28.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/17

—

pozdravlja sporočilo Komisije o Aktu za mala podjetja (AMP) za Evropo in se strinja s političnim načrtom, s katerim naj bi na področju politike EU za MSP dosegli hiter napredek na podlagi okvira za lažje spodbujanje podjetništva in zakonodaje, ki upošteva mala in srednja podjetja, ter hkrati z uporabo načela „najprej pomisli na male“ omogočili rast MSP v vsej Evropi;

—

se zaveda dejstva, da AMP ni pravno zavezujoč, vendar meni, da mora biti AMP za doseganje ciljev in celovito izvedbo politično zavezujoč ter mora zagotoviti načrt in stabilno upravno strukturo za politiko na področju MSP, zato poziva Evropski svet, da uporabi svoje pristojnosti v zvezi s tem, ter Evropsko komisijo in države članice, da sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in drugimi zainteresiranimi stranmi;

—

opozarja na dejstvo, da sedanje gospodarske težave in kriza v mednarodnem bančništvu nesorazmerno vplivajo na možnosti MSP za pridobivanje finančnih sredstev, ter poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo, da bančni sektor primerno upošteva te problematične razmere, v katerih delujejo MSP, in da se v celoti izvedejo priporočila, o katerih so se na peti okrogli mizi (1) dogovorili banke in MSP, da bi malim podjetjem poskušali zagotoviti boljši dostop do finančnih sredstev;

—

priznava, da je vključitev Akta za mala podjetja v lizbonsko strategijo in nacionalne programe reform pravilen pristop, ki bi moral olajšati spremljanje; poziva k temeljitemu letnemu ocenjevanju MSP v tem okviru, da bi izmerili napredek politike za MSP v vsaki državi članici glede na dogovorjene cilje in roke ter pripravili priporočila za prihodnje usklajene ukrepe tako, da se zagotovi celovito izvajanje AMP in doseganje njegovih ciljev.

Poročevalka

:

Constance Hanniffy (IE/EPP)

1.

pozdravlja sporočilo Komisije o Aktu za mala podjetja (AMP) za Evropo in se strinja s političnim načrtom, s katerim naj bi na področju politike EU za MSP dosegli hiter napredek na podlagi okvira za lažje spodbujanje podjetništva in zakonodaje, ki upošteva mala in srednja podjetja, ter hkrati z uporabo načela „najprej pomisli na male“ omogočili rast MSP v vsej Evropi;

2.

se zaveda dejstva, da AMP ni pravno zavezujoč, vendar meni, da mora biti AMP za doseganje ciljev in celovito izvedbo politično zavezujoč ter mora zagotoviti načrt in stabilno upravno strukturo za politiko na področju MSP, zato poziva Evropski svet, da uporabi svoje pristojnosti v zvezi s tem, ter Evropsko komisijo in države članice, da sodelujejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in drugimi zainteresiranimi stranmi;

3.

meni, da so v sedanjih gospodarskih razmerah AMP in njegovi cilji bolj pomembni kot kdajkoli prej, saj MSP ponujajo še neizkoriščen potencial za gospodarsko rast ter za ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest; meni tudi, da AMP ponuja priložnost za prevzem političnega vodstva in krepitev zaupanja v evropskem podjetniškem sektorju;

4.

priporoča, da se pri oblikovanju in izvajanju politike EU upošteva tako raznolikost velikosti in oblik MSP ter regulativnih okvirov in podjetniške kulture, v katerih ta podjetja izvajajo dejavnosti, kakor tudi raznolikost profilov mikro/malih/srednjih podjetij in različna poslovna uspešnost regij, zato predlaga, da AMP jasneje prizna lokalno in regionalno razsežnost, da bi vse te dejavnike v celoti ustrezno upoštevali;

5.

poudarja pomen podpor, ki zagotavljajo dolgoročno trajnost podjetij, ter poziva k previdnosti pri prevelikem poudarjanju novoustanovljenih in novih MSP v škodo uveljavljenih podjetij in podjetij, ki se razvijajo in prestrukturirajo;

6.

priznava pomen spodbujanja in razvoja podjetniške kulture; pozdravlja predlog za evropski teden MSP in Erasmus za mlade podjetnike, vendar meni, da je za sprejemanje vrednosti podjetništva v nacionalno in evropsko zavest treba začeti že v šolah ter razvijati ustrezen dialog med malimi podjetniki, učenci in učitelji. Zato poziva države članice, da bolj poudarijo spodbujanje podjetniškega izobraževanja in oblikovanje podjetniške miselnosti pri študentih in v okviru usposabljanja učiteljev ter da glede na to revidirajo delovni program Izobraževanje in usposabljanje 2010;

