28.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/34

—

meni, da obravnavanje skupnih izzivov na evropski ravni, s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi v državah članicah, predstavlja precejšnjo evropsko dodano vrednost, ki lahko močno spodbudi oblikovanje izobraževalne politike držav članic. Izobraževanje je ključnega pomena za integracijo in uspešno udeležbo v družbenem in poklicnem življenju;

—

v zvezi s tem izrecno opozarja na posebno vlogo Odbora regij, saj so evropske lokalne in regionalne oblasti v nekaterih državah članicah odgovorne za področje šolskega izobraževanja;

—

poudarja pomembno vlogo, ki jo imata predšolsko in šolsko izobraževanje pri integraciji otrok in mladih migrantskega porekla, in pri tem še posebej izpostavlja pomen znanja jezikov ali enega od jezikov poučevanja in sporazumevanja države bivanja;

—

v povečanem priseljevanju vidi okrepitev ne le kulturne, temveč tudi jezikovne raznolikosti v Evropski uniji, ki jo je z ustrezno potrditvijo razpoložljivih jezikovnih znanj mogoče pretvoriti v dodatno lokalno prednost na svetovnem trgu, zato svari pred tem, da bi se naraščajoče priseljevanje obravnavalo zgolj kot obremenitev držav članic EU, in se zavzema za to, da bi se tudi v smislu demografskega razvoja v Evropi ta pojav dojemal kot priložnost;

—

poziva Evropsko komisijo, da v okviru poglobljenega obravnavanja te tematike na evropski ravni prouči tudi naslednja vprašanja, ki jih zelena knjiga ne pokriva:

Poročevalka

:

Ursula Männle (DE/EPP), članica deželnega zbora Bavarske

1.

poudarja pomen, ki ga ima sodelovanje EU na področju izobraževanja za družbeni in gospodarski razvoj Evrope v okviru lizbonske strategije, in v zvezi s tem meni, da je nadaljnja krepitev izobraževalne razsežnosti v okviru trikotnika znanja zelo pomembna;

2.

poudarja, da mora sodelovanje EU na področju izobraževanja potekati v okviru določb členov 149 in 150 Pogodbe ES ter izpolnjevati zahteve subsidiarnosti;

3.

zato pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija izobraževalno politiko v zeleni knjigi jasno uvršča med pristojnosti držav članic;

4.

glede na izbiro naslova zelene knjige ugotavlja, da so izzivi in priložnosti zlasti na ravni izobraževalnih sistemov držav članic EU in da na podlagi pogodbenih določb ni mogoče govoriti o izobraževalnih sistemih EU, saj politično oblikovanje izobraževalnih sistemov poteka na nacionalni ter po potrebi na regionalni in lokalni ravni;

5.

kljub tej pojasnitvi glede primarne referenčne ravni meni, da obravnavanje skupnih izzivov na evropski ravni, s katerimi se soočajo izobraževalni sistemi v državah članicah, predstavlja precejšnjo evropsko dodano vrednost, ki lahko močno spodbudi oblikovanje izobraževalne politike držav članic;

6.

meni, da bi poglobljena izmenjava informacij in izkušenj med državami članicami prinesla veliko korist, in v zvezi s tem pripisuje velik pomen zlasti razširjanju dobrih praks držav članic prek Evropske komisije;

7.

v zvezi s tem izrecno opozarja na posebno vlogo Odbora regij, saj so evropske lokalne in regionalne oblasti v nekaterih državah članicah odgovorne za področje šolskega izobraževanja, ki je deloma celo v njihovi izključni pristojnosti;

8.

pripisuje velik pomen sodelovanju držav članic v okviru delovnega programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, pozdravlja zlasti izvajanje ukrepov vzajemnega učenja (peer-learning), ki omogočajo poglobljen proces prostovoljnega vzajemnega učenja, ter se članom skupine vzajemnega učenja za dostop do izobraževanja in socialno vključenost zahvaljuje za njihovo delo na tem področju;

9.

zato podpira pobudo Evropske komisije, da v evropskem letu medkulturnega dialoga 2008 s predložitvijo zelene knjige o migracijah in mobilnosti prispeva k integraciji otrok in mladih migrantskega porekla ter s tem k ohranjanju socialne kohezije;

10.

pozdravlja trajno vrednost obveščanja javnosti o evropskem letu medkulturnega dialoga in v zvezi s tem še posebej izpostavlja plakat dneva Evrope 2008, ki je bil deležen velikega povpraševanja šol;

11.

