Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2008 o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (KOM(2007)0528 — C6-0316/2007 — 2007/0195(COD))

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0528),

ob upoštevanju člena 251(2) in členov 47(2),55 in 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0316/2007),

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0191/2008),

Sreda, 18. junij 2008
P6_TC1-COD(2007)0195

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 18. junija 2008 z namenom sprejetja Direktive 2008/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 47(2), 55 in 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj notranjega trga z električno energijo, ki se v Skupnosti postopoma uvaja od leta 1999, je zagotavljanje resnične izbire vsem potrošnikom v Evropski uniji, bodisi državljanom bodisi podjetjem, zagotavljanje novih poslovnih priložnosti in več čezmejnega trgovanja, da bi zagotovili večjo učinkovitost, konkurenčne cene in višje standarde storitev ter prispevali k zanesljivosti oskrbe in trajnosti.

(2)	Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta ║z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo (4) je bila pomemben korak k oblikovanju takega notranjega trga z električno energijo.

(3)

Vendar trenutno vsem podjetjem v Skupnosti ni mogoče zagotoviti pravice, da prodajajo električno energijo v vsaki državi članici pod enakimi pogoji, brez diskriminacije ali ovir. Zlasti še ne obstajata nediskriminatoren dostop do omrežja in enako učinkovita raven regulativnega nadzora v vseh državah članicah, saj sedanji pravni okvir ne zadostuje.

(4)

Zanesljiva oskrba z električno energijo je ključnega pomena za razvoj evropske družbe, za izvajanje trajnostne politike o podnebnih spremembah in za spodbujanje konkurence na notranjem trgu. Zato je treba še naprej razvijati čezmejne medsebojne povezave, kar bo vsem potrošnikom in industriji v Evropski uniji zagotovilo dobavo vseh virov energije po kar najnižjih cenah.

(5)	Dobro delujoč notranji trg za električno energijo mora proizvajalcem zagotoviti primerne spodbude za naložbe v novo proizvodnjo električne energije ter potrošnikom ustrezne ukrepe za spodbujanje bolj učinkovite rabe energije, za kar je predpogoj zanesljiva oskrba z energijo.

(6)

Glede na to, da so obnovljivi viri energije stalni, je nujno razviti zmogljivost elektroenergetskih povezav na ravni Skupnosti ter pri tem nameniti posebno pozornost najbolj odročnim državam in regijam na energetskem trgu Skupnosti, da se državam članicam zagotovijo sredstva za dosego cilja 20 % deleža uporabe obnovljivih virov energije do leta 2020.

(7)

Trgovina in pretok električne energije čez meje bi se na notranjem trgu morala povečati, da bi zagotovili najboljšo uporabo razpoložljive proizvodnje električne energije po kar najnižjih cenah. Vendar to državam članicam ali proizvajalcem ne sme služiti kot izgovor za izogibanje vlaganju v nove in sodobne tehnologije v proizvodnji električne energije.

(8)

Komisija je v svojem Sporočilu z dne 10. januarja 2007 z naslovom „Energetska politika za Evropo“║ poudarila pomen vzpostavitve notranjega trga z električno energijo in zagotavljanja enakovrednih pogojev za vsa elektroenergetska podjetja, ustanovljena v Skupnosti. Sporočili Komisije z istega dne o možnostih za notranji trg s plinom in električno energijo ter v povezavi z njeno preiskavo na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1/2003 v evropski panogi plina in elektroenergetski panogi sta pokazali, da obstoječa pravila in ukrepi ne zagotavljajo potrebnega okvira za doseganje cilja dobro delujočega notranjega trga.

(9)

Za zagotovitev konkurence in oskrbe z električno energijo po kar najnižji ceni ter v izogib prevladujočemu položaju velikih akterjev na trgu, bi morale države članice in nacionalni regulativni organi spodbujati čezmejni dostop novih ponudnikov različnih energetskih virov in novih ponudnikov proizvodnje električne energije.

(10)	Brez učinkovitega ločevanja omrežij od dejavnosti proizvodnje in dobave obstaja notranje tveganje za diskriminacijo pri upravljanju omrežij pa tudi pri spodbudah za vertikalno integrirana podjetja, da bi ustrezno vlagala v svoja omrežja.

(11)

Trenutno veljavna pravila za pravno in funkcionalno ločevanje ne zagotavljajo učinkovitega ločevanja upravljavcev prenosnih omrežij. Evropski svet je na svoji seji v Bruslju 8. in 9. marca 2007 Komisijo pozval k pripravi zakonodajnih predlogov za učinkovito ločevanje dejavnosti dobave in proizvodnje od delovanja omrežja.

(12)

Samo odprava notranjih spodbud za vertikalno integrirana podjetja, da diskriminirajo konkurente kar zadeva dostop do omrežja in naložbe, lahko zagotovi učinkovito ločevanje. Ločevanje lastništva, pri katerem se lastnik omrežja imenuje za upravljavca omrežja in je neodvisen od kakršnih koli interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo, je očitno najbolj učinkovit in stabilen način za razreševanje notranjih navzkrižij interesov in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe. Zato je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 10. julija 2007 o možnostih za notranji trg s plinom in električno energijo║ ločevanje lastništva na ravni prenosa opredelil kot najučinkovitejše orodje, ki ║spodbuja nediskriminatorne naložbe v infrastrukturo, pošten dostop do omrežja za nove udeležence in preglednost na trgu. Od držav članic bi bilo zato treba zahtevati, da zagotovijo, da ista oseba ali osebe ne morejo izvajati nadzora nad podjetjem za proizvodnjo ali dobavo in hkrati imeti deleža v ali uveljavljati pravic nad upravljavcem prenosnega omrežja ali prenosnim omrežjem, vključno preko pravic manjšinskih delničarjev do blokiranja odločitev strateškega pomena, kot so naložbe. Nadzor nad upravljavcem prenosnega omrežja mora izključevati možnost imetja deleža v podjetju za dobavo ali uveljavljanja kakršne koli pravice nad njim.

