[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 3.3.2008

COM(2008) 118 končni

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Posebna administrativna regija Ljudske republike Kitajske Hongkong: letno poročilo za leto 2007

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Posebna administrativna regija Ljudske republike Kitajske Hongkong: letno poročilo za leto 2007

Povzetek

Deset let po izročitvi je izvajanje načela „ena država, dva sistema“ še vedno zadovoljivo, način življenja v Hongkongu ostaja nespremenjen, spoštujejo se temeljne pravice in načelo pravne države. Vzajemni pragmatični pristop krepi sodelovanje z EU, ki spodbudno napreduje in se je v letu 2007 še poglobilo. Po poslabšanju razmer v poznih devetdesetih letih dvajsetega stoletja se je hongkonško gospodarstvo znova popravilo, zlasti potem, ko je Kitajska spodbudila nov razmah lokalnega turizma in Hongkongu podelila privilegiran dostop do celinskih trgov. Gospodarstvo doživlja razcvet, kljub temu pa še vedno ostaja veliko negotovosti glede napredka pri uvedbi splošnih volitev v hongkonške vladne institucije. Ozemlje prav tako čaka dolgoročno spopadanje s številnimi izzivi, zlasti glede okoljskih vprašanj.

Uvod

Leta 2007 je potekalo praznovanje desete obletnice izročitve Hongkonga Kitajski. Po izročitvi se je na ozemlju vzpostavila posebna administrativna regija Ljudske republike Kitajske. Ponovna združitev Hongkonga s celino temelji na načelu „ena država, dva sistema“, zapisanem v skupni izjavi Kitajske in Velike Britanije iz leta 1984 ter temeljnem zakonu Hongkonga, ki ga je leta 1990 sprejel Nacionalni ljudski kongres Ljudske republike Kitajske. Temeljni zakon je začel veljati 1. julija 1997 in zagotavlja ohranitev nespremenjenega hongkonškega kapitalističnega sistema in načina življenja vsaj 50 let. Cilj podpore EU, namenjene uveljavitvi Kitajskega načela „ena država, dva sistema“, je bila ohranitev poslovnega okolja in pravne države na ozemlju in to se je na splošno izkazalo za učinkovito.

I. Sodelovanje med EU in Hongkongom v letu 2007

Hongkong vse od leta 1997 ostaja vodilno mesto v Aziji po številu državljanov EU, ki v njem prebivajo in delajo (teh je bilo v letu 2007 več kot 37 000), ter po številu evropskih podjetij, ustanovljenih na njegovem ozemlju. To je spodbuda EU za sodelovanje s Hongkongom.

Prisotnost EU v Hongkongu narašča in zajema vrsto različnih področij, zlasti finančne in poslovne storitve, trgovino, promet in gradbeništvo (95 %).

Hongkonški organi so septembra 2007 objavili uradno raziskavo, ki navaja, da je število tujih podjetij v Hongkongu od izročitve leta 1997 naraslo za več kot 50 odstotkov. Junija 2007 je bilo v Hongkongu 1 246 regionalnih sedežev, 2 644 regionalnih uradov in 2 550 lokalnih uradov, ki so predstavljali matične družbe zunaj tega ozemlja.

V Hongkongu ima regionalni sedež 405 evropskih, 298 ameriških in 232 japonskih družb.

Hongkong ima pomembno vlogo pri omogočanju trgovine med celinsko Kitajsko in Evropo. Obseg trgovine med Kitajsko in EU s posredovanjem Hongkonga se je eksponentno povečeval. Po hongkonških trgovinskih statistikah je trgovina med EU in Kitajsko prek Hongkonga v letu 2006 znašala 37 milijard EUR, od tega je ponovni izvoz blaga s kitajskim poreklom v EU dosegel 29,6 milijarde EUR, ponovni izvoz blaga s poreklom iz EU na Kitajsko pa je skupno znašal 7,5 milijarde EUR. Po kitajskih statistikah 17 odstotkov trgovine med Kitajsko in EU pomenijo pošiljke prek Hongkonga.

Vendar zaradi vse pogostejšega poslovanja evropskih podjetij neposredno s Kitajsko relativni pomen trgovine prek Hongkonga upada. Trgovina med EU in Kitajsko, ki poteka prek Hongkonga, kot odstotek skupne trgovine med EU in Kitajsko se je zmanjšala z ene tretjine v letu 2002 na manj kot 15 odstotkov v prvih mesecih leta 2007, čeprav se je skupni obseg trgovine povečal. Seveda pa skupna trgovina med EU in celinsko Kitajsko narašča hitreje kot ponovni izvoz prek Hongkonga.