podpira namen Evropske komisije, da širši evropski javnosti v obliki posvetovanja omogoči dostop do vprašanja izobrazbenega položaja otrok in mladih migrantskega porekla, in z velikim zanimanjem pričakuje rezultate posvetovanja;

12.

meni, da petmesečno obdobje, predvideno za udeležbo na posvetovanju, zagotavlja dovolj manevrskega prostora za temeljito pripravo stališča o tem vprašanju, in prosi svoje člane, da podprejo udeležbo zainteresiranih akterjev pri posvetovanjih na regionalni in lokalni ravni po vsej Evropi;

13.

je vsekakor seznanjen, da bo Komisija že decembra 2008, torej pred potekom obdobja posvetovanja, predložila predloge za nov okvir odprte metode usklajevanja, ki bodo morda povezani tudi s spremembo politike o integraciji otrok in mladih migrantskega porekla, in pričakuje, da bo Komisija ustrezno upoštevala mnenje Odbora regij;

14.

pozdravlja široko opredelitev pojma „migrantsko poreklo“, ki ga je izbrala Evropska komisija in ki v skladu s študijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o mednarodni primerjavi dosežkov učencev (PISA) zajema tudi osebe, ki so državljanstvo države članice, v kateri bivajo, pridobile ob rojstvu ali z naturalizacijo, ali otroke teh oseb;

15.

pozdravlja, da se je Evropska komisija osredotočila na ključne točke, tako da se je tematsko omejila na otroke in mlade migrantskega porekla, ki so prikrajšani tudi s socialno-ekonomskega vidika, saj je po njegovem mnenju potreba po ukrepanju največja ravno pri tej skupini oseb;

16.

glede na močan pritok državljanov iz drugih držav članic EU ter iz tretjih držav v države članice EU opaža potrebo po ukrepanju v podporo izobraževalnih sistemov na nacionalni ravni, pri čemer bi lahko pomagalo razširjanje rezultatov postopka posvetovanja ter obravnavanje te tematike na evropski ravni;

17.

se strinja s stališčem Evropske komisije, da je izobraževanje ključnega pomena za integracijo in uspešno udeležbo v družbenem in poklicnem življenju;

18.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imata predšolsko in šolsko izobraževanje pri integraciji otrok in mladih migrantskega porekla, in pri tem še posebej izpostavlja pomen znanja jezikov ali enega od jezikov poučevanja in sporazumevanja države bivanja;

19.

v povečanem priseljevanju vidi okrepitev ne le kulturne, temveč tudi jezikovne raznolikosti v Evropski uniji, ki jo je z ustrezno potrditvijo razpoložljivih jezikovnih znanj mogoče pretvoriti v dodatno lokalno prednost na svetovnem trgu;

20.

v zvezi s tem se na splošno zavzema za to, da se večja pozornost nameni kulturnemu, jezikovnemu in intelektualnemu potencialu migrantov in da se spodbuja razvoj zakonitih migrantov kot posrednikov medsebojne izmenjave med kulturami;

21.

zato svari pred tem, da bi se okrepljeno priseljevanje obravnavalo zgolj kot obremenitev držav članic EU, in se zavzema za to, da bi se tudi v smislu demografskega razvoja v Evropi ta pojav dojemal kot priložnost;

22.

poudarja pomen priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje tudi glede integracije otrok in mladih migrantskega porekla.

23.

je zaskrbljen nad izobrazbenim položajem otrok in mladih migrantskega porekla, ki ga je predstavila Komisija. V integraciji otrok in mladih migrantskega porekla vidi enega največjih političnih izzivov ter poudarja s tem povezano nujno potrebo po ukrepanju;

24.

se strinja z Evropsko komisijo, da je neuspeh pri integraciji otrok in mladih migrantskega porekla v šolah lahko prvi člen v verigi neuspehov, ki lahko zaradi opuščanja šolanja in brezposelnosti na podlagi pomanjkanja kvalifikacij vodi do neuspeha pri socialnem vključevanju;

25.

vzrok za razlike v doseženih rezultatih otrok in mladih migrantskega porekla vidi v spletu različnih dejavnikov (na primer pomanjkanje ali nezadostno znanje učnega jezika in s tem nesposobnost, da bi sledili pouku, zaradi česar izgubijo motivacijo; pomanjkanje prožnosti izobraževalnih sistemov, v smislu ponudb izobraževanja, prilagojenih potrebam otrok in mladih migrantskega porekla; pomanjkanje zanimanja za izobraževanje doma ter pomoči in zunajšolskega nadzora otrok in mladih s strani staršev);

26.

se povsem strinja s stališčem Evropske komisije, izraženim v sporočilu o krepitvi kompetenc za 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu, ki navaja, da šole same ne morejo nadomestiti socialne prikrajšanosti učencev;

