28.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/41

—

poudarja, da je potreba po funkcionalnem dostopu do interneta pod sprejemljivimi pogoji bistvenega pomena za gospodarsko, socialno in teritorialno rast ter vključevanje v vsej EU;

—

ugotavlja, da se širokopasovna povezava, ki jo lahko primerjamo z drugimi javnimi storitvami, kot je oskrba s pitno vodo in elektriko, vedno bolj razume kot „4. javna storitev“;

—

opozarja, da mora EU zagotoviti, da se storitve in visokokakovostne komunikacije ponujajo po cenah, sprejemljivih za vse državljane ali potrošnike, ne glede na njihov socialni ali geografski položaj;

—

poudarja ključno vlogo in odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju cenovno ugodnega dostopa do širokopasovne povezave na področjih, kjer tržni mehanizmi ne delujejo, pri vodenju pilotnih projektov za premostitev vrzeli e-dostopnosti ter pri razvijanju novih pristopov, ki bodo javne e-storitve približali državljanom;

—

spominja, da je ob različnih priložnostih analiziral in obravnaval razne rešitve, ki jih uporabljajo lokalne in regionalne skupnosti po vsej Evropi, ter priznava, da ni enotne rešitve, ki bi veljala za vse primere. Kar bi bilo primerno za velika mestna središča, morda ne bi ustrezalo drugim območjem, na primer majhnim hribovitim regijam s kompleksnim, neenakomernim površjem, kjer so za zagotavljanje kakršnih koli storitev potrebna dodatna prizadevanja.

Poročevalec

:

Robert Bright (UK/PES), član mestnega sveta Newporta

1.

pozdravlja drugi redni pregled področja uporabe univerzalne storitve v elektronskih komunikacijskih omrežjih (e-komunikacijah), saj je njegova naloga vsakomur zagotoviti storitve, ki so nujno potrebne za razvoj in življenje v družbi. To je pomemben korak pri pregledu enakosti dostopa, vključenosti in opravljanja poslovnih dejavnosti v EU. Širokopasovna povezava, ki jo lahko primerjamo z drugimi javnimi storitvami, kot je oskrba s pitno vodo in elektriko, se vedno bolj razume kot „4. javna storitev“. OR je ugotovil, da je informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) v okviru prenovljene lizbonske strategije EU gonilo konkurenčnosti in boljših javnih storitev:

2.

zagovarja štiri specifične elemente, ki jih bo obsegala direktiva o univerzalni storitvi, ter poudarja, da bo prihodnji razvoj širokopasovne povezave, univerzalne storitve in interneta pomembno vplival na socialno, gospodarsko in teritorialno kohezijo v državah članicah EU. EU mora zagotoviti, da se storitve in visokokakovostne komunikacije ponujajo po cenah, sprejemljivih za vse prebivalce oz. potrošnike ne glede na njihov socialni ali geografski položaj, ter pri obravnavi posledic ukrepov bolj izrecno upoštevati regionalno razsežnost (1);

3.

poudarja ključno vlogo in odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju cenovno ugodnega dostopa do širokopasovne povezave na področjih, kjer tržni mehanizmi ne delujejo, pri vodenju pilotnih projektov za premostitev vrzeli e-dostopnosti ter pri razvijanju novih pristopov, ki bodo javne e-storitve približali državljanom (2);

4.

poudarja, da mora biti telekomunikacijska politika EU na splošno prilagodljiva in imeti širše področje uporabe, če želimo, da se bo lahko prilagajala hitrim, nepredvidljivimi tehnološkim in tržnim spremembam, ki vplivajo na vse druge dele družbe (3);

5.

poudarja, da je treba razviti temeljne ukrepe na področjih horizontalnih prednostnih nalog, da bi se spodbujale enake možnosti in upoštevajo enake možnosti za vse (na primer omogočiti neoviran dostop do javnih spletnih strani ali vzpostaviti širokopasovno infrastrukturo). Pri tem je bistvenega pomena delovanje na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni (4);

6.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi začela razmišljati o prihodnji vlogi univerzalne storitve pri zagotavljanju e-komunikacijskih storitev, zlasti glede na določbo o širšem dostopu do elektronskih komunikacijskih storitev za vse uporabnike, vključno z invalidnimi osebami.