7.

pozdravlja dejstvo, da se v AMP priznavajo posebne potrebe podjetnic, vendar opozarja na potrebe priseljenih podjetnikov, ki so zaradi okoliščin na splošno bolj podjetni in pripravljeni tvegati; priporoča, da je treba obravnavati tudi zahteve mladih, manjšin in starejših podjetnikov ter razlikovati med različnimi izzivi in zahtevami podjetnikov iz EU in podjetnikov, priseljenih iz tretjih držav;

8.

poudarja poseben pomen prožne varnosti (flexicurity) za delodajalce in delavce v sektorju MSP ter poziva k večji vključitvi prožne varnosti v AMP.

9.

priznava, da je vključitev Akta za mala podjetja v lizbonsko strategijo in nacionalne programe reform pravilen pristop, ki bi moral olajšati spremljanje; poziva k temeljitemu letnemu ocenjevanju MSP v tem okviru, da bi izmerili napredek politike za MSP v vsaki državi članici glede na dogovorjene cilje in roke ter pripravili priporočila za prihodnje usklajene ukrepe tako, da se zagotovi celovito izvajanje AMP in doseganje njegovih ciljev;

10.

zahteva, da se Odboru regij pošiljajo vse informacije o letnih ocenah, in poudarja, da bo v okviru že dobro uveljavljene platforme za spremljanje lizbonske strategije spremljal napredek na lokalni in regionalni ravni;

11.

meni, da je treba glede na to, da je v AMP predlaganih več kot 90 ukrepov, določiti prednostne dejavnosti, da bi pripomogli k izvajanju, dosegli konkretne rezultate za MSP ter poseben poudarek namenili nujnosti ukrepanja. Glede na to predlaga, da se kot prednostne naloge opredelijo: (a) dostop do finančnih sredstev, (b) celovita uporaba načela „najprej pomisli na male“ zaradi ustvarjanja boljšega regulativnega in administrativnega okolja ter (c) izboljšanje dostopa do trgov, vključno z javnim naročanjem;

12.

pozdravlja namen okrepiti uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter poudarja, da se ti načeli uporabljata na ravni EU in nacionalni ravni, vendar tudi na lokalni in regionalni;

13.

poziva Komisijo, da zagotovi več podrobnosti o tem, kako se bo „MSP test“ obravnaval v okviru postopka ocenjevanja vpliva, zlasti glede na obseg in vrste vpliva ter glede na ravni in obdobja opravljenega posvetovanja;

14.

poudarja, da obravnava vloge odposlanca za MSP v sporočilu ni zadostna; Komisijo poziva, da odposlancu za MSP zagotovi ustrezna politična in finančna sredstva, ki bi omogočila uspešno doseganje ciljev AMP ter povečala prepoznavnost in seznanjenost s političnim delovanjem v zvezi z MSP;

15.

podpira cilje statuta evropske zasebne družbe, tj. zmanjšati stroške ustanavljanja podjetij, poenostaviti regulativni okvir, da bi spodbudili čezmejno trgovino, in odpraviti druge možne ovire;

16.

poudarja, da je treba zagotoviti, da obstoječo najboljšo prakso in dobro upravljanje držav članic ter njihovih lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju podjetništva in oblikovanju politik, prijaznih do MSP, ne ogrozijo ukrepi iz AMP in novih zakonodajnih predlogov;

17.

meni, da je zanašanje na različne že obstoječe programe in finančne instrumente za doseganje ciljev AMP brez dodatnih finančnih sredstev slabost, ter priporoča uvedbo posebne proračunske postavke za SBA kot okvir za posebne ukrepe.

18.

opozarja na dejstvo, da sedanje gospodarske težave in kriza v mednarodnem bančništvu nesorazmerno vplivajo na možnosti MSP za pridobivanje finančnih sredstev, ter poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo, da bančni sektor primerno upošteva te problematične razmere, v katerih delujejo MSP, in da se v celoti izvedejo priporočila, o katerih so se na peti okrogli mizi (2) dogovorili banke in MSP, da bi malim podjetjem poskušali zagotoviti boljši dostop do finančnih sredstev. Med njimi so: (i) več preglednosti med bankami in MSP; (ii) kombiniranje dolžniškega in lastniškega financiranja; (iii) povečanje obsega posojil z listinjenjem; (iv) lažje čezmejne naložbe tveganega kapitala; (v) boljša ureditev za mikro posojila;

19.