27.

poudarja svoje prepričanje, da uspešna integracija oseb migrantskega porekla zahteva veliko pripravljenosti, časa, prizadevanj in odprtosti z vseh strani;

28.

zato obžaluje, da zelena knjiga ne omenja osebne odgovornosti staršev ter do določene mere tudi starosti primerni odgovornosti otrok in mladih, da bi kljub svojemu posebnemu položaju pokazali pripravljenost za integracijo ter v razpoložljivem okviru sami prevzeli pobudo, tako da bi na primer z udeležbo na ponujenih dejavnostih izobraževanja oz. naknadnega usposabljanja poskusili ublažiti ali premagati obstoječo socialno-ekonomsko prikrajšanost;

29.

obvezno šolanje obravnava kot nujno potrebno jamstvo za uspešno integracijo otrok in mladih migrantskega porekla ter se odločno zavzema za tesno sodelovanje šole in staršev glede spoštovanja šolskih obveznosti. To med drugim velja tudi za omogočanje udeležbe otrok in mladih pri športni in plavalni vzgoji ter na šolskih izletih;

30.

se strinja z Evropsko komisijo, da so temeljni pristopi k reševanju problemov lahko okrepljeno partnerstvo s številnimi akterji s področja izobraževanja in mladine (vrtec, šola, mladinsko delo), vendar meni, da ima družina še posebej pomembno vlogo, saj pomembno vpliva na oblikovanje splošnih življenjskih pričakovanj in s tem tudi na uspeh v izobraževanju posameznika;

31.

meni, da je zelo pomembno, da imajo otroci migrantskega porekla čim bolj zgodaj dostop do razpoložljivega predšolskega izobraževanja glede na nujno potrebo po tem, da pravilno in tekoče obvladajo jezike ali enega od jezikov države bivanja, da lahko izkoristijo ponudbe, ki jih zagotavlja izobraževalni sistem. Na ta način lahko do vstopa v osnovno šolo rešujejo ali odpravijo jezikovne težave, kar je lahko pomembna podlaga za enakopravno udeležbo pri pouku v šoli;

32.

zato poziva nacionalno raven ter lokalne in regionalne oblasti, da namenijo večji poudarek integraciji otrok in mladih migrantskega porekla;

33.

spodbuja zlasti lokalne in regionalne oblasti, da v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ukrepe, ki so možni na tem področju.

34.

izrecno pozdravlja dejstvo, da se Evropska komisija pri pripravi zelene knjige ni omejila le na prikaz položaja otrok in mladih migrantskega porekla, temveč je o tem predložila skupni pregled različnih političnih zamisli za odpravo obstoječih problemov;

35.

poleg tega pozdravlja, da delovni dokument Komisije [SEC (2008) 2173], ki spremlja zeleno knjigo, vsebuje tudi razmeroma obsežen seznam nadaljnjih izobraževalno-političnih pristopov k integraciji otrok in mladih migrantskega porekla, vključno s sklici na dokumentacijo, razpoložljivo na internetu, ki v tem poročilu podaja obsežen pregled prizadevanj posameznih držav članic in držav zunaj Evrope;

36.

izrecno poudarja pomen lokalnih in regionalnih oblasti pri iskanju praktičnih rešitev za boljšo integracijo otrok in mladih migrantskega porekla;

37.

meni, da sta izobraževanje v ustanovah za predšolsko vzgojo ter pouk v prvih letih šolanja še posebej odločilna za uspeh otrok in mladih migrantskega porekla v šoli, ker to obdobje bistveno vpliva na celotno nadaljnjo pot izobraževanja;

38.

v zvezi s tem poziva k okrepljenemu sodelovanju med šolami in javnimi knjižnicami, da bi otroke in mlade bolje seznanili s svetom knjig in tako podprli jezikovni razvoj otrok in mladih, pa tudi občutek udeleženosti v družbi;

39.

v okviru tega se zavzema, da bi vrtci in šole namenili posebno pozornost zagotavljanju zgodnje podpore posameznega otroka in razvoju njegove samozavesti ter samostojnosti v okviru usmerjenosti k medkulturnim vrednotam v zgodnjem otroštvu, pri čemer so osnovne izkušnje, ki krepijo zaupanje, oblike izražanja in načini razlaganja izredno pomembni v procesu pridobivanja celotnega spektra možnih izkušenj, da bi v otrocih čim bolj zgodaj okrepili temeljni občutek za smisel in vrednote, ki jim bo omogočal, da se bodo znašli v kompleksnem svetu in obvladovali krize, težave in prehode;