7.

se strinja s Komisijo glede rednih in pogostih pregledov univerzalne storitve v elektronskih komunikacijskih omrežjih;

8.

poudarja, da je potreba po funkcionalnem dostopu do interneta pod sprejemljivimi pogoji bistvenega pomena za gospodarsko, socialno in teritorialno rast ter vključevanje v vsej EU;

9.

popolnoma priznava, da v državah članicah EU obstajajo neenakopravnost in razlike pri dostopu, razširjenosti in razvoju, kar je najbolj opazno v tistih regijah (predvsem na podeželskih območjih), kjer še vedno nimajo funkcionalnega dostopa do interneta pod sprejemljivimi pogoji, ki bi bil primerljiv z mestnimi in velemestnim območji;

10.

zaskrbljeno ugotavlja, da to ne ustvarja le digitalne vrzeli, temveč tudi socialno in gospodarsko, ki je vedno bolj povezana z digitalnimi tehnologijami in dostopom do njih;

11.

se zaveda težav, s katerimi se na nekaterih geografskih območjih soočajo trgi pri zagotavljanju visokohitrostnih širokopasovnih omrežij pod sprejemljivimi pogoji, ter Evropsko komisijo poziva, naj oblikuje politike in smernice, ki bodo priznale neuspeh trgov in spodbudile pobude državnega in javnega sektorja za vzpostavljanje odprtih omrežij, funkcionalno ločenih od storitev na teh območjih.

12.

poudarja, da je širokopasovna povezava po sprejemljivih cenah v vsej EU temeljni pogoj za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev, ki spodbujajo konkurenčnost in produktivnost (5). Visokokakovostni širokopasovni dostop po sprejemljivih cenah lahko poveča dostopnost in kakovost storitev, ki jih zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti, hkrati pa mikro, malim in srednjim podjetjem pomaga pri ponujanju izdelkov v prodajo. Pričakuje se, da bodo oddaljene regije in skupnosti, zlasti najbolj oddaljene, verjetno imele precejšnjo korist od razširjenega in hitrega dostopa do širokopasovnih storitev (6);

13.

poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti gospodarsko manj razvitim regijam, da bi lahko izkoristile priložnosti za učinkovito približevanje, ki jih ponujajo IKT, in preprečile tveganje izključenosti (7);

14.

znova poudarja cilj iz Rige, da bi do leta 2010 dosegli 90-odstotno širokopasovno pokritost prebivalstva, vendar to samo po sebi ne bo zadostovalo in je treba upoštevati tudi dodatne dejavnike: geografsko razširjenost, gostoto prebivalstva itd. Razlike med državami članicami so še vedno precejšnje, Evropska komisija pa ugotavlja le 70-odstotno pokritost podeželanov EU (8);

15.

poudarja, da so lahko ukrepi lokalnih in regionalnih oblasti za spodbujanje digitalne pismenosti ter zagotavljanje ugodnih pogojev za podjetja in raziskovalne dejavnosti na področju IKT zgled za uporabniško usmerjene rešitve v e-upravi (9);

16.

poziva Komisijo, naj široko pasovno povezavo opredeli kot storitev, ki je zmeraj na voljo in omogoča hkratno uporabo zvoka in podatkovnih storitev z minimalnimi hitrostmi prenosa v računalnik in strežnik, s katerimi se zagotovi funkcionalni internetni dostop v vseh regijah.