pozdravlja prizadevanja Evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB), da MSP omogočita dostop do različnih finančnih instrumentov, vendar Komisijo izrecno poziva, da ponovno oceni predvsem pobudo JEREMIE, da bi obravnavali njeno spremenljivo geografsko razširjenost v EU in da bi bolje upoštevali morebitne posledice na drugih političnih področjih (na primer za politiko konkurence), ki v nekaterih regijah ovirajo delno ali celovito izvajanje te pobude. Poleg tega OR priporoča, naj EIB pri seznanjanju s svojo vlogo, dodano vrednostjo ter metodami za dostop do pobude JEREMIE in programa za konkurenčnost in inovacije deluje na bolj proaktiven način;

20.

priporoča, da finančne ukrepe EU spremljajo dopolnilni instrumenti za zagotavljanje boljših možnosti za uspeh MSP, in poudarja, da so lokalne in regionalne oblasti naravni partnerji pri zagotavljanju teh podpornih ukrepov;

21.

pozdravlja predlagano spremembo direktive o zamudah pri plačilih, ki bi morala pripomoči k zagotavljanju, da MSP dobijo plačila pravočasno, vendar poudarja, da je najpomembnejše vprašanje uveljavitev te direktive in da si morajo države članice prizadevati za izboljšanje kulture plačevanja pri podjetjih in javni upravi; poziva Evropsko komisijo in druge institucije EU, da se odzovejo na zaskrbljenost, ki jo je nedavno izrazil evropski varuh človekovih pravic, in da hitreje izpolnijo plačilne obveznosti do pogodbenikov, podjetij in drugih organizacij (3);

22.

meni, da bi lahko nekateri programi EU (glede na raznolikost velikosti in obsega MSP) vključili bolje prilagojene ukrepe za mikro, mala in srednja podjetja, da bi preprečili, da morajo mikro podjetja tekmovati s srednjimi, ki imajo boljše možnosti in pogoje za financiranje, da pridobijo ključne finančne in druge podpore;

23.

pozdravlja predlog Komisije, da se poenostavi sistem DDV z uvedbo enotnega praga za izvzetje in s predlagano direktivo o uporabi višjih pragov za izvzetje iz DDV, ter predlaga, da države članice proučijo druge vidike davčne politike zaradi izboljšanja: pogojev za ponovno vlaganje dobička v podjetje, denarnega pretoka in prenosa poslovanja;

24.

pozdravlja novo uredbo o splošni skupinski izjemi za državno pomoč, ki omogoča državam članicam, da dodelijo pomoč MSP, regionalnemu razvoju, inovacijam, raziskavam, usposabljanju, zaposlovanju in tveganemu kapitalu brez predhodnega obvestila Komisiji, ter ugotavlja zvišanje zgornje meje iz uredbe o pomoči de minimis s 100 000 na 200 000 eurov;

25.

spodbuja Evropsko komisijo in (kadar je to primerno) države članice, da ocenijo številne programe za podporo podjetjem, pobude in mreže, pri tem pa povežejo, kjer je to mogoče, instrumente in finančna sredstva, da bi zagotovili več preglednosti skladnosti za MSP (ta točka se lahko poveže s točko 44(d) o enotnih kontaktnih točkah);

26.

izrecno priporoča, naj Evropska komisija v nadaljnje razprave na evropski ravni vključi primere najboljše lokalne in regionalne prakse. Lokalne in regionalne oblasti lahko spodbudijo potencialni zasebni kapital z ustanavljanjem in financiranjem mrež „neformalnega kapitala“, ki omogočajo stike zasebnih vlagateljev s podjetji v začetni stopnji in stopnji zagona.

27.

je seznanjen s predlagano uvedbo enotnih datumov začetka veljavnosti prepisov, ki veljajo za MSP; sprašuje se, ali bi to imelo večji vpliv na zmanjšanje upravnega bremena MSP; priporoča, da se to oceni po začetnem preskusnem obdobju;

28.

ugotavlja, da Komisija predlaga, da mikro podjetjem ne bi bilo treba več kot enkrat na tri leta sodelovati v lokalnem statističnem popisu, poudarja pa, da so letni podatki potrebni za analizo politike, ki bi temeljila na dejanskem stanju, in priporoča, da bi bilo primerneje, če bi za pošiljanje podatkov uporabili načelo „samo enkrat“, da bi zmanjšali podvajanje dela pri pošiljanju podatkov različnim organom za davčne ali statistične namene;

29.

