4.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 211/90

—

podpira obnovljeno zavezo Komisije, da predstavi nove predloge za izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; priznava načelo, da je v razsvetljeni družbi, ki je zavezana temeljnim pravicam, nesprejemljiva diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

—

meni, da sta vključevanje načela nediskriminacije in dobro počutje posameznika nujni prednostni nalogi v podporo vse bolj raznoliki Evropi, ki je posledica procesa širitve EU, migracij, družbenih sprememb, kot je demografsko staranje, in novih družinskih oblik;

—

znova poudarja, da je vključevanje načela enakega obravnavanja mogoče doseči le z resničnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti; kot glavni ponudniki storitev (zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju ter na področju socialnih storitev) imajo te oblasti ključno vlogo pri opredeljevanju novih potreb ranljivih skupin in zagotavljanju informacij o teh potrebah;

—

poudarja pomen ustanovitve organov, pristojnih za pravice in enake možnosti, v vsaki regionalni upravi, za praktično izvajanje načela enakih možnosti v vseh regionalnih ukrepih, ki se sofinancirajo s sredstvi EU.

Poročevalka

Claudette Abela Baldacchino (MT/PES), namestnica župana, občinski svet mesta Qrendi

1.

podpira obnovljeno zavezo Komisije, da predstavi nove predloge za izvajanje načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; priznava načelo, da je v razsvetljeni družbi, ki je zavezana temeljnim pravicam, nesprejemljiva diskriminacija na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

2.

meni, da sta vključevanje načela nediskriminacije in dobro počutje posameznika nujni prednostni nalogi v podporo vse bolj raznoliki Evropi, ki je posledica procesa širitve EU, migracij, družbenih sprememb, kot je demografsko staranje, in novih družinskih oblik;

3.

opozarja, da je kljub pomembnemu napredku, ki je bil v preteklem desetletju dosežen pri boju proti diskriminaciji na podlagi spola, invalidnosti ali rase, treba področje uporabe zaščite pred diskriminacijo razširiti na vse oblike diskriminacije, navedene v členu 13;

4.

podpira obnovljeno zavezo Komisije glede enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, raso, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost in poudarja, da mora enako obravnavanje temeljiti na priznavanju in spoštovanju skupnih evropskih temeljnih vrednot;

5.

poudarja, da je treba razmisliti, ali je mogoče vključevanje načela nediskriminacije doseči na eni strani z zakonodajo, ki ustrezno upošteva vse skupine, na drugi pa z usklajeno prilagoditvijo politik in postopkov;

6.

poudarja, da sta krepitev ozaveščanja in izobraževanje, zlasti izobraževanje o raznolikosti, pomembna strateška ukrepa, ki izboljšujeta družbene odnose in krepita socialno kohezijo;

7.

priznava osrednji pomen medijev pri spodbujanju nepristranske razprave in poročanja o raznolikosti, ter poudarja njihovo odgovornost, saj lahko s pozitivnim poudarjanjem raznolikosti pospešujejo socialno kohezijo.

8.

znova poudarja, da je vključevanje načela enakega obravnavanja mogoče doseči le z resničnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih oblasti; kot glavni ponudniki storitev (zlasti v zdravstvenem in izobraževalnem sektorju ter na področju socialnih storitev) imajo te oblasti ključno vlogo pri opredeljevanju novih potreb ranljivih skupin in zagotavljanju informacij o teh potrebah;

9.

poudarja pomen ustanovitve organov, pristojnih za pravice in enake možnosti, v vsaki regionalni upravi, za praktično izvajanje načela enakih možnosti v vseh regionalnih ukrepih, ki se sofinancirajo s sredstvi EU;

10.

poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti – ker so najbližje ljudem in odgovorne za največ socialnih in ekonomskih vidikov njihovega vsakdanjika – v dobrem položaju, da v praksi uresničujejo vrednote in strukture predlagane direktive;

11.

meni, da je vključevanje načel enakosti in nediskriminacije v družbi na splošno mogoče doseči samo s skupnimi prizadevanji s civilno družbo in politikami vključevanja na vseh ravneh uprave;

12.

opozarja, da je treba učinkovite in konkretne ukrepe za spodbujanje enakega obravnavanja sprejemati na vseh ravneh javne uprave in da morajo biti usklajeni. Poleg tega priznava, da je dialog prek mediacije učinkovito orodje, ki državljanom in institucijam omogoča ustvarjati nove družbene odnose, ki bodo resnično omogočili enako obravnavanje.