Odnosi med EU in Hongkongom so se od leta 1997 neprekinjeno razvijali na podlagi medsebojnega razumevanja skupnih interesov. Ti odnosi so predvsem pragmatične narave ter se osredotočajo na trgovino in naložbe, vendar zajemajo tudi izobraževanje ter socialno, kulturno in zakonodajno področje.

Po izročitvi se je moral Hongkong spopasti z vrsto nepredvidenih izzivov (vključno z azijsko finančno krizo, epidemijo ptičje gripe in pandemijo sarsa), kar je negativno vplivalo na njegovo gospodarstvo. Hongkongu je na pomoč priskočila Kitajska, ki je z omilitvijo omejitev celinskega prebivalstva, ki je želelo obiskati Hongkong, spodbudila turizem v tej državi ter mu s Sporazumom o tesnejšem gospodarskem partnerstvu (CEPA), ki je bil sklenjen leta 2003, podelila privilegiran dostop do celinskih trgov. Sporazum CEPA so v prihodnjih letih dopolnili nadaljnji sporazumi. To sodelovanje se je izkazalo za zelo učinkovito in privedlo hongkonško gospodarstvo do razcveta, ki je tesno za petami gospodarskim podvigom na celini. Uspeh je prav tako zbližal odnose med upravami obeh strani in omogočil vse obsežnejše izmenjave in posvetovanja.

Postalo je jasno, da je gospodarska prihodnost Hongkonga odvisna od poglobitve njegovih gospodarskih odnosov s celinsko Kitajsko. Prihodnja rast hongkonškega gospodarstva, ki temelji na storitvah, je v veliki meri odvisna od tega, kako učinkovito bo znala izkoristiti ogromni kitajski trg. To usmeritev je okrepil razvoj finančnega sektorja. Komisija bančnih regulatorjev Kitajske (China Banking Regulatory Commission) je maja 2007 sporočila, da se je obseg sistema kvalifikacije domačih institucionalnih vlagateljev (QDII), pot, po kateri so institucionalni vlagatelji celinske Kitajske lahko vlagali v tuje vrednostne papirje, razširil tudi na hongkonške delnice. Objava sheme vlaganj „through-train scheme“ v avgustu, ki posameznim vlagateljem celinske Kitajske omogoča nakup delnic v Hongkongu, je sprožila napovedi denarnega „cunamija“, ki bi lahko povzročil veliko nestabilnost hongkonške borze. Uvedba te sheme je trenutno odložena.

Odkar je Svet 12. decembra 2006 potrdil predlog Komisije o možnostih sodelovanja s Hongkongom v obdobju 2007–2013, je Komisija razen v sektorju trgovine sodelovanje poglobila tudi v drugih sektorjih, kot so carina, finance, povezovanje med ljudmi in akademske izmenjave, šport, okolje, zdravje ter varnost hrane.

Hongkong je 30. novembra 2007 gostil prvi strukturni dialog med Hongkongom in EU. To srečanje je sledilo dogovoru, ki sta ga leta 2006 dosegla glavni upravitelj Posebne administrativne regije Hongkong in predsednik Evropske komisije, da se ta mehanizem ustanovi kot letni program za razvoj širšega in tesnejšega sodelovanja na področjih skupnega interesa med Hongkongom in EU.

To prvo srečanje je prineslo pozitivne rezultate glede tekočega sodelovanja na področju trgovine, carine in priseljevanja ter potrdilo dobro upoštevanje posameznih carinskih sporazumov, sporazumov o dostopu brez vizuma in sporazumov o ponovnem sprejemu oseb. Hongkong se trudi odgovoriti na nekatere skrbi EU, zlasti glede spoštovanja pravic intelektualne lastnine (ponarejeno blago, kršenje blagovnih znamk s strani „parazitnih“ podjetij, registriranih v Hongkongu), ter načrtuje obsežna posvetovanja o osnutku zakonodaje s področja konkurence, ki naj bi ga zakonodajni svet obravnaval po septembrskih volitvah leta 2008.