40.

priporoča, da se že v učnih načrtih vrtcev in osnovnih šol za učni cilj predvidi „empatija“ v smislu socialnega učenja, da se bodo otroci zmožni brez težav vživeti v svet misli in občutkov drugih in pokazati spoštovanje vrednot in odprtost do prepričanj drugih;

41.

poziva, da je treba posebno pozornost nameniti vidiku spola;

42.

meni, da je najboljši način za odpravo obstoječih problemov glede razlik v doseženih rezultatih učencev migrantskega porekla uvedba svežnja ukrepov, ki bi zajemal učenje jezikov kot horizontalno dejavnost v vseh fazah izobraževanja;

43.

hkrati priporoča, da se v okviru šol uveljavi pozitivna podoba pojava „migrantskega porekla“ kot interdisciplinarnega učnega koncepta, da bodo učenci migrantsko poreklo lastne družine ali družine sošolcev sprejemali kot nekaj pozitivnega in kot neko obogatitev;

44.

poudarja potrebo po zagotavljanju svetovanja mladim brez zaključenega šolanja in njihovim staršem o izobraževalnih in poklicnih možnostih, ki so jim na voljo, da se naknadno poklicno usposobijo;

45.

opozarja pristojne oblasti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni na dejstvo, da bi lahko zaradi padca rodnosti v državah članicah Evropske unije zadržale sproščena finančna sredstva na področju izobraževanja in jih uporabile za nadaljnje izboljšanje kakovosti izobraževanja ter opremo izobraževalnih ustanov;

46.

priporoča, da bi z organizacijo medijskih kampanj vplivali na oblikovanje javnega mnenja glede integracije otrok, mladih in staršev migrantskega porekla, pri čemer bi na primer prikazali primere uspešne integracije oseb iz javnega življenja, ki so migrantskega porekla;

47.

poudarja pravice migrantov do ohranjanja svojega maternega jezika in priporoča spodbujanje večjezičnosti;

48.

poziva lokalne in regionalne oblasti, da v svoji vlogi delodajalcev usposobijo osebje na področju medkulturnih spretnosti in po potrebi povečajo delež osebja migrantskega porekla, pri tem pa upoštevajo primernost, usposobljenost in uspešnost ob ustreznem spoštovanju jezikovnih in medkulturnih spretnosti.

49.

se strinja s stališčem Evropske komisije, da izražanje zanimanja držav članic za evropsko sodelovanje pri integraciji otrok in mladih migrantskega porekla v obliki predstavitve najboljših praks iz držav članic, regij in mest lahko prispeva evropsko dodano vrednost;

50.

vendar poudarja, da s tem povezanih problemov na evropski ravni ni mogoče premagati – kot navaja zelena knjiga – temveč se o njih lahko le razpravlja, saj je odločanje o izvajanju morebitnih političnih ukrepov v izključni pristojnosti nacionalne, regionalne ali lokalne ravni;

51.

poziva evropske lokalne in regionalne oblasti, da temeljito proučijo, v kolikšni meri je mogoče uporabiti dejavnosti programov Skupnosti, kot so akcijski program za vseživljenjsko učenje (2007–2013) in strukturni skladi, za integracijo otrok in mladih migrantskega porekla oz. za spodbujanje medkulturnega dialoga, ali kako bi lahko projekte, ki so že v fazi načrtovanja, prilagodili obstoječim direktivam Skupnosti tako, da bi imeli resnično možnost financiranja;

52.

v zvezi s tem opozarja na koristnost Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in prosi svoje člane, naj si prizadevajo za uporabo tega sklada na lokalni in regionalni ravni za financiranje ukrepov za integracijo otrok in mladih migrantskega porekla;

53.

pričakuje, da bo integraciji otrok in mladih migrantskega porekla namenjene dovolj pozornosti v okviru osnutka strateškega okvira za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja, ki naj bi ga Evropska komisija pripravila decembra 2008 in naj bi nadomestil sedanji delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010;

54.

poziva Evropsko komisijo, da v okviru poglobljenega obravnavanja te tematike na evropski ravni prouči tudi naslednja vprašanja, ki jih zelena knjiga ne pokriva:

55.

ugotavlja, da se Evropska komisija zavzema za razvoj kazalnikov in evropskih meril uspešnosti (benchmarks) v zvezi z razlikami pri doseženi izobrazbi in obiskovanjem šole otrok in mladih migrantskega porekla;

56.