(13)	Vsi sistemi ločevanja bi morali učinkovito odpravljati vsa navzkrižja interesov med proizvajalci in upravljavci prenosnih omrežij, regulativnim organom pa ne bi smel nalagati zahtevnega ali okornega regulativnega režima, katerega izvajanje bi bilo težko ali drago.

(14)

Ker ločevanje lastništva v nekaterih primerih zahteva prestrukturiranje podjetij, bi se moralo državam članicam odobriti dodatno obdobje za začetek uporabe zadevnih določb. Glede na vertikalne povezave med sektorjema za električno energijo in zemeljski plin, se morajo poleg tega določbe glede ločevanja uporabljati v obeh sektorjih.

(15)

Da bi zagotovili popolno neodvisnost upravljanja omrežij od interesov v zvezi z dobavo in proizvodnjo ter da bi preprečili izmenjavo kakršnih koli zaupnih podatkov, ista oseba ne bi smela biti član upravnih odborov upravljavca prenosnega omrežja in podjetja, ki opravlja katero koli dejavnost na področju proizvodnje ali dobave. Iz istega razloga ista oseba ne bi smela imeti pristojnosti za imenovanje članov upravnih odborov upravljavca prenosnega sistema in imeti deleža v podjetju za dobavo.

(16)

Če je podjetje, ki ima v lasti prenosni sistem, del vertikalno integriranega podjetja, bi morale imeti države članice možnost izbire med ločevanjem lastništva in, kot odstopanjem, določitvijo upravljavcev omrežij, ki niso vezani na interese v zvezi z dobavo in proizvodnjo. Popolno učinkovitost rešitve v zvezi z določitvijo neodvisnega upravljavca omrežja je treba zagotoviti s posebnimi dodatnimi pravili. Da bi v celoti zaščitili interese delničarjev vertikalno integriranih podjetij, bi morale države članice imeti tudi možnost, da uvedejo ločevanje lastništva z neposredno odprodajo ali razdelitvijo delnic integriranega podjetja na delnice podjetja, ki ima v lasti omrežje, in delnice preostalih dejavnosti na področju dobave in proizvodnje, če so izpolnjene zahteve, ki izhajajo iz ločevanja lastništva.

(17)

Pri izvajanju učinkovitega ločevanja je treba spoštovati načelo nediskriminacije med javnim in zasebnim sektorjem. Zato ista oseba ne bi smela imeti možnosti uveljavljanja kakršnega koli vpliva, sama ali skupaj z drugimi, na sestavo, glasovanje ali sprejemanje odločitev v organih upravljavcev prenosnih omrežij in podjetij za dobavo. Če zadevna država članica lahko dokaže, da izpolnjuje to zahtevo, bi morala dva različna javna subjektabiti sposobna na eni strani nadzorovati dejavnosti proizvodnje in dobave in na drugi strani dejavnosti prenosa.

(18)

Popolno ločevanje dejavnosti na področju omrežnih dejavnosti in dobave bi moralo veljati v celotni Skupnosti, tako da bi se upravljavcem omrežij v Skupnosti ali podjetjem, povezanim z njimi, lahko preprečilo, da bi se ukvarjali s kakršnimi koli dejavnostmi na področju dobave ali proizvodnje v kateri koli državi članici. To velja tako za podjetja, ki so ustanovljena v Evropski uniji, kakor tudi za podjetja iz tretjih držav. Da se v celotni Skupnosti zagotovi ločevanje omrežnih dejavnosti in dejavnosti na področju dobave, bi morali imeti nacionalni regulativni organi pooblastilo, da upravljavcem prenosnih omrežij, ki ne izpolnjujejo pravil o ločevanju, zavrnejo certifikacijo. Da bi zagotovili dosledno uporabo v vsej Skupnosti in spoštovanje mednarodnih obveznosti Skupnosti, bi morala imeti Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev („Agencija“), ustanovljena z Uredbo (ES) št. …/2008 Evropskega parlament in Sveta (5), pravico, da pregleda odločitve v zvezi s certifikacijo, ki jih sprejmejo nacionalni regulativni organi.

(19)

Zaščita dobave energije je bistveni element javne varnosti in je zato notranje povezana z učinkovitim delovanjem trga Evropske unije z električno energijo ter odpravljanjem njegove geografske izoliranosti . Električna energija lahko doseže državljane Unije le preko omrežja. Delujoči trgi z električno energijo ter zlasti omrežja in druga sredstva, povezana z dobavo električne energije, so bistvenega pomena za javno varnost, konkurenčnost gospodarstva in blaginjo državljanov Unije. Brez poseganja v svoje mednarodne obveznosti Skupnost meni, da je sektor prenosnih omrežij za električno energijo zelo pomemben zanjo, zato so potrebni dodatni zaščitni ukrepi v zvezi z vplivom tretjih držav, da bi se izognili morebitnim grožnjam javnemu redu in javni varnosti v Skupnosti ter blaginji državljanov Unije. Taki ukrepi so nujni tudi za zagotavljanje skladnosti s pravili glede učinkovitega ločevanja.

(20)

Nediskriminatoren dostop do distribucijskega omrežja je odločilnega pomena za dostop do odjemalcev na maloprodajni ravni. Kar zadeva dostop tretjih strani in naložbe so možnosti za diskriminacijo sicer manjše na ravni distribucije kot pa na ravni prenosa, saj sta na ravni distribucije prezasedenost in vpliv interesov v zvezi s proizvodnjo na splošno manj pomembna kot na ravni prenosa. Poleg tega je dejansko ločevanje upravljavcev distribucijskih sistemov v skladu z Direktivo 2003/54/ES obvezno šele od 1. julija 2007, njegove učinke na notranji trg pa je treba še oceniti. Trenutno veljavna pravila za pravno in funkcionalno ločevanje bi lahko vodila k učinkovitemu ločevanju, če bi bila jasneje določena ter če bi se jih pravilno izvajalo in pozorno spremljalo. Da bi ustvarili enakovredne pogoje na maloprodajni ravni, bi bilo treba spremljati dejavnosti upravljavcev distribucijskih omrežij in jim tako preprečiti, da bi izkoriščali svojo vertikalno integracijo kar zadeva njihov konkurenčni položaj na trgu, zlasti v povezavi z malimi gospodinjskimi in negospodinjskimi odjemalci.