13.

poudarja ključno vlogo lokalne in regionalne decentralizacije in subsidiarnosti za večjo udeležbo in učinkovitejše vključevanje državljanov – zlasti tistih, ki so morda diskriminirani – pri razvoju in izvajanju politik ali programov;

14.

opozarja, da je treba spoštovati načelo sorazmernosti v zvezi z določbami o pravnih sredstvih in izvršbi, kot so na primer omejitve za kazni in dokazno breme;

15.

opozarja, da v predlogu ni jasno opredeljeno področje uporabe direktive glede diskriminacije na podlagi starosti. Cela vrsta javnih storitev in pravic je odvisnih od starosti. Zato se starost po eni strani pri zakonodaji, po drugi pa pri upravi pogosto uporablja kot objektivno merilo. Takšne zakonske in upravne določbe so lahko glede na sedanje besedilo direktive v konfliktu z zakonodajo ali celo nezakonite;

16.

poudarja, da je treba zmanjšati upravno breme in upoštevati vpliv predlagane direktive na gospodarske subjekte, na primer na mala in srednje velika podjetja (MSP), pa tudi na potrošnike;

17.

ugotavlja, da predlagana direktiva ne postavlja pod vprašaj nacionalnih pristojnosti v zvezi z opredelitvijo odnosov med cerkvijo in državo ali s tem povezanimi institucijami in organizacijami, učne vsebine in organizacije izobraževalnih sistemov, ter sprejemanjem zakonov o priznavanju zakonskega in družinskega statusa, reproduktivnih pravicah, posvojitvah ali drugih podobnih vprašanjih.

18.

meni, da je treba razmisliti o tem, ali je potrebna močnejša protidiskriminacijska zakonodaja EU, da se zagotovi enako obravnavanje in zaščita vseh oseb, ki živijo in/ali delajo v Evropi;

19.

ugotavlja, da je cilj, da se v praksi uresniči popolnoma enako obravnavanje ranljivih skupin na področju izobraževanja, socialne zaščite, socialnih ugodnosti ter dostopa do blaga in storitev;

20.

poziva k izvajanju pravnih predpisov o prepovedi fizične ali spolne zlorabe in izkoriščanja, kjer se ti ne izvajajo;

21.

ugotavlja, da so potrebni ustrezni pravni postopki za zaščito manjšin pred nasiljem in drugimi napadi zaradi njihove ranljivosti;

22.

opozarja, da je pravna zaščita bistvenega pomena, vendar vnovič poudarja, da so bolj zaželene poravnave sporov z mediacijo, saj postopek mediacije vzgojno vpliva na državljane in krepi njihovo vlogo ter omogoča institucijam in ponudnikom storitev, da se prilagodijo in izboljšajo;

23.

poziva Komisijo in vse ostale pristojne oblasti, naj okrepijo in spodbujajo ne le mediacijo, zlasti socialno in kulturno mediacijo na lokalni in regionalni ravni, ampak tudi medkulturne sposobnosti izvajalcev storitev in njihovih zaposlenih, zlasti v javnem sektorju;

24.

poudarja, da sta trgovina z ljudmi ter izkoriščanje žensk in otrok v komercialne namene še vedno razširjena v mnogih državah članicah, in da ta nova oblika človeškega suženjstva spodkopava skupne evropske vrednote in temeljne človekove pravice;

25.

poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za preprečevanje tovrstnih nesprejemljivih ravnanj in poziva h krepitvi in učinkovitejšemu izvajanju veljavne zakonodaje; zavzema se tudi za uporabo ustreznih storitev in praks za obveščanje migrantov, zlasti žensk in otrok, o morebitnih lažnih priložnostih za migracijo in izkoriščanju; poziva tudi k tesnejšemu mrežnemu povezovanju na podlagi skupnih pristopov in strategij na lokalni in regionalni ravni; priporoča, da se žrtvam nudi socialna pomoč, zlasti prek neodvisnih organizacij in združenj;