17.

poudarja, da trajna digitalna vrzel povzroča socialno in gospodarsko izključenost. Ustvarjanje enakih možnosti pri digitalnem dostopu in znanju je družbena potreba, ki obenem ponuja izjemno velik, doslej še neizkoriščen gospodarski potencial. IKT je treba uporabljati kot nov „socialni instrument“, ki ustvarja povezavo med strategijami IKT ter socialnimi politikami Skupnosti (10) in kohezijsko politiko kot instrument za lokalni in regionalni razvoj;

18.

izraža zaskrbljenost, da pri uvajanju širokopasovnih povezav obstaja nevarnost tržnega neuspeha, ko zasebni izvajalci ne vidijo donosnosti naložb v infrastrukturo na odročnih, podeželskih in redko poseljenih območjih ali na območjih, kjer so zaradi hribovitega terena naložbe še posebej kompleksne in drage (11);

19.

predlaga vključitev mehanizmov za spodbujanje funkcionalnega širokopasovnega internetnega dostopa na podeželskih in redko poseljenih območjih ter v najbolj oddaljenih regijah. Po potrebi bi bilo treba omogočiti tudi spodbujanje vlaganj lokalnih in regionalnih oblasti ali – usklajeno s slednjimi – tudi malih in srednje velikih podjetij ali lokalnih pobud v razvoj IKT in infrastrukture (12);

20.

poziva k pripravi posebnih ukrepov (na primer v okviru strukturnih skladov EU), ki bi že pred vmesnim pregledom teh programov leta 2010 zagotovili jasnost in skladnost pri uvajanju funkcionalnega internetnega dostopa v vseh regijah EU;

21.

priznava pomembnost prispevka portalov EU pri spodbujanju izmenjav najboljše prakse med vsemi zainteresiranimi stranmi pri načrtovanju in razvoju odprtih omrežij širokopasovnega dostopa, ki uporabljajo sklade EU ter nacionalne in regionalne sklade po predpisih EU o državni pomoči (npr. http://www.broadband-europe.eu);

22.

se zaveda, da ima širokopasovna tehnologija velik vpliv na prihodnji razvoj celotnega evropskega enotnega trga, ter Evropsko komisijo poziva, naj v svojih prenovljenih politikah, ki jih pripravlja kot odziv na sedanje gospodarske razmere, prizna in obravnava uporabo vseh razpoložljivih mehanizmov za spodbujanje naložb v to infrastrukturo;

23.

meni, da so lahko konkurenčnost EU, obseg in kakovost storitev, produktivnost in nazadnje tudi stopnja zaposlenosti v številnih drugih sektorjih zelo odvisne od razpoložljivosti visokohitrostnega širokopasovnega internetnega dostopa;

24.

v okolju, kjer državne, regionalne in lokalne oblasti ter druge institucije državljanom zagotavljajo vedno več storitev z elektronskimi sredstvi („e-uprava“, „e-zdravstvo“, „e-učenje“, „e-javno naročanje“), postaja dostop do širokopasovnih tehnologij vse pomembnejši za demokratično participacijo („e-vključenost“) (13). Sodelovanje med lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi oblastmi se lahko okrepi tudi z izboljšanjem širokopasovnega dostopa za javno upravo, zlasti glede na direktivo EU o storitvah, ki je trenutno v fazi prenosa v nacionalno zakonodajo.

25.

spominja, da je ob različnih priložnostih analiziral in obravnaval razne rešitve, ki jih uporabljajo lokalne in regionalne skupnosti po vsej Evropi, ter priznava, da ni enotne rešitve, ki bi veljala za vse primere. Kar bi bilo primerno za velika mestna središča, morda ne bi ustrezalo drugim območjem, na primer majhnim hribovitim regijam s kompleksnim, neenakomernim površjem, kjer so za zagotavljanje kakršnih koli storitev potrebna dodatna prizadevanja (14);

26.

priznava, da so na področju digitalne pismenosti še vedno velike razlike, predvsem pri starejših, gospodarsko neaktivnih, manj izobraženih osebah in tistih, ki nimajo potrebnega digitalnega znanja, potrebnega za razvoj digitalne sposobnosti na delovnem mestu;