želi poudariti velike ovire za vstop na trg in širitev na mikro ravni, ki jo povzroča prekomerno zakonodajno urejanje; zahteva, da se več pozornosti nameni vključevanju ukrepov za obravnavo te problematike v AMP;

30.

pozdravlja zavezanost k odpravljanju ovir za prenos poslovanja ter opozarja na dejstvo, da je to še posebej pomembno vprašanje za prenos podjetij med družinskimi člani, saj se veliko število lastnikov MSP približuje upokojitveni starosti in bo v naslednjem desetletju opustilo svoj posel; poudarja, da se podobna vprašanja nanašajo tudi na lastnike MSP, ki vodijo podjetje;

31.

pozdravlja predlog Komisije, da bi si morale države članice prizadevati za dokončanje pravnih postopkov v primeru stečaja, ki ni posledica goljufije, v enem letu in da je treba podjetnike, ki začnejo znova, obravnavati enako kot nove podjetnike; Komisijo poziva, da obravnava podobne, vendar različne izzive, s katerimi se soočajo neuspešni podjetniki, ki uradno niso v stečajnem postopku;

32.

z veseljem pričakuje dogovor o vseevropskem sistemu patentne jurisdikcije in pozdravlja enotne določbe, predlagane v statutu evropske zasebne družbe, ki bodo MSP omogočile, da prihranijo čas in zmanjšajo stroške; meni, da bi morale Komisija in države članice zagotoviti polno podporo, da bi se omogočilo doseganje ciljev;

33.

opozarja na breme visokih stroškov, ki jih MSP povzročajo številna zavarovanja (kot na primer zavarovanje javnopravne odgovornosti in zavarovanje obveznosti delodajalca ter poklicno zavarovanje delodajalcev), in pomen tega bremena, ki je lahko ovira za razvoj in ogroža celo njihovo preživetje; poziva Komisijo in države, da sodelujejo z zavarovalništvom in ugotovijo, ali je možno sprejeti primerne ukrepe, s katerimi bi se lahko obravnavale posebne skrbi MSP.

34.

meni, da bi moral AMP priznati vlogo, ki jo lahko imajo lokalne in regionalne oblasti pri spodbujanju čezmejne rasti MSP, zlasti pa pri zagotavljanju dostopa do informacij, ki jih MSP potrebujejo za mednarodno delovanje, kot so regulativni okviri in zahteve, davek, postopki reševanja sporov ter svetovalne in podporne storitve za MSP;

35.

priznava vlogo, ki jo lahko imajo neposredne tuje naložbe kot sredstvo za dostop MSP na mednarodne trge; Komisijo poziva, da pripravi ukrepe za zagotovitev večje vključenosti MSP v izvozne dejavnosti, saj lahko že njihovo sodelovanje pri izvoznih dejavnostih pomembno prispeva k širjenju tehnologij in učinkovitejšim poslovnim modelom ter tako poveča skupno mednarodno konkurenčnost MSP; podpira nedavno sporočilo o vrhunskih grozdih (4) in cilj bolje vključiti MSP v grozde ter podpreti prenos znanja in internacionalizacijo;

36.

poudarja vse večjo grožnjo črnega trga; Komisijo poziva, da obravnava izzive, ki jih ta grožnja predstavlja za MSP, zlasti z ukrepi, ki lahko izboljšajo varstvo intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju.

37.

ugotavlja, da je trg javnih naročil še vedno razdrobljen in čezmejna javna naročila omejena, zato Komisijo in države članice poziva, da pripravijo preglednejši okvir, ki bi odprl trg javnih naročil v EU in ustvaril dodatne možnosti za MSP;

38.

pozdravlja Evropski kodeks najboljših praks za lažji dostop MSP do javnih naročil, ki ga je izdala Komisija (5); Komisijo in države članice poziva, da spodbujajo inovativne ukrepe za javno naročanje, da bi povečali sodelovanje MSP pri javnih naročilih; taki ukrepi so na primer razdelitev razpisov v več delov ali vključevanje možnosti za sodelovanje pri javnih razpisih, kadar je to primerno;

39.

pozdravlja zavezanost Evropske komisije k uporabi Evropske podjetniške mreže (Enterprise Europe Network) za seznanjanje lokalnih in regionalnih oblasti s kodeksom najboljših praks v letu 2009, da bi v okviru teh oblasti spodbudili izmenjave najboljših praks in znova vzpostavili ravnotežje v nakupovalni kulturi; poudarja, da bi morala Evropska podjetniška mreža pri tem sodelovati z ustreznimi predstavniškimi združenji v vsaki državi;

40.