Komisija je v okviru ukrepanja EU za okrepitev sodelovanja z industrializiranimi državami ponudila financiranje vzpostavitve projekta poslovnega sodelovanja v Hongkongu za razširjanje informacij o EU, spodbujanje razprav, povečanje prepoznavnosti EU ter razvoj dejavnosti ozaveščanja. Komisija želi, da bi se izvajanje tega projekta začelo v letu 2008.

II. Politično dogajanje

Komisija na podlagi uradne zaveze, v katero je leta 1997 vstopila skupaj z Evropskim parlamentom, spremlja institucionalni in družbeni razvoj Hongkonga. EU je dosledno izražala podporo nadaljnjemu demokratičnemu razvoju Hongkonga. Temeljni zakon, ki gradi na institucionalni dediščini iz kolonialnega obdobja pred letom 1997, določa, da je temeljni cilj izvolitev glavnega upravitelja in vseh članov zakonodajnega sveta na splošnih volitvah (člena 45 in 68 temeljnega zakona).

Vladni načrt reform, ki bi omogočile poznejšo uvedbo splošnih volitev (leta 2012 ali 2017), je v letu 2007 spodbudil številne razprave. Glavni upravitelj Donald Tsang, ki je nastopil svoj novi petletni mandat 1. julija, je začel splošno posvetovanje glede zelene knjige o ustavnem razvoju.

Udeležba na dopolnilnih volitvah za izbiro sedeža zakonodajnega sveta, ki so potekale 2. decembra, je bila velika in je prinesla zmago ge. Anson Chan (nekdanji glavni sekretarki vlade), ki jo podpirajo demokratska stranka in z njo povezane stranke, nad go. Regino Ip (nekdanjo ministrico za varnost), ki jo podpirajo Demokratična zveza za izboljšanje Hongkonga (Democratic Alliance for the Betterment of HK – DAB) ter nekatere poslovno interesne skupine. To kaže, da se prebivalci Hongkonga niso pripravljeni odreči neposrednemu vplivu na svoje lastne zadeve ter odgovorni vladi. Okrožne volitve, ki so potekale novembra, so prinesle znatno število glasov stranki DAB, katere kandidati so v svojih kampanjah poudarjali zlasti vprašanja vsakdanjega življenja.

Glavni upravitelj Donald Tsang je 12. decembra, po koncu posvetovanj o zeleni knjigi, stalnemu odboru Nacionalnega ljudskega kongresa predložil poročilo. Nacionalni ljudski kongres je 29. decembra zavzel stališče, da bi lahko glavnega upravitelja in zakonodajni svet na splošnih volitvah volili od leta 2017 naprej. To v praksi pomeni možnost neposrednih volitev glavnega upravitelja leta 2017 in volitev v zakonodajni svet leta 2020. Pred letom 2017 trenutni sistem ne bo bistveno spremenjen. Zakonodajni svet bo najverjetneje po volitvah leta 2012 uvedel zakonodajo za izvajanje odločitve Nacionalnega ljudskega kongresa. Za sprejetje te zakonodaje jo bo morala potrditi dvotretjinska večina članov zakonodajnega sveta, z njo pa bo moral soglašati glavni upravitelj ter jo odobriti Nacionalni ljudski kongres.

Glavni upravitelj je priznal, da po mnenjskih raziskavah, ki so bile opravljene med posvetovalnim postopkom, približno polovica prebivalcev Hongkonga podpira uvedbo splošnih volitev leta 2012, vendar meni, da bi bilo bolj verjetno, da bi jo sprejela „večina naše družbe“, če bi bila odložena na leto 2017.

Evropski parlament je nadaljeval spremljanje razvoja dogodkov in v letu 2007 je več njegovih članov obiskalo Hongkong. Podpora, ki jo EU namenja demokraciji, je pomemben del njene zaveze za razvoj odnosov s Hongkongom. Splošno priznavanje, stabilnost in odgovornost vlade so bistveni za vzdrževanje ugodnega poslovnega okolja. So poroštvo za spoštovanje načela pravne države ter zaščito svoboščin in pravic ljudi, brez česar podjetništvo ter inovacije ne bi mogli uspevati.