27.

poudarja pomen izobraževanja in usposabljanja, ki je prilagojeno potrebam nenehnega digitalnega razvoja družbe v celoti, s posebnim poudarkom na teh ranljivih skupinah (15);

28.

poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vrzeli med razširjenostjo širokopasovnih povezav in njihovo dejansko uporabo, ki zaradi digitalne usposobljenosti prebivalstva, ki bi jo bilo mogoče izboljšati, zaostaja za svojimi možnostmi. Za premostitev te vrzeli je treba na lokalni in višji ravni sprejeti ukrepe, namenjene odpravljanju ovir pri uporabi širokopasovne povezave (npr. predstavitve interneta, ponudba javnih točk dostopa do interneta, financiranje projektov društev prebivalcev in drugih nedržavnih organizacij za šolanje in samoizobraževanje na področju digitalne pismenosti ter za spodbujanje konkurence med ponudniki širokopasovnih storitev) (16).

29.

pozdravlja možnost pregleda novih tehnoloških dosežkov prihodnjih omrežij in interneta stvari, saj je njegova naloga ocenjevati prihodnji razvoj novih generacij internetnih tehnologij;

30.

meni, da je internet ena najpomembnejših novosti našega časa. Njegov potencial za ustvarjanje gospodarske rasti lahko prinese bistvene koristi, kot je ustvarjanje novih storitev, odpiranje novih naložbenih in zaposlitvenih možnosti, večja produktivnost, nižji stroški ter izboljšanje kakovosti življenja (17);

31.

ugotavlja, da je visokohitrostni (širokopasovni) internet v zelo kratkem času postal temelj sodobnih gospodarstev. S tem je spremenjen način, kako dostopamo do interneta in kako ga uporabljamo;

32.

pozdravlja željo Evropske komisije, da s sporočilom o prihodnjih komunikacijskih omrežjih utre pot verjetno največji revoluciji od nastanka interneta, tj. internetu stvari.

33.

upa, da bo splošni namen prihodnjega sporočila in morebitnih posodobitev regulativnega okvira spodbujati konkurenčnost, ter zagovarja cilj po vsej Skupnosti zagotoviti razpoložljivost storitev informacijske družbe, ki bodo med seboj konkurenčne (18);

34.

strinja se s Komisijo, da je prenos storitev z ustvarjalnimi vsebinami v spletno okolje velika sprememba, ter poudarja, da je treba vsebino novih storitev in novih digitalnih medijev ne samo načrtovati na podlagi ekonomskih meril, temveč tudi oblikovati glede na družbene in kulturne potrebe (19);

35.

poziva svoje člane, naj poudarijo pomen ohranjanja kulturne raznolikosti in identitete v pluralistični evropski družbi v prihodnjem digitalnem okolju (20);

36.

poudarja pomen novega pristopa, ki bo javne spletne storitve približal državljanom, ter vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri oblikovanju tega pristopa. To je še posebej pomembno za obrobne, najbolj oddaljene in podeželske regije ter za otoške skupnosti, kjer so družbeno-gospodarske koristi razvoja IKT bistvenega pomena za kohezijo, lahko pa imajo tudi veliko dodano vrednost (21);

37.

poudarja, da morajo uprave za preprečevanje marginalizacije pri javnih storitvah uporabljati večkanalno strategijo, ki uporabnikom omogoča interakcijo s storitvami prek želenega kanala (okence, spletna stran, digitalna televizija, mobilna telefonija itd.) (22);

38.

poudarja vlogo interaktivnega spleta (WEB 2.0), ki temelji na skupnostih. Ta interaktivni splet prinaša revolucionarno spremembo v komuniciranje med državljani in lokalnimi skupnostmi, zagotavlja največjo možno stopnjo preglednosti v procesih odločanja in krepi participativno demokracijo;