26.

opozarja, da bi morala biti v skladu s členom 3 predlagane direktive prepovedana tudi diskriminacija vseh oseb v zasebnem sektorju, in meni, da bi bilo treba pojem „zasebni sektor“ opredeliti, saj bi njegova razlaga lahko povzročala težave. Pri tem je treba upoštevati, da sta lastninska pravica in z njo povezana avtonomija zasebnega prava na ravni držav članic in EU ustavno zaščiteni;

27.

opozarja, da je treba pri ugotavljanju primerov nesorazmerne obremenitve upoštevati tudi različne potrebe ljudi s kakršnokoli vrsto in stopnjo invalidnosti, najsi bo fizična, psihična, senzorična ali povezana s težavami pri učenju.

28.

poudarja, da je treba protidiskriminacijsko zakonodajo povezati s političnimi orodji za boj proti neenakemu obravnavanju, stereotipom in žalitvam, da bi se učinkovito spopadli s kompleksnimi, večstranskimi in raznolikimi vzorci diskriminacije;

29.

poudarja, da bi morala predlagana direktiva poudariti vključevanje načela enakosti, tako da se zagotovi, da se pri pripravi politik in analizi njihovega vpliva ter pri ozaveščanju upoštevajo vse oblike diskriminacije;

30.

poudarja, da je treba vprašanja enakosti obravnavati v vseh načrtih, politikah in programih, ter opozarja na pomen orodij vključevanja, zlasti posvetovanja in neposrednega sodelovanja vseh zainteresiranih strani ter skupin, ki so v družbi zastopane v premajhnem številu;

31.

meni, da je socialni dialog tako na evropski ravni kot tudi z nevladnimi in drugimi predstavniškimi organizacijami nujno potreben za spodbujanje sprememb, saj se z izmenjavo znanja, sposobnosti in najboljših praks ugotavljajo različne socialne okoliščine in rešitve;

32.

meni, da lahko sodelovanje z odborom za socialno kohezijo pri Svetu Evrope prispeva k učinkovitem izvajanju načel vključevanja enakosti, in izreka priznanje delu sedanje delovne skupine, ki sta jo ustanovila Komisija in Svet Evrope, v zvezi z vprašanji medkulturnih sposobnosti na področju socialnih storitev;

33.

znova potrjuje, da je vključevanje pomembno za lokalne in regionalne oblasti, ter poudarja vlogo posebnih ukrepov za zagotavljanje nepristranskega in pravičnega dostopa za osebe in skupine, ki jim grozi socialna izključenost na področju blaga in storitev;

34.

poziva k učinkoviti uporabi instrumentov, ki so na voljo v okviru strukturnih skladov v podporo ukrepom, ki omogočajo socialno vključenost, in za spodbujanje dostopa do trga dela, blaga in storitev ter udeležbe v družbi nasploh;

35.

podpira programe ozaveščanja, katerih cilj je izobraževanje zainteresiranih strani o njihovih pravicah in dolžnostih ter preprečevanje diskriminacije in nadlegovanja;

36.

ugotavlja in pozdravlja obstoj služb v državah članicah, ki so dostopne vsem otrokom in katerih namen je obveščati otroke o njihovih pravicah in jim svetovati; poziva vse države članice, naj zagotovijo tovrstne službe za otroke, in poudarja, da je treba otroke izobraževati, med drugim zlasti o razmerju med pravicami in dolžnostmi;

37.

meni, da so potrebne dodatne informacije o težavah in potrebah ranljivih skupin, zlasti o mladoletnih priseljencih brez spremstva, trgovini z ljudmi, pravicah otrok, delavcih oz. gospodinjstvih z nizkimi dohodki ter diskriminaciji na podlagi vere oz. prepričanja in spolne usmerjenosti;

38.

meni, da je zbiranje podatkov o vprašanjih enake obravnave pomembno za zagotavljanje celovite razlage sedanjega stanja v zvezi z diskriminacijo; podpira pripravo skupnih meril za zbiranje podatkov in analizo, da bi pridobili zanesljive in primerljive podatke in statistike brez prekomerne dodatne birokracije.