spominja, da je bilo v zvezi s sprejetjem instrumenta evropskih meril uspešnosti za izobraževanje in usposabljanje v sklepih Sveta z dne 5. maja 2003 poudarjeno, da evropska merila uspešnosti niso cilji posameznih držav članic in ne navajajo odločitev, ki bi jih morale sprejeti posamezne vlade, čeprav bodo nacionalni ukrepi na podlagi nacionalnih prednostnih nalog prispevali k dosegi meril uspešnosti;

57.

opozarja, da je bil maja 2007 v času nemškega predsedovanja sprejet usklajen okvir za kazalnike in merila uspešnosti za spremljanje napredka v smeri uresničevanja lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja, ter na dejstvo, da države članice niso upoštevale predloga Evropske komisije o sprejetju novih kazalnikov za šole iz načelnih razlogov, pa tudi zaradi upravnih in finančnih obremenitev, povezanih s sprejetjem novih kazalnikov;

58.

poudarja, da bi morala v okviru sodelovanja EU na področju izobraževanja določitev evropskih meril uspešnosti ostati izjema in da področje uporabe ne bi smelo presegati že obstoječih petih meril uspešnosti, zlasti ker postaja vedno bolj jasno, da na evropski ravni do leta 2010 v štirih od petih primerov ne bo mogoče doseči ciljev, zastavljenih na prostovoljni osnovi;

59.

izrecno opozarja na to, da razvoj novih kazalnikov lahko povzroči precejšnje dodatne upravne obremenitve za nacionalno, regionalno in lokalno raven, in da se na podlagi prizadevanj Komisije za zmanjšanje birokratskih obremenitev to lahko predvidi le v primeru pozitivno ovrednotene in temeljite analize stroškov in koristi;

60.

na podlagi tega priporoča, da se prizadevanja osredotočijo na že obstoječe kazalnike in evropska merila uspešnosti;

61.

zato evropske dodane vrednosti ne vidi v sprejetju novih kazalnikov in meril uspešnosti, temveč v oblikovanju pregleda najboljših praks na področju dosežene izobrazbe in obiskovanja šole otrok in mladih migrantskega porekla;

62.

je prepričan, da je glede na oblikovanje prihodnjega sodelovanja EU na področju izobraževanja takšen pregled lahko osrednji element poglobljene izmenjave informacij in izkušenj ter bo močno spodbudil odgovorno oblikovanje integracijske politike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

63.

zato poziva Komisijo, da po ovrednotenju rezultatov posvetovanja in razpravi z ustreznimi organi na evropski ravni v okviru sodelovanja lokalnih in regionalnih oblasti ter po potrebi s skupino vzajemnega učenja za dostop do izobraževanja in družbeno vključenost pripravi tovrstni pregled s konkretnimi praktičnimi rešitvami za obstoječe probleme na področju dosežene izobrazbe in obiskovanja šole otrok in mladih migrantskega porekla;

64.

meni, da je pomembno tudi, da Komisija ta pregled nato da na razpolago pristojnim nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem. Tovrstni pregled bi med drugim lahko obsegal primere najboljših praks na naslednjih področjih:

65.

opozarja na vedno večji pomen e-učenja, ki se odlikuje po tem, da ni odvisno od časa in prostora, ponuja nove možnosti učenja jezika in odpira priložnosti za spoznavanje ljudi in kultur v zelo oddaljenih regijah; v okviru tega poziva Komisijo, da opredeli področja uporabe metod e-učenja za integracijo otrok in mladih migrantskega porekla;

66.

pripisuje velik pomen sodelovanju z mednarodnimi organizacijami (OECD, UNESCO) in v zvezi s tem poziva h krepitvi sinergij, zlasti s Svetom Evrope.

67.

ugotavlja, da je področje uporabe Direktive 77/486/EGS o izobraževanju otrok delavcev migrantov omejeno na državljane EU in da je bilo po podatkih Evropske komisije njeno izvajanje doslej neenotno;

68.

ugotavlja, da se direktiva ne nanaša na državljane tretjih držav in da obstaja možnost za države članice, da določena vprašanja, za katera menijo, da so še posebej pomembna glede integracije otrok in mladih migrantskega porekla, rešujejo prek dvostranskih sporazumov z drugimi državami članicami ali tretjimi državami, ter meni, da so ti dejavniki pomemben pokazatelj, da niti vsebina direktive niti instrumenti sami ne predstavljajo prepričljivega odgovora na dogajanja, ki so privedla do sedanjega položaja migracij v Evropi;

69.

ugotavlja, da Evropska komisija v zeleni knjigi izraža precejšen dvom glede primernosti ohranitve direktive;

70.

zato predlaga Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru razveljavitev Direktive 77/486/EGS o izobraževanju otrok delavcev migrantov.