39.

poziva Komisijo, naj pripravi dodatna navodila, kako naj se regije in mesta uskladijo s predpisi EU o državni pomoči, zlasti v zvezi s prehodom na naslednjo generacijo širokopasovne povezave, kjer trg teh storitev in razširjanje širokopasovne povezave v regijah nista uspešna;

40.

poudarja, da je treba načrtovati prihodnost interneta tako, da se lahko odzove na nove nevarnosti za otroke in mlade, ki nastajajo z digitalno konvergenco, vedno lažjim dostopom do širokopasovne povezave in novimi spletnimi pripomočki za končne uporabnike (23);

41.

opozarja na poseben pomen varnega prenosa podatkov ter boja proti nezakoniti in škodljivi spletni vsebini (24). Družba je še posebej občutljiva na vprašanja varstva potrošnikov in osebnih podatkov (25);

42.

izraža priznanje Evropski komisiji za pozornost, ki jo je namenila izboljšanju varstva zasebnosti in osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij;

43.

poziva h krepitvi predpisov o varnosti in k izboljšanju mehanizmov za nadzor izvajanja ter opozarja Evropsko komisijo na dejstvo, da je za nekatere ukrepe za zagotavljanje varnosti omrežij in varstvo potrošnikov potrebno usklajevanje in izvajanje na mednarodni ravni, prej kakor na ravni EU (26);

44.

upa, da bodo nadaljnje dejavnosti usmerjene k pospeševanju in spodbujanju razvoja in uporabi tehničnih rešitev za obravnavo nezakonite vsebine in škodljivega vedenja na spletu ter k spodbujanju sodelovanja in izmenjavi dobrih praks med različnimi zainteresiranimi stranmi na lokalni, regionalni, evropski in mednarodni ravni (27);

45.

se zaveda, da sektor izobraževanja potrebuje funkcionalne storitve širokopasovne povezave za pripravo učnih gradiv za informacijsko tehnologijo in medijske veščine, s katerimi bi zajeli varna spletna okolja. Poudarja, da se ukrepi ne bi smeli nanašati izključno na zaščito otrok, temveč bi jim poleg tega morali omogočati, da aktivno obvladajo uporabo interneta (razvijanje samostojnosti) (28);

46.

priporoča, da se tako znotraj kot zunaj EU uskladijo preiskovalne dejavnosti na zadevnih področjih ter da se razvije znanje o načinih uporabe spletne tehnologije, s tem povezanih tveganjih ter možnih škodljivih učinkih uporabe spletnih tehnologij, vključno s tehničnimi, psihološkimi in socialnimi vprašanji (29);

47.

meni, da uspešnosti regulativne telekomunikacijske politike ni mogoče zanesljivo oceniti na nacionalni ravni, ker se zagotavljanje telekomunikacij in storitev razlikuje ne samo med regijami EU, ampak tudi znotraj regij: gosto naseljena mesta in podeželska območja se npr. v vsaki regiji bistveno razlikujejo od nacionalnega povprečja (30);

48.

Evropsko komisijo poziva, naj bolj natančno spremlja razpoložljivost in kakovost storitev tudi na nižji geografski ravni od dosedanje, da bi več pozornosti namenili razlikam med regionalnimi trgi in zagotovili vključenost (31).

49.

poudarja, da prosta konkurenca na področju telekomunikacij ne zagotavlja enakega uspeha in storitev za vse regije ali podregije. Predpise o univerzalni storitvi je treba redno in proaktivno posodabljati, da bi zagotovili dejansko splošen dostop do informacijske družbe (32);

50.