39.

podpira posebne odzive, prilagojene za posamezne oblike diskriminacije, saj se te med seboj bistveno razlikujejo;

40.

poudarja, da se določeni državljani v nekaterih državah članicah soočajo z mnogovrstnimi ovirami, ki povzročajo diskriminacijo, in sicer: s pomanjkanjem ustreznega zdravstvenega varstva, pokojninskih programov in predpisov o upokojevanju ter z nedostopnostjo široke palete ustreznega in poceni blaga in storitev zaradi resničnih ovir pri uporabi sodobne tehnologije, kot je internet;

41.

spodbuja ponudnike javnih in zasebnih storitev, naj zagotovijo uporabnikom prijazne storitve na način, ki spoštuje dostojanstvo in ustreza sposobnostim posameznika, in obenem zagotovijo ustrezne informacije o tehnoloških vidikih;

42.

poudarja, da bi morala predlagana direktiva zagotoviti močnejšo zaščito žensk zunaj trga dela, saj spolno nadlegovanje, zloraba in nasilje neprestano ogrožajo dostojanstvo in varnost žensk;

43.

ugotavlja, da se ženske zaradi predsodkov o spolu, strukturnih in kulturnih ovir v sistemu formalnega izobraževanja, medijih in politiki še vedno soočajo z večjim tveganjem revščine in socialne izključenosti zaradi razlike v plačah med spoloma, pa tudi zaradi neugodnih določb socialnega varstva in pokojninskih pravic;

44.

poziva k oblikovanju zakonodaje in politik za odpravo homofobije (zlasti sovražnega govora in zločinov iz sovraštva), ovir pri dostopu do stanovanja, neposredne diskriminacije pri zdravstvenih storitvah ter ustrahovanja in nadlegovanja v izobraževalnih ustanovah, pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju;

45.

poudarja, da je treba okrepiti socialno vključevanje in udeležbo lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev na splošno;

46.

meni, da je treba razširiti ustrezno upoštevanje invalidov in prikrajšanih oseb, da bi sorazmerno izboljšali njihov dostop in udeležbo na področjih izobraževanja in poklicnega usposabljanja, zdravstvenega varstva, stanovanj, prometa, trgovine, dejavnosti v prostem času in dostopa do drugega blaga in storitev, da bi zagotovili enako obravnavanje in se izognili nepotrebni birokraciji in zlorabi pritožbenih postopkov;

47.

opozarja, da za osebe z duševnimi težavami obstaja večja verjetnost, da bodo socialno izključene in se soočale s predsodki. Zato poziva države članice, da tem skupinam namenijo posebno pozornost in si bolj prizadevajo za to, da bi jim pomagali. V skladu s potrebami bi bilo treba pomagati zlasti otrokom z duševnimi motnjami;

48.

poudarja, da bi bilo treba diskriminiranim posameznikom in skupinam nameniti ustrezno pozornost z nudenjem podpore pri premagovanju težav pri dostopu in vključevanju v vzgojo, izobraževanje, prostočasne dejavnosti in kulturo, ki so bistveni dejavniki za sodelovanje v družbi.

49.

meni, da bi morala evropska zakonodaja bolje upoštevati raznovrstno diskriminacijo, zlasti z jasno opredelitvijo tega pojava, da se zaščitijo in obravnavajo potrebe skupin in posameznikov, ki jih ogroža raznovrstna diskriminacija (migranti, zlasti ženske in otroci, romski otroci, mladoletniki brez spremstva, prosilci za azil, invalidi in osebe z duševnimi motnjami, starejši pripadniki etničnih manjšin itd.);

50.

poziva k širjenju in podpori specializiranih centrov in opazovalnic za enakost v okviru politik lokalnih in regionalnih oblasti, pristojnih za obravnavanje vseh oblik diskriminacije in zaščito pravic oseb, ki bi jih lahko zaradi različnih lastnosti in identitete ogrožala raznovrstna diskriminacija, ter za pomoč žrtvam, izvajanje raziskav, objavo poročil o raznovrstni diskriminaciji in opravljanje vsega dela na področjih predlagane direktive.