(21)

Da se razvije konkurenca na notranjem trgu z električno energijo, bi morali imeti negospodinjski odjemalci možnost izbrati dobavitelja in za svoje potrebe po električni energiji skleniti pogodbe z več dobavitelji. Ti odjemalci bi morali biti zaščiteni pred pogodbenimi klavzulami o ekskluzivnosti, katerih učinek je izključitev konkurenčnih in/ali dopolnilnih ponudb.

(22)

Direktiva 2003/54/ES je uvedla zahtevo, da države članice vzpostavijo regulativne organe s specifičnimi pristojnostmi. Vendar izkušnje kažejo, da je učinkovitost regulacije pogosto omejena, ker regulativni organi niso dovolj neodvisni od vlade ter nimajo zadostnih pooblastil in diskrecije. Zato je Evropski svet na svoji zgoraj omenjeni seji║ Komisijo pozval k pripravi zakonodajnih predlogov za nadaljnjo uskladitev pooblastil in krepitev neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov.

(23)

Vse uskladitve pooblastil nacionalnih regulativnih organov bi morale vključevati pobude za energetska podjetja in sankcije proti njim. Agenciji bi bilo treba dati ustrezna pooblastila, da prevzame vodilno vlogo pri zagotavljanju uravnoteženega razmerja med spodbudami in sankcijami v vseh državah članicah ter določi smernice za takšne ukrepe.

(24)	Za pravilno delovanje notranjega trga bi morali biti energetski regulativni organi sposobni sprejemati odločitve o vseh pomembnih regulativnih vprašanjih, poleg tega pa morajo biti tudi popolnoma neodvisni od kakršnih koli drugih javnih ali zasebnih interesov.

(25)

Nacionalni regulativni organi bi morali imeti pooblastila, da lahko sprejemajo zavezujoče odločitve v zvezi z elektroenergetskimi podjetji ter da elektroenergetskim podjetjem, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, naložijo učinkovite, primerne in odvračilne sankcije. Pooblastila bi morali imeti tudi za to, da lahko ne glede na uporabo pravil o konkurenci sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotavljanje koristi odjemalcev s spodbujanjem učinkovite konkurence, ki je nujna za pravilno delovanje trga, pa tudi, da zagotovijo visoke standarde univerzalnih in javnih storitev v skladu z odpiranjem trga, varstvo ranljivih odjemalcev in popolno učinkovitost ukrepov za varstvo odjemalcev. Ti ukrepi ne smejo posegati v pooblastila Komisije v zvezi z uporabo pravil o konkurenci, vključno s preverjanjem združitev z razsežnostjo Skupnosti, ter v pravila glede notranjega trga, kot je prost pretok kapitala.

(26)	Notranji trg z električno energijo se sooča s pomanjkanjem likvidnosti in preglednosti, kar ovira učinkovito dodeljevanje sredstev, upravljanje s tveganji in vstop novih akterjev. Treba je povečati zaupanje v trg, njegovo likvidnost in število udeležencev ▐.

(27)

Energetski regulativni organi in regulativni organi finančnih trgov bi morali sodelovati, da bi drug drugemu omogočili pregled nad zadevnimi trgi. Imeti bi morali pooblastilo za pridobitev ustreznih informacij od energetskih podjetij, za izvajanje primernih in zadostnih preiskav, za reševanje sporov in za izrekanje učinkovitih sankcij.

(28)

Preden Komisija sprejme nadaljnje smernice za vodenje evidence, Agencija ║ in Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR) bi morala skupaj preučiti vsebino teh smernic in Komisiji ustrezno svetovati. Agencija in CESR bi morala tudi skupaj nadalje proučevati vprašanje, ali se za transakcije pogodb o dobavi električne energije in izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje z električno energijo uporabljajo zahteve glede preglednosti pred in/ali po trgovanju in kakšne bi bila vsebina teh zahtev, ter ustrezno svetovati.

(29)	Pomembno je omogočiti razvoj novih poslovnih modelov, na primer možnost sklepanja pogodb z različnimi dobavitelji hkrati, da dominantni uveljavljeni dobavitelji ne bi preprečili odpiranja trga.

(30)

Zahteve glede univerzalnih in javnih storitev in skupne minimalne standarde, ki izhajajo iz njih, je treba še bolj okrepiti, da bi zagotovili, da bodo lahko imeli vsi potrošniki , zlasti tisti, ki so ranljivi, koristi od konkurence in pravičnejših cen. Zahteve glede javnih storitev bi bilo treba opredeliti na nacionalni ravni, pri čemer se upoštevajo nacionalne okoliščine. Države članice bi morale spoštovati tudi zakonodajo Skupnosti in skupne minimalne standarde. Državljani Unije in mala in srednja podjetja bi morali imeti zagotovljene javne storitve, zlasti glede zanesljivosti oskrbe in primernih tarif. Ključni vidik pri dobavi energije potrošnikom je dostop do objektivnih in preglednih podatkov o njihovi porabi; potrošniki bi morali imeti na voljo podatke o njihovi porabi ter s tem povezanih cenah in stroških storitev , tako da lahko konkurente povabijo, da na podlagi teh podatkov pripravijo ponudbe. Potrošniki bi morali imeti tudi pravico, da so ustrezno obveščeni o svoji porabi energije , predplačilo pa mora biti ustrezno in mora odražati njihovo dejansko porabo električne energije. Podatki o stroških energije , ki jih potrošniki prejmejo vsaj vsake četrt leta in temeljijo na enotnih merilih, bodo ustvarili spodbude za prihranke energije, saj bodo dajali odjemalcem neposredne povratne informacije o učinkih naložb v energetsko učinkovitost in spremembe ravnanja.

(31)

V središču te direktive bi morali biti interesi potrošnikov. Že obstoječe pravice potrošnikov je treba okrepiti in zaščititi, vključevati pa bi morale tudi večjo preglednost in zastopanje. Zaščita potrošnikov mora zagotavljati, da lahko vsi potrošniki izkoristijo prednosti konkurenčnega trga. Nacionalni regulativni organi bi morali pravice potrošnikov uveljavljati z ustvarjanjem spodbud in izrekanjem sankcij podjetjem, ki ne izpolnjujejo pravil o varstvu potrošnikov in konkurenci.