predlaga vključitev storitve širokopasovne povezave v obseg sedanje Direktive o univerzalni storitvi in poziva nacionalne regulativne organe, naj pregledno določijo ukrepe, upoštevajo tehnološki razvoj in izboljšave v zvezi s hitrostjo prenosa ter podrobno prikažejo vire in na koncu tudi kazni, ki jih nameravajo uporabljati za uresničitev funkcionalnega in odprtega interneta v svoji državi. Odbor regij poziva Evropsko komisijo, naj skrbi za to, da lokalne in regionalne oblasti ter končni potrošniki v ustreznih regijah ne bi bili prizadeti, ne finančno in ne zaradi zamud ponudnikov, ki bi čakali na rezultate nastajajočih dogovorov o univerzalni storitvi v dani državi članici (33);

51.

predlaga določitev jasnih parametrov (kot so gostota prebivalstva, topografija, zmogljivost omrežja, in geografske razmere), ki jih je treba upoštevati pri določitvi prednostnih območij, na katerih se je pokazalo, da tržni mehanizmi sami ne zadoščajo;

52.

meni, da v prihodnosti raven zahtevane univerzalne storitve ne bi smeli postaviti prenizko, da bi zadovoljili potrebe trenutnih in prihodnjih uporabnikov. Upoštevati je treba hitrejšo funkcionalno internetno povezavo, ki bo v prihodnosti omogočala hiter tehnološki napredek. Države članice je treba spodbujati, da na nacionalni ravni sprejmejo strožje zahteve za univerzalno storitev v skladu s členom 32 sedanje direktive (34);

53.

se zaveda, da je treba opredeliti in obravnavati različne načine zagotavljanja širokopasovne povezave do posameznih priključkov, pri čemer bi uporabljali omrežja odprtega dostopa iz central za izmenjavo telekomunikacij;

54.

spodbuja javne organe, zlasti občinske, da hkrati vlagajo v nova omrežja in zmanjšujejo stroške gradbenih del, npr. z olajšanjem dostopa do svojih vodov ali usklajenim izvajanjem takšnih del z deli na cesti ali na drugi infrastrukturi, zlasti električni ali kanalizacijski;

55.

zahteva od javnih organov in komunalnih služb, da omogočijo dostop do infrastrukture z zagotavljanjem zadostnega števila vodov z odprtim dostopom na zelenih površinah, pripravijo zemljevide obstoječe infrastrukture in objavljajo načrte za javna dela ter poenostavijo usklajevanje med ponudniki storitev in lastniki stavb, ko se v nove prostore polagajo kabli;

56.

priporoča, da je treba najti nove učinkovite in prilagodljive načine za posege – bodisi prek politik, ki bodo nudile gospodarsko podporo infrastrukturnim projektom, ki so določeni na lokalni in regionalni ravni, usklajujejo pa se na nacionalni ravni in ravni EU, bodisi prek smernic za reševanje tržnih pomanjkljivosti, ki so na zgoraj omenjenih območjih pogoste – pri tem pa je treba upoštevati načela EU o svobodni konkurenci (35);

57.

priporoča spodbujanje in izmenjavo najboljših praks (36) na pobudo lokalnih in regionalnih oblasti, ki pri ponudbi in uporabi širokopasovnih priključkov omogočajo optimalno uporabo Strukturnih skladov, Sklada za kmetijstvo in razvoj podeželja ter državnih pomoči. OR je večkrat izrazil potrebo po takšnem pristopu in razložil njegove koristi;

58.

poziva Komisijo, naj uporabi kazalnike regionalne razširjenosti in uporabe IKT, ki bodo zagotovili stalno pridobivanje podatkov, uporabnih in nujnih za sprejemanje ukrepov za približevanje regij tako na gospodarskem in socialnem kot na tehnološkem področju (37);

59.

poziva k oblikovanju odločnih predlogov, kako zagovarjati interese uporabnikov in potrošnikov v primeru revizije direktive o univerzalni storitvi (38);

60.

poziva Komisijo, naj spodbuja vključevanje javnosti, da bi se izboljšala učinkovitost uprave in storitev, ter ustanovi stalno spletno mesto, kamor bi uporabniki lahko pošiljali pripombe in predloge (39).