51.

poudarja, da ima diskriminacija lahko za posledico, da posameznik ne more v polni meri razviti svojih sposobnosti in zato tvega, da bo delal na delovnih mestih z nizkimi dohodki, zaradi katerih pa prihaja do dodatnih težav pri dostopu do blaga in storitev, kot so izobraževanje in stanovanja, ki povzročajo revščino in socialno izključenost;

52.

vztraja, da so ovire pri zagotavljanju zaposlitve eden od glavnih razlogov za neenakost in socialno izključenost ter da zelo pogosto negotova delovna mesta z nizkimi dohodki zasedajo osebe v občutljivem položaju, kot so mladi in starejši delavci, migranti in invalidi;

53.

podpira prostovoljne zaveze in druge ukrepe, ki podjetja spodbujajo k sprejetju delovnih metod, ki podpirajo nediskriminacijo in enako obravnavanje, kot je npr. uporaba upravljanja različnosti v podjetjih, ki koristi ne le delodajalcem, ampak tudi delavcem in strankam;

54.

čeprav sta načeli nediskriminacije in enakih možnosti univerzalni, Odbor regij zlasti poudarja posebno ranljiv položaj otrok in Romov v Evropi.

55.

poudarja, da je treba povečati udeležbo Romov in priznati njihov prispevek na področju zaposlovanja in usposabljanja ter skupno odgovornost, ki je potrebna, da se izboljša njihov dostop do blaga in storitev, kot so stanovanja in zdravstvo, zmanjša njihova ogroženost zaradi revščine, zmanjšajo nevarnosti, da postanejo žrtve nasilja in zlorabe, in zaščiti romske otroke pred zdravstvenimi težavami, otroško prostitucijo, spolnimi zlorabami in trgovino z otroki;

56.

opozarja na pomen posebnih ukrepov za zmanjšanje števila dejanj proti Romom, ki so povezana z diskriminacijo, ali odpravo teh dejanj, da se tako spodbuja enaka obravnava Romov in pospeši njihovo socialno vključevanje;

57.

poziva k učinkoviti uporabi Evropskega socialnega sklada za konstruktivne kampanje in krepitev ozaveščenosti o pomenu prispevka Romov v družbi, za dodatne programe ustvarjanja delovnih mest, kampanje opismenjevanja, poklicno usposabljanje, štipendije za dijake in študente, za storitve za njihove posebne potrebe (npr. zdravstveno varstvo žensk) in druge storitve, ki so nujne za socialno vključenost romskih otrok, kot so dobro organizirane storitve za varstvo in zaščito, in poklicno izobraževanje (zlasti jezikovno);

58.

priporoča Komisiji, naj okrepi prizadevanja za preprečevanje diskriminacije na podlagi spola na področjih izobraževanja, zdravstvenega varstva in socialnih storitev ter socialne zaščite; poziva k enaki zaščiti proti vsem oblikam diskriminacije. Komisija naj predloži časovni načrt za doseganje tega cilja.

59.

meni, da so stereotipi v izobraževanju, zaposlovanju in medijih pomembne ovire za enako obravnavanje in socialno vključevanje, ter poziva k njihovi odpravi. Nujno je treba zagotoviti, da se otroci že zgodaj navadijo sklepati prijateljstva z učenci, ki so pripadniki etničnih ali verskih manjšin, in invalidnimi učenci, ter se jih naučijo spoštovati;

60.

meni, da je treba priporočila iz predlagane direktive dopolniti z urami praktičnega usposabljanja in konferencami z zainteresiranimi stranmi, da se jih obvesti o vseh možnostih za vključevanje načela enakosti, namenjenega uresničevanju enakega obravnavanja;

61.

poudarja pomen usposabljanja strokovnjakov iz različnih sektorjev (zdravnikov, učiteljev, zaposlenih v medijih itd.) in uslužbencev javnih organov na vseh ravneh ter osebja iz sektorja storitev na področju medkulturnih sposobnosti ter socialnega in kulturnega posredovanja, da se odpravi vsakršno diskriminacijsko, žaljivo ali neobzirno vedenje, preprečijo stereotipi in krepi zavest teh strokovnjakov glede posebnih potreb oseb z drugačnimi lastnostmi in potrebami;

