejo, ta sredstva pa bi lahko bila vključena v obsežen paket, ki bi zajemal pomembne ukrepe na področju mobilnosti oseb, vzporedno z napredkom na področju ponovnega sprejema. V primeru Izraela delovna skupina proučuje področja, na katerih bi se odnosi z EU lahko nadgradili v poseben status; to bi moralo vključevati poglobitev političnega dialoga, pa tudi izrazitejšo vključitev Izraela v gospodarstvo EU in na njen trg ter v številne poglavitne politike EU.

Z Jordanijo in Tunizijo se bo nadaljevalo skupno delo na številnih sektorskih področjih politike, da se podpreta programa reform obeh držav.

Z drugimi državami se je izvajanje akcijskih načrtov ESP začelo šele pred kratkim. Po obetavnem začetku bodo Armenija , Egipt in Gruzija lahko še naprej dosegali napredek, pri vsaki od teh držav pa se bodo upoštevale njene posebne okoliščine in prizadevanja. Tudi z Azerbajdžanom delo napreduje v številnih sektorjih, vključno s sodelovanjem na energetskem področju.

V primeru Libanona in Zasedenega palestinskega ozemlja bodo akcijski načrti ESP zagotovili trdno oporo za reformo, če bodo pogoji dovoljevali večji napredek. Stiki se medtem nadaljujejo na več ravneh, da se okrepita zaupanje in zmogljivost. Namen srečanja Skupnega odbora s Palestinsko upravo, predvidenega v drugi četrtini leta 2008, je ponovno vzpostaviti skupno izvajanje njenega akcijskega načrta.

S štirimi državami, vključenimi v ESP, niso bili dogovorjeni akcijski načrti, vendar v več primerih to ni preprečilo nadaljnjega razvoja odnosov. Z Alžirijo izvajanje pridružitvenega sporazuma dobro napreduje, odnosi se hitro poglabljajo na več področjih – od energetike pa vse do migracij. Z Libijo so odnosi občutno boljši, Komisija predlaga začetek pogajanj, da se s to pomembno državo sklene ambiciozen in obsežen sporazum. S Sirijo bi se lahko odnosi okrepili na podlagi osnutka pridružitvenega sporazuma, če bi politične okoliščine to dovoljevale. Odnosi z Belorusijo pa na ministrski ravni zaradi notranjih razmer v državi ostajajo omejeni, hkrati pa se razvijajo stiki na tehnični ravni. Z odprtjem delegacije ES v Minsku se bodo ti stiki, pa tudi vezi s civilno družbo v Belorusiji lahko okrepili.

Bolj prepoznavna politika

V Sporočilu Komisije iz decembra 2006 je bila poudarjena potreba po večji prepoznavnosti evropske sosedske politike, da se države partnerice spodbudijo k prevzemu odgovornosti za proces reforme in da se okrepi podpora, ki jo EU zagotavlja svojim sosedam, ko se približujejo Uniji . Leta 2007 je septembra v Bruslju potekala konferenca, na kateri so sodelovali ministri ter civilna družba iz EU in držav partneric, javnost v številnih državah partnericah je bila bolj osveščena glede zavez iz akcijskih načrtov, povečalo pa se je tudi osredotočenje organizacij civilne družbe na ESP. V okviru EU se je pomen krepitve odnosov s sosedami približal središču razprav o politikah. Komisija se bo oprla na te dosežke v sodelovanju z drugimi institucijami, državami članicami in državami partnericami.

[1] Alžirija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Egipt, Gruzija, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, Republika Moldavija, Sirija, Tunizija, Ukrajina in Zasedeno palestinsko ozemlje. Izraz „države partnerice“ se bo v nadaljevanju zaradi pomanjkanja prostora uporabljal tudi za Zasedeno palestinsko ozemlje.

[2] COM(2006) 726.

[3] COM(2007) 774.