(32)

Potrošnikom bi morale biti na voljo jasne in razumljive informacije o njihovih pravicah, povezanih z energetskim sektorjem. Po svojem sporočilu z dne 5. julija 2007 z naslovom „Evropski listini o pravicah odjemalcev energije naproti“ bi morala Komisija po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi, potrošniškimi organizacijami in socialnimi partnerji, predlagati dostopno, uporabniku prijazno listino, v kateri so navedene pravice potrošnikov energije, ki so že prisotne v obstoječi zakonodaji Skupnosti, tudi v tej direktivi. Dobavitelji energije bi morali zagotoviti, da vsi potrošniki prejmejo izvod te listine in da je ta dostopna javnosti.

(33)

Pomanjkanje energije je vedno večja težava v Evropski uniji. Zato bi morale države članice razviti nacionalne akcijske načrte, da rešijo ta problem in zagotovijo potrebno oskrbo z energijo ranljivim potrošnikom. Pri tem je potreben celostni pristop, ukrepi pa bi morali vključevati socialne politike, tarifne politike in izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih objektov. Najmanj, kar bi morala direktiva omogočati, so nacionalne politike pozitivne v korist ranljivih potrošnikov v smislu modelov za določitev cen.

(34)	Boljše varstvo potrošnikov zagotavlja razpoložljivost učinkovitih pravnih sredstev za vse. Države članice bi morale uvesti hitre in učinkovite postopke za reševanje sporov.

(35)	Tržne cene bi morale dati prave pobude za razvoj omrežja in naložbe v novo proizvodnjo električne energije.

(36)

Spodbujanje poštene konkurence in lahkega dostopa za različne dobavitelje ter omogočanje zmogljivosti za novo proizvodnjo električne energije so izjemno pomembni za države članice, da bodo potrošniki v celoti izkoristili priložnosti, ki jih prinaša liberaliziran notranji trg z električno energijo. Hkrati morajo države članice prevzeti odgovornost za oblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov in socialnih politik.

(37)

Da bi ustvarili notranji trg z električno energijo, so lahko prvi korak regionalni trgi z energijo. Zato bi morale države članice na ravni Skupnosti in, kjer je to mogoče, tudi na regionalni ravni spodbujati integracijo svojih nacionalnih trgov ter sodelovanje upravljavcev omrežij na ravni Skupnosti in nacionalni ravni. Regionalne pobude za integracijo so bistven vmesni korak pri doseganju energetskega trga Skupnosti, ki ostaja končni cilj. Regionalna raven prispeva k hitrejšemu procesu integracije, saj zadevnim akterjem, zlasti državam članicam, nacionalnim regulativnim organom in upravljavcem prenosnih omrežij, omogoča sodelovanje glede posebnih vprašanj.

(38)	Razvoj resnično omrežja, ki bo namenjen vsej Skupnosti, bi moral biti eden izmed glavnih ciljev te direktive in zato bi morala biti za regulativna vprašanja o čezmejnih povezavah in regionalnih trgih odgovorna Agencija.

(39)

Komisija bi zato morala v posvetovanju z zainteresiranimi stranmi (zlasti z upravljavci prenosnega omrežja in Agencijo) oceniti izvedljivost vzpostavitve enotnega združenja evropskih upravljavcev prenosnih omrežij ter analizirati stroške in koristi integracije trga ter učinkovitega in zanesljivega delovanja prenosnega omrežja.

(40)

Zagotovitev enotnih pravil za pravilno delujoči notranji trg in široka ponudba vsem dostopne energije bi tudi morala biti med glavnimi cilji te direktive. V ta namen bi neizkrivljene cene zagotovile najboljše spodbude za čezmejne medsebojne povezave in naložbe v novo proizvodnjo električne energije ter dolgoročno vodile v cenovno konvergenco.

(41)	Okrepljeno regionalno sodelovanje bi moralo biti prvi korak pri razvoju docela povezanega evropskega elektroenergetskega omrežja, na katerega bi se nazadnje priključili tudi elektroenergetski otoki, ki še vedno obstajajo v Evropski uniji.

(42)

Regulativni organi bi morali zagotavljati informacije trgu tudi zato, da bi Komisiji omogočili, da opravlja svojo nalogo opazovanja in nadzorovanja evropskega trga z električno energijo in njegov kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni razvoj, vključno z vidiki kot so proizvodna zmogljivost, različni viri proizvodnje električne energije, infrastrukture za prenos in distribucijo, kakovostna storitev in oskrba, čezmejna trgovina, upravljanje prezasedenosti, naložbe, veleprodajne in potrošniške cene, likvidnost trga, okoljske izboljšave in izboljšanje učinkovitosti.

(43)

Ker cilja te direktive, in sicer vzpostavitve v celoti delujočega notranjega trga z električno energijo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganih ukrepov lahko lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(44)

Uredba (ES) št. 1228/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (6) daje Komisiji možnost za sprejem smernic za doseganje potrebne stopnje usklajenosti. Take smernice, ki so ║zavezujoči izvedbeni ukrepi, so koristno sredstvo, ki ga je mogoče po potrebi hitro prilagoditi.

▐

(45)	Direktivo 2003/54/ES je treba ustrezno spremeniti —

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2003/54/ES

Direktiva 2003/54/ES se spremeni:

(1)

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„ Ta direktiva določa skupna pravila za proizvodnjo, prenos, distribucijo in dobavo električne energije, ki vključujejo določbe za varstvo potrošnikov, namenjena pa so izboljšanju in integraciji konkurenčnih energetskih trgov v Evropski uniji, povezanih s skupnim omrežjem. Določa pravila glede organiziranja in delovanja elektroenergetskega sektorja, odprt dostop do trga, merila in postopke, ki se uporabljajo pri javnih razpisih in izdaji energetskih dovoljenj ter obratovanju sistemov. Določa tudi obveznosti glede univerzalnih storitev in pravice odjemalcev električne energije ter pojasnjuje obveznosti glede konkurence. “

(2)

Člen 2 se spremeni:

(a)

Točka 12 se nadomesti z naslednjim:

„ 12.