Sklepi Nacionalnega ljudskega kongresa, ki so bili objavljeni 29. decembra, potrjujejo zavezo Kitajske temeljnemu cilju splošnih volitev, kot določa temeljni zakon, za izvolitev hongkonških voditeljev in zakonodajalcev. Komisija, ki je dosledno izražala podporo hitremu napredovanju k temu cilju, opaža, da je Nacionalni ljudski kongres zavzel izrazito postopen pristop k izvajanju teh sklepov ter izjavlja, da bo še naprej podpirala ne le postopnega ampak tudi znaten napredek. Zgodnje ukrepanje za preoblikovanje volilnih enot in preglednih postopkov za določitev volilnega telesa ter izbiro kandidatov za javne funkcije se zdi pomembno.

Komisija ugotavlja, da so pravosodje in organi kazenskega pregona v Hongkongu še naprej učinkoviti in pri tem uporabljajo sodno prakso, ki je v skladu z najboljšimi praksami občega prava. Bistvena opora hongkonškega načina življenja je učinkovita zaščita svoboščin in temeljnih pravic, ki jo zagotavljajo pristojna in neodvisna sodišča. Nekateri trenutno še nerešeni sodni primeri, ki obravnavajo vprašanje svobode izražanja v smislu spornih dovoljenj za oddajanje, se bodo lahko izkazali za koristne pri oceni zaščite tovrstnih temeljnih svoboščin.

III. Možnosti za prihodnost

Komisija priznava, da se je na splošno načelo „ena država, dva sistema“ spoštovalo in je za prebivalce Hongkonga dobro delovalo. Pomembno je, da vlada posebne administrativne regije še vedno uživa visoko stopnjo samostojnosti na področju gospodarstva, trgovine, obdavčevanja, financ in zakonodaje, prebivalci Hongkonga pa imajo koristi od lastnega pravnega sistema, neodvisne pravne države, pravic lastnine posameznika, svobode govora in tržnih gospodarskih sistemov.

Hkrati je treba poudariti, da se je položaj Hongkonga od leta 1997 spremenil. Dva najodmevnejša premika v poslovnem svetu v preteklih 10 letih sta gospodarski dosežki Kitajske in njena posledična mednarodna uveljavitev ter svetovno priznanje podnebnih sprememb in katastrofalnih posledic, ki jih povzročajo. Ta vprašanja neposredno vplivajo na Hongkong in jih morajo zakonodajni organi posebne administrativne regije v celoti upoštevati. Spoprijeti se morajo s številnimi takojšnjimi in srednjeročnimi izzivi. Nedavno priporočilo kitajskega premiera Wena Jiabae Hongkongu, naj v ospredje postavi inovacije, izobraževanje, razvoj talentov in okolje, dobro povzema te izzive.

Hongkong dejansko pesti vrsta vprašanj kakovosti okolja, še zlasti kakovosti zraka, vode, biotske raznovrstnosti, energetske učinkovitosti, ravnanja z odpadki ter nizkih standardov emisij za vozila in elektrarne. Za ta področja še nima oblikovane in uveljavljene usklajene dolgoročne strategije. Evropsko znanje, povezano v mreže in akademske kroge, bi lahko prispevalo k resničnemu razumevanju prihodnosti Hongkonga do leta 2047 in naprej.

Danes se položaj Hongkonga v regiji še vedno šteje za vrata na Kitajsko in azijsko vozlišče finančnih storitev. Pri tem pa ne gre prezreti potrebe Hongkonga po vse tesnejšem povezovanju in sodelovanju s celino, zlasti s provinco Guangdong ter mesti Shenzhen, Zhuhai in posebno administrativno regijo Macao. Tovrstno sodelovanje je resnično potrebno za obvladovanje trgovinskih tokov, zagotavljanje uveljavljanja zakonodaje in spopadanje z okoljskimi izzivi. Komisija verjame, da ima EU možnost in je tudi pripravljena s svojimi izkušnjami in tehnologijo pri tem pomagati. Ravno tako je treba razmisliti, v kolikšni meri lahko k temu prek priložnosti za sodelovanje iz 7. okvirnega raziskovalnega programa EU prispeva znanost. Vse to bi moralo biti vključeno v dnevni red naslednjega srečanja strukturnega dialoga v letu 2008.

Glavna ugotovitev letošnjega poročila o položaju v Hongkongu iz operativnega vidika je, da je treba še naprej krepiti pragmatično sodelovanje med EU in njenimi članicami ter Hongkongom in spodbujati izmenjave med ljudmi na področjih, ki so najpomembnejša za prihodnjo blaginjo Hongkonga.