62.

izraža zaskrbljenost zaradi migrantk in migrantov, ki jih zaradi izkoriščanja na delovnem mestu bolj ogrožata revščina in socialna izključenost, in meni, da bi izobraževanje (zlasti jezikovno) in poklicno usposabljanje etničnih manjšin spodbudilo migrantke in migrante k iskanju boljših delovnih mest;

63.

zlasti izraža zaskrbljenost zaradi migrantk, ker meni, da jim v okviru zaposlitve, poroke ali prostitucije grozi nevarnost fizičnih ali spolnih zlorab; treba jih je ozaveščati o dejanskih razmerah in nevarnostih v morebitnih državah gostiteljicah, da bi preprečili, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi; in treba je še okrepiti njihovo zaščito in vključevanje, da se zagotovi, da bodo dejansko uživale človekove pravice;

64.

predlaga ustanovitev posebnega sklada za mladoletne priseljence brez spremstva, s katerim bi regijam, ki so zanje odgovorne, pomagali, da bi tem otrokom lahko nudile enake možnosti, kot jih imajo njihovi vrstniki, ter jih vključile v družbo gostiteljico, s čimer bi se izognili dvojni vrsti diskriminacije, ki bi jo lahko utrpeli zaradi svojega položaja mladoletnikov in priseljencev;

65.

poudarja, da je iskanje azila socialni problem z gospodarskimi in drugimi posledicami in ga je treba obravnavati kot takega, predvsem s spodbujanjem socialnega vključevanja prosilcev za azil, zlasti mladoletnikov in otrok, s skupno odgovornostjo in zagotavljanjem enakih možnosti pri dostopu do blaga in storitev;

66.

podpira izvajanje programov aktivnega izobraževanja in usposabljanja za spodbujanje nediskriminacije in enakih možnosti ter doseganje lizbonskih ciljev z neprestanim nadaljnjim usposabljanjem in zavezanostjo vseživljenjskemu učenju;

67.

opozarja, da so za osebe z različnimi potrebami potrebni prilagojeni ukrepi, na primer: poklicno usposabljanje za Rome, migrante in starejše brezposelne za njihovo vključitev na trg dela; usposabljanje starejših na področju informacijske tehnologije, da se okrepi njihov položaj kot potrošnikov in kupcev; kampanje opismenjevanja, namenjene podeželskim in revnim ženskam in otrokom; pomoč invalidom, delavcem z nizkimi dohodki in njihovim otrokom itd.;

68.

poudarja, da je treba pripraviti kampanje za predstavitev in krepitev ozaveščenosti, da se priporočila predlagane direktive predstavi javnosti, obvesti zainteresirane strani o njihovih pravicah in obveznostih ter predstavi posebne ukrepe in postopke za pomoč žrtvam;

69.

poudarja ključno vlogo organov za enako obravnavo in organizacij, ki zastopajo interese oseb, ki lahko postanejo žrtve diskriminacije in neenakega obravnavanja, pri razširjanju informacij, zlasti z objavljanjem vsebin, organizacijo spletnih kampanj obveščanja in konferenc, ki upoštevajo različne kulture in so namenjene posameznim skupinam, ter poudarja, da je treba informacije jasno usmeriti na posamezne skupine;

70.

poudarja, da so za izvajanje predlagane direktive potrebni ustrezni človeški in finančni viri (zlasti prek sklada PROGRESS), da bi lahko zajeli vse oblike diskriminacije;

71.

poziva vse lokalne in regionalne oblasti, naj podpirajo nediskriminacijo na lokalni in regionalni ravni s spodbujanjem spoštovanja človekovih pravic in krepitvijo zaupanja s konstruktivnim dialogom, ki daje ljudem večjo vlogo, uveljavlja demokracijo v družbi in hkrati zmanjšuje polarizacijo ter povečuje socialno kohezijo. Poleg tega bi moral Odbor regij spodbujati pomen raznolikosti ter poudarjati njeno dinamiko kot vir inovativnosti in ustvarjalnosti, napredka in blaginje za vse, v skladu s temeljnimi vrednotami človekovih pravic, pravne države in demokracije.