„upravičeni odjemalec“ pomeni odjemalca, ki lahko kupuje električno energijo od dobavitelja po lastni izbiri v smislu člena 21 te direktive ter lahko sklene pogodbe z več dobavitelji hkrati; “

(b)

Točka 21 se nadomesti z naslednjim:

„21.

„vertikalno integrirano podjetje“ pomeni elektroenergetsko podjetje ali skupino elektroenergetskih podjetij, kjer nadzor v smislu člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (7) izvaja ista oseba ali iste osebe, in sicer neposredno ali posredno, in kjer podjetje ali skupina podjetij opravlja vsaj eno od dejavnosti prenosa ali distribucije in vsaj eno od dejavnosti proizvodnje ali dobave električne energije;

(c)

Dodajo se naslednje točke:

„32.	„pogodba o dobavi električne energije“ pomeni pogodbo za dobavo električne energije, ne vključuje pa izvedenih finančnih instrumentov za trgovanje z električno energijo;

33.

„izvedeni finančni instrument za trgovanje z električno energijo“ pomeni finančni instrument iz enega od oddelkov C5, C6, ali C7 Priloge I k Direktivi 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (8) , če se ta instrument nanaša na električno energijo;

34.

„nadzor“ pomeni kakršne koli pravice, pogodbe ali druga sredstva, ki ločeno ali skupno in ob upoštevanju ustreznih dejstev ali predpisov omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na podjetje, in sicer zlasti:

a)	lastništvo ali pravica do uporabe celotnega ali dela premoženja podjetja;

b)	pravice ali pogodbe, ki zagotavljajo odločilni vpliv na sestavo, glasovanje ali sklepe organov podjetja.

35.	„industrijsko območje“ pomeni geografsko območje v zasebni lasti z električnim omrežjem, ki je namenjeno predvsem oskrbi industrijskih odjemalcev na tem območju;

36.

„poštena in neizkrivljena konkurenca na odprtem trgu“ pomeni enake možnosti in enak dostop za vse ponudnike v Evropski uniji, za kar so odgovorne države članice, nacionalni regulativni organi in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev („Agencija“), ustanovljena z Uredbo (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (9) ;

37.

„elektroenergetsko podjetje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja vsaj eno od naslednjih dejavnosti: proizvodnja, prenos, distribucija, dobava ali nakup električne energije; odgovorna je tudi za tržne, tehnične in/ali vzdrževalne naloge v zvezi s temi dejavnostmi; ta oseba ne sme vključevati končnih odjemalcev;

38.	„pomanjkanje energije“ pomeni, da si člani gospodinjstva ne morejo privoščiti ogrevanja svojega stanovanjskega prostora na sprejemljivo temperaturo, ki temelji na vrednostih, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija;

39.

„virtualna elektrarna“ pomeni program sproščanja električne energije, pri katerem mora podjetje, ki proizvaja električno energijo, zainteresiranim dobaviteljem za določen čas prodati ali dati na voljo določeno količino električne energije ali jim omogočiti dostop do dela svojih proizvodnih zmogljivosti.

(3)

V členu 3 se spremeni :

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„ 2. Ob popolnem upoštevanju ustreznih določb Pogodbe, zlasti člena 86, lahko države članice v splošnem gospodarskem interesu naložijo elektroenergetskim podjetjem obveznosti javnih storitev, ki se lahko nanašajo na varnost, skupaj z zanesljivostjo oskrbe, na rednost, kakovost in ceno oskrbe in na varovanje okolja, skupaj z učinkovito rabo energije, obnovljivimi viri energije in varstvom podnebja. Take obveznosti morajo biti jasno določene, pregledne, nediskriminatorne in preverljive in morajo elektroenergetskim podjetjem v EU zagotavljati enak dostop do nacionalnih potrošnikov. V zvezi z zanesljivostjo oskrbe, učinkovito rabo energije/uravnavanjem povpraševanja ter za uresničitev okoljskih ciljev in ciljev v zvezi z obnovljivimi viri energije, navedenih v tem odstavku, lahko države članice uvedejo dolgoročno načrtovanje in pri tem upoštevajo možnost želje tretjih strank za dostop do omrežja. “

(b)

V odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ 3. Države članice zagotovijo, da vsi gospodinjski odjemalci in [ … ] mala podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij (10) (podjetja, ki imajo manj kot 50 zaposlenih in katerih letni promet in/ali letna bilančna vsota ne presega 10 milijonov EUR), uživajo univerzalne storitve, to je pravico do oskrbe na njihovem območju z električno energijo določene kakovosti po dostopnih, lahko in jasno primerljivih, preglednih in nediskriminacijskih cenah. Ti odjemalci imajo dostop do izbire, poštenosti, zastopanja in pravnih sredstev. Kakovost storitev je glavna odgovornost elektroenergetskih podjetij. Da bi države članice zagotovile ponudbo univerzalnih storitev, lahko imenujejo dobavitelja zadnje instance. Države članice naložijo distribucijskim podjetjem obveznost povezave njihovih odjemalcev na omrežje pod pogoji in po tarifah, ki so določene v skladu s postopkom, določenim v členu 22c. Nič v tej direktivi državam članicam ne preprečuje krepitve položaja domačih malih in srednje velikih odjemalcev na trgu s pospeševanjem možnosti prostovoljnega povezovanja zaradi zastopanja te skupine odjemalcev.

(c)

Za odstavkom 3 se vstavijo naslednji odstavki :

„ 3a. Države članice zagotovijo, da bodo imeli vsi odjemalci pravico do dobave električne energije na osnovi sporazuma z dobaviteljem ne glede na to, v kateri državi članici je dobavitelj registriran. Države članice zato sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da dobaviteljem, ki so registrirani na njihovem ozemlju, pri dobavi odjemalcem ni treba izpolnjevati dodatnih pogojev.

3b. Države članice zagotovijo, da:

a)	kadar želi odjemalec zamenjati dobavitelja, zadevni operater(ji) spremembo izvrši(jo) v dveh tednih, in

b)	so odjemalci upravičeni do prejemanja vseh relevantnih podatkov o porabi.