se zaveda pomena, ki ga ima za MSP odpravljanje začetnih ovir na trgu javnih naročil, saj imajo ponavadi najbolj uspešna MSP tudi najboljše izkušnje s postopkom javnega razpisa, zato poziva k boljšemu zagotavljanju informiranosti MSP o možnostih na trgu javnih naročil, ter k zagotavljanju, da MSP oblikujejo dobro utemeljen strateški pristop glede vstopa na trg;

41.

je seznanjen s pretiranim upravnim bremenom MSP pri pripravi razpisne dokumentacije; meni, da bi se lahko v vseh državah članicah pred postopkom izbire pogosteje uporabljali vprašalniki, ki bi znatno zmanjšali delo, ki nastaja pri zbiranju vedno istih informacij za zaporedne razpise;

42.

opozarja na veliko neizkoriščenih možnosti e-javnega naročanja; meni, da je treba prednosti pri zmanjšanju stroškov, ki jih ponujajo rešitve informacijske in komunikacijske tehnologije, bolje izkoristiti, saj se tretjina javnih naročil v EU sedaj sprejema v elektronski obliki, zato poziva, da se tem rešitvam nameni več pozornosti v AMP in da jih Komisija in države članice uporabljajo.

43.

priznava vlogo, ki jo lahko imajo lokalne in regionalne oblasti pri uresničevanju ciljev Akta za mala podjetja, in priporoča, da države članice s temi oblastmi konstruktivno sodelujejo, zlasti pri zagotavljanju, da se načelo „najprej pomisli na male“ uveljavi pri oblikovanju javnih politik, saj bi tako javna uprava na vseh ravneh prispevala k podpori podjetnikom;

44.

poudarja, da lokalne in regionalne oblasti ustvarjajo ugodno okolje za MSP, so pomembne odjemalke njihovih proizvodov in storitev ter zagotavljajo različno svetovalno, finančno in drugo podporo, kot je zagotavljanje poslovnih prostorov pod sprejemljivimi pogoji;

45.

poziva lokalne in regionalne oblasti, da prevzamejo odgovornost za AMP in, kadar je to mogoče, večjo politično odgovornost pri podpori naših MSP z: večjim upoštevanjem njihovih skrbi, večjim posluhom za njihovo mnenje, odzivanjem na njihove potrebe ter s podporo njihovemu razvoju;

46.

Glede na to spodbuja vse lokalne in regionalne oblasti, da pri obravnavi potreb malih in srednjih podjetij proaktivno ravnajo na področjih, kot so:

47.

meni, da se mora AMP osredotočiti na povečanje učinkovitosti prenosa tehnologij med visokošolskimi ustanovami in MSP, saj je ustvarjanje primernega okolja in infrastrukture za inovacije in prenos tehnologij bistvenega pomena za trajno konkurenčnost, ustvarjanje novih poslov, boj proti brezposelnosti ter za pospeševanje razvoja MSP;

48.

opozarja na dejstvo, da je sedanja razprava o raziskavah in razvoju (RR) ter inovacijah naravnana na velika podjetja in na nova podjetja z velikim potencialom, kar neugodno vpliva na prostorsko ravnotežje, saj krepi sedanjo koncentracijo gospodarskih dejavnosti v velikih urbanih središčih; Komisijo in države članice poziva, da obravnavajo izzive, s katerimi se zaradi tega soočajo MSP, ki izvajajo dejavnosti zunaj teh gospodarskih območij;

49.

ugotavlja, da je opredelitev inovacij v AMP zelo ozka, saj se nanaša samo na visokotehnološke inovacije, zato Komisijo poziva, da prouči možnost širše klasifikacije inovacij, pri kateri bi upoštevali različne ravni oz. vrste inovacij v različnih panogah in dejavnostih v EU;

50.

pozdravlja predlog, da se pripravi pregled prihodnjih potreb po veščinah v EU; Komisijo poziva, da sodeluje z regijami pri pripravi tega pregleda tudi na regionalni in po potrebi lokalni ravni, in ne samo na ravni držav članic, saj je treba upoštevati raznolikost regionalnih gospodarstev in njihovih potreb po znanjih in sposobnostih.

51.

ugotavlja, da sporočilo ne omenja Programa pomoči pri doseganju okoljske skladnosti (ECAP); priporoča, da se to obravnava in zagotovi, da so zahteve po okoljski skladnosti sorazmerne z vplivom podjetja na okolje;

52.

meni, da bi uvedba spodbujevalnih mehanizmov in bolj inovativna uporaba davčne politike v državah članicah, s katero bi spodbudili MSP k vlaganju v okolju prijazne izdelke in procese, pripomogla k temu, da jih mala podjetja bolj pogosto uporabljajo in bi znatno okrepili tudi zavest o teh proizvodih in procesih.