Države članice zagotovijo, da imajo vsi odjemalci, brez diskriminacije glede na stroške, vloženi trud ali čas, pravice iz točk (a) in (b). “

(d)

Odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„ 5. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zaščitijo končne odjemalce in poskrbijo zlasti za ustrezne nadzorne ukrepe za zaščito ranljivih odjemalcev, skupaj s prepovedjo odklopa upokojencev in invalidnih oseb pozimi. V tej zvezi priznajo pomanjkanje energije iz člena 2(38) in določijo opredelitve ranljivih odjemalcev. Države članice zagotovijo, da se pravice in obveznosti, povezane z ranljivimi odjemalci, uporabljajo, in sprejmejo zlasti ukrepe za zaščito končnih odjemalcev na oddaljenih območjih. Zagotoviti morajo visoko raven varstva potrošnikov, zlasti glede preglednosti splošnih pogodbenih pogojev, splošnih informacij in mehanizmov za reševanje sporov. Države članice morajo upravičenim odjemalcem zagotoviti dejansko možnost enostavne zamenjave dobavitelja. Vsaj kar zadeva gospodinjske odjemalce, morajo ti ukrepi vključevati tudi ukrepe, navedene v Prilogi A. “

(e)

Po odstavku 5 se vstavi naslednji odstavek:

„ 5a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za obravnavo pomanjkanja energije v nacionalnih energetskih akcijskih načrtih, da se bo število ljudi, ki jim primanjkuje energije, dejansko zmanjšalo, in o teh ukrepih obvestijo Komisijo. Vsaka država članica je v skladu z načelom subsidiarnosti odgovorna za opredelitev pomanjkanja energije na nacionalni ravni po posvetovanju z nacionalnimi regulativnimi organi in zainteresiranimi stranmi v zvezi s členom 2(34d). Ti ukrepi lahko vključujejo prejemke iz sistemov socialne varnosti, podporo izboljšanju energetske učinkovitosti ter proizvodnjo energije po najnižjih možnih cenah. Ti ukrepi ne ovirajo odpiranja trga iz člena 21. Komisija določi kazalnike za spremljanje vpliva ukrepov na pomanjkanje energije in delovanje trga. “

(f)

Odstavek 6 se spremeni:

(i)

V prvem pododstavku se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„ a)	prispevek posameznega vira energije k skupni sestavi goriv, ki jih je dobavitelj koristil v predhodnem letu, na usklajen in razumljiv način v državah članicah, da se omogoči enostavna primerjava podatkov; “

(ii)

V prvem pododstavku se doda naslednja točka:

„ (ba)

informacije o njihovih pravicah in pravnih sredstvih, ki so jim na voljo v primeru spora. “

(iii)

Tretji pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„ Nacionalni regulativni organi sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo verodostojnost podatkov, ki jih dobavitelji posredujejo svojim odjemalcem skladno s tem členom. Pravila o zagotavljanju podatkov, ki veljajo v državah članicah in na ustreznih trgih, se uskladijo. “

(g)

Odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„ 7. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za izpolnitev ciljev glede socialne in gospodarske kohezij, z namenom zmanjšanja stroškov energije za gospodinjstva z majhnimi dohodki in zagotovitev istih pogojev za tiste, ki živijo na oddaljenih območjih, ter ciljev varstva okolja. Ti ukrepi vključujejo ukrepe za energetsko učinkovitost/uravnavanje povpraševanja in sredstva za boj proti spremembam podnebja, in za zanesljivo oskrbo, lahko pa zajemajo tudi zagotavljanje zadostnih ekonomskih spodbud z uporabo, kjer to ustreza, vseh obstoječih nacionalnih orodij in orodij Skupnosti za vzdrževanje in izgradnjo potrebne omrežne infrastrukture, skupaj z zmogljivostmi za medsebojno povezovanje. “

(h)

Za odstavkom 7 se vstavijo naslednji odstavki :

„ 7a. Da bi spodbudili energetsko učinkovitost, nacionalni regulativni organi pooblastijo elektroenergetska podjetja za uvedbo formul za določitev cen, ki so večje v primerih večje stopnje porabe, in zagotovijo dejavno sodelovanje odjemalcev in upravljavcev distribucijskih omrežij pri delovanju sistema, tako da podprejo uvedbo ukrepov za optimalno uporabo energije, zlasti ob konicah. Take formule za določitev cen, skupaj z uvedbo pametnih števcev in omrežij, spodbujajo energetsko učinkovito ravnanje ter najnižje možne stroške za gospodinjske odjemalce, zlasti za gospodinjstva, kjer primanjkuje energije.

7b. Države članice zagotovijo skupne kontaktne točke, da se potrošnikom posredujejo vse potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavne zakonodaje in pravnih sredstev, ki so jim na voljo v primeru spora. “

(i)

Dodajo se naslednji odstavki :

„ 9a. Komisija, ob posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi, potrošniškimi organizacijami in socialnimi partnerji, oblikuje listino, v kateri so navedene pravice potrošnikov energije, določene v zakonodaji Skupnosti, tudi v tej direktivi. Države članice zagotovijo, da dobavitelji energije sprejmejo ustrezne ukrepe, da vsem svojim odjemalcem posredujejo izvod te listine in zagotovijo njeno dostopnost javnosti. Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da dobavitelji energije izpolnijo te obveznosti in spoštujejo pravice odjemalcev, določene v listini.

9 ter. 9b. Da bi države članice odjemalcem pomagale znižati stroške energije, lahko določijo, da se prihodki od električne energije, ki jo porabijo gospodinjski odjemalci, namenijo za financiranje energetske učinkovitosti, in zahtevajo programe merjenja na strani povpraševanja za gospodinjske odjemalce. “

(4)

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„ Države članice zagotovijo spremljanje zanesljivosti oskrbe. Če države članice to ocenijo kot primerno, lahko to nalogo zaupajo nacionalnemu regulativnemu organu iz člena 22a. Spremljanje mora zlasti pokrivati ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na nacionalnem trgu,[…] vključno z natančno napovedjo […] povpraševanja v prihodnosti in razpoložljivih zalog, predvidene dodatne zmogljivosti, ki se načrtujejo ali gradijo, kakovost in raven vzdrževanja omrežij, dostop porazdeljene in mikro proizvodnje, kakor tudi ukrepe ob konični obremenitvi in izpadu enega ali več dobaviteljev. Pristojni organi morajo vsako […] leto najpozneje do 31. julija objaviti poročilo s pregledom ugotovitev, ki so rezultat spremljanja teh vprašanj, in kakršne koli sprejete ali predvidene ukrepe, ki zadevajo ta vprašanja, ter poročilo takoj poslati Komisiji. “

(5)

V členu 5 se pred obstoječi odstavek vstavi naslednji člen :

„ Nacionalni regulativni organi zagotovijo, da so tehnična operativna merila določena in da so tehnična pravila, ki vzpostavljajo ustrezne ravni zanesljivosti in varnosti ter določajo operativne zahteve za delovanje proizvodnih naprav, distribucijskih omrežij, neposredno priključenih naprav odjemalcev, povezovalnih daljnovodov in neposrednih daljnovodov, izdelana ter dostopna javnosti. Ta tehnična pravila zagotavljajo skladno delovanje omrežij in morajo biti objektivna ter nepristranska. Če Agencija meni, da je potrebna uskladitev teh pravil, ustrezno svetuje zadevnim nacionalnim regulativnim organom. “

(6)

Vstavi se naslednji člen ║:

„Člen 5a

Spodbujanje regionalnega sodelovanja

1. Nacionalni regulativni organi sodelujejo med seboj, da bi uskladili strukturo trgov in svoje nacionalne trge integrirali vsaj na eni ali več regionalnih ravneh, kar bi bil prvi korak k popolnoma liberaliziranemu notranjemu trgu z električno energijo. Zlasti spodbujajo sodelovanje upravljavcev omrežij na regionalni ravni ter omogočajo njihovo integracijo na tej ravni z namenom, da oblikujejo konkurenčen evropski trg, pospešijo uskladitev svojega pravnega , regulativnega in tehničnega okvira ter še zlasti integrirajo elektroenergetske otoke, ki še vedno obstajajo v Evropski uniji. Države članice zato spodbujajo čezmejno in regionalno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi.

2. Agencija sodeluje z nacionalnimi regulativnimi organi in upravljavci prenosnih omrežij v skladu s poglavjem IV, da zagotovi približevanje regionalnih regulativnih okvirov in tako ustvari konkurenčen evropski trg. Če Agencija meni, da so potrebna zavezujoča pravila o takem sodelovanju, da ustrezna priporočila. Na regionalnih trgih se smatra, da je Agencija pristojni organ na področjih, določenih v členu 22d. “

(7)

Člen 6(2) se spremeni :

a)	uvodni del nadomesti z naslednjim : „ 2. Države članice določijo merila za podelitev energetskega dovoljenja za gradnjo proizvodne zmogljivosti na svojem ozemlju. Ta merila se nanašajo na: “

dodata se naslednji točki :

„ „(ia)

prispevek držav članic k izpolnjevanju cilja, da bodo do leta 2020 uporabljale 20 odstotkov energije iz obnovljivih virov;“

„(ib)

zahtevo, da proizvajalci električne energije upoštevajo sistem za trgovanje z emisijami.“ .“

(8)

Člen 6(3) se nadomesti z naslednjim:

„ 3. Države članice zagotovijo, da mali decentralizirani in/ali porazdeljeni proizvajalci uživajo ugodnosti poenostavljenih postopkov pridobivanja dovoljenj. Poenostavljeni postopki bi morali veljati za vse objekte, ki proizvedejo manj kot 50 MW, in za vse vgrajene generatorje. “

(9)

Člen 7(5) se nadomesti z naslednjim:

„ 5. Države članice imenujejo pristojni organ oblasti, javni ali zasebni organ, ki ni povezan s proizvodnjo električne energije, z dejavnostmi njenega prenosa, distribucije ali dobave in je lahko nacionalni regulativni organ iz člena 22a(1), ki bo odgovoren za organizacijo, spremljanje in nadzor razpisnega postopka iz odstavkov 1 do 4. [ … ] Ta pristojni organ oblasti ali organ sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi zaupnosti podatkov, zajetih v razpisih. “

(10)

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Ločevanje prenosnih omrežij in upravljavcev prenosnih omrežij

1. Države članice zagotovijo, da od [datum prenosa plus eno leto]:

a)	vsako podjetje, ki ima v lasti prenosno omrežje, deluje kot upravljavec prenosnega omrežja;

ista oseba oziroma iste osebe ne morejo ne posamezno ne skupaj :

i)	izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave, in izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad upravljavcem prenosnega omrežja ▐, imeti deleža v njem ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njim; ali

ii)	izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad upravljavcem prenosnega omrežja ▐ in izvajati neposrednega ali posrednega nadzora nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave, imeti deleža v njem ali uveljavljati kakršne koli pravice nad njim.

ista oseba oziroma iste osebe ne morejo imenovati članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki pravno zastopajo podjetje, pri upravljavcu prenosnega omrežja ▐ in ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora ali imeti deleža v ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave;

d)	ista oseba ne more biti član nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki pravno zastopajo podjetje, pri podjetju, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave ter upravljavcu prenosnega omrežja ali prenosnega sistema;

ista oseba oziroma iste osebe ne smejo upravljati prenosnega omrežja s pogodbo o upravljanju ali uveljavljati vpliva na kakršen koli drug nelastniški način, ne smejo izvajati neposrednega ali posrednega nadzora ali imeti deleža v ali uveljavljati pravic nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave.

2. Delež in pravice iz odstavkov 1(b) vključujejo zlasti:

a)	lastništvo dela kapitala ali poslovnih sredstev, ║

b)	pravico do uveljavljanja glasovalnih pravic, ║

c)	pravico do imenovanja članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali teles, ki pravno zastopajo podjetje, ali

d)	pravico do izplačila dividend ali drugih oblik udeležbe pri dobičku.

3. Za namene odstavka 1(b) pojem „podjetje, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave“ vključuje pojem „podjetje, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave“ v smislu Direktive 2003/55/ES ║, pojma „upravljavec prenosnega omrežja“ in „prenosno omrežje“ pa vključujeta pojma „upravljavec prenosnega omrežja“ in „prenosno omrežje“ v smislu Direktive 2003/55/ES.

4. ║ 4. Države članice nadzorujejo postopek ločevanja vertikalno povezanih podjetij in Komisiji predložijo poročilo o doseženem napredku.

5. Države članice lahko dovolijo odstopanja od odstavkov 1(b) in 1(c) do [datum prenosa plus dve leti], če upravljavci prenosnega sistema niso del vertikalno integriranega podjetja.

6. Obveznost iz odstavka 1(a) se šteje za izpolnjeno, če več podjetij, ki imajo v lasti prenosna omrežja, ustanovi skupno podjetje, ki deluje kot upravljavec zadevnih prenosnih omrežij v več državah članicah. ▐

7. Kadar je oseba iz odstavka 1(b), do (e) država članica ali javni organ, se dva ločena javna organa za izvajanje nadzora nad upravljavcem prenosnega omrežja ali prenosnim omrežjem na eni strani in nad podjetjem, ki opravlja katero koli od dejavnosti proizvodnje ali dobave na drugi strani, ne štejeta za isto osebo oziroma iste osebe.

8. Države članice zagotovijo, da se poslovno občutljivi podatki iz člena 12, s katerimi razpolagajo upravljavec prenosnega omrežja, ki je bil del vertikalno integriranega podjetja, in njegovo osebje, ne posredujejo podjetjem, ki opravljajo katero koli dejavnost proizvodnje in dobave.“

(11)

Vstavita se naslednja člena ║:

„Člen 8a

Nadzor nad lastniki prenosnih omrežij in upravljavci prenosnih omrežij

1. Brez poseganja v mednarodne obveznosti Skupnosti, prenosnih omrežij ali upravljavcev prenosnih omrežij ne nadzira oseba ali osebe iz tretjih držav.

2. Sporazum z eno ali več tretjimi državami, katerega podpisnica je Skupnost, lahko dovoljuje odstopanje od odstavka 1.

Člen 8b

Imenovanje in certifikacija upravljavcev prenosnih omrežij

1. Podjetja, ki imajo v lasti prenosno omrežje in ki so jih nacionalni regulativni organi v skladu s certifikacijskim postopkom iz tega člena, da izpolnjujejo zahteve iz členov 8(1) in 8a, države članice odobrijo in imenujejo za upravljavce prenosnega omrežja. Imenovanje upravljavcev prenosnega omrežja se sporoči Komisiji in objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Brez poseganja v mednarodne obveznosti Skupnosti se certifikacija, ki jo zahteva lastnik prenosnega omrežja ali upravljavec prenosnega omrežja, ki ga v skladu s členom 8a nadzorujejo oseba ali osebe iz tretjih držav, zavrne, razen če lastnik prenosnega omrežja ali upravljavec prenosnega omrežja dokaže, da za zadevni subjekt ni mogoče, da bi nanj v nasprotju s členom 8(1) neposredno ali posredno vplival kateri koli upravljavec, ki se ukvarja s proizvodnjo ali dobavo plina ali električne energije, ali tretja država.

3. Upravljavci prenosnih omrežij nacionalni regulativni organ obvestijo o vseh načrtovanih transakcijah, zaradi katerih bi bila lahko potrebna ponovna preučitev skladnosti s členoma 8(1) ali 8a.

4. Nacionalni regulativni organi preverjajo, ali upravljavci prenosnih omrežij izpolnjujejo zahteve iz členov 8(1) in 8a. Da to zagotovijo, začnejo certifikacijski postopek:

a)	po prejemu obvestila s strani upravljavca prenosnega omrežja v skladu z odstavkom 3;

b)	na lastno pobudo, če so seznanjeni s tem, da bi bile lahko zaradi načrtovane spremembe pravic ali vpliva nad lastniki prenosnih omrežij ali upravljavci prenosnih omrežij kršene določbe členov 8(1) ali 8a, ali če imajo utemeljen razlog za domnevo, da je do take kršitve že prišlo; ali

c)	na utemeljeno zahtevo Komisije.

5. Nacionalni regulativni organi sprejmejo odločitev glede certifikacije upravljavca prenosnega omrežja v štirih mesecih od datuma obvestila s strani upravljavca prenosnega omrežja ali od datuma zahteve Komisije. Po preteku tega obdobja se šteje, da se certifikacija odobri. Izrecna odločitev ali tihi pristanek nacionalnega regulativnega organa lahko postane veljaven šele po zaključku postopka iz odstavkov 6 do 9 in le, če Komisija ne nasprotuje.

6. Izrecno odločitev ali tihi pristanek v zvezi s certifikacijo upravljavca prenosnega omrežja nacionalni regulativni organ takoj posreduje Komisiji, skupaj z vsemi zadevnimi podatki, ki se nanašajo na odločitev.

7. Komisija uradno obvestilo prouči takoj po prejemu. Če Komisija ugotovi, da za odločitev nacionalnega regulativnega organa obstaja resen sum, da ni skladna s členi 8(1), 8a ali 8b(2), v dveh mesecih po prejemu uradnega obvestila sproži postopek. V takem primeru nacionalni regulativni organ in zadevnega upravljavca prenosnega omrežja povabi, da predložita pripombe. Če Komisija zahteva dodatne podatke, se lahko obdobje dveh mesecev podaljša za dodatna dva meseca, s pričetkom od prejema popolnih podatkov.

8. Če se Komisija odloči za sprožitev postopka, v štirih mesecih od datuma te odločitve sprejme končno odločitev, in sicer:

a)	da ne nasprotuje odločitvi nacionalnega regulativnega organa; ali

b)	od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali prekliče svojo odločitev, če meni, da zahteve iz členov 8(1), 8a ali 8b(2) niso izpolnjene.

9. Če Komisija ne sproži postopka ali ne sprejme končne odločitve v roku iz odstavkov 7 in 8, se šteje, da ne nasprotuje odločitvi nacionalnega regulativnega organa.

10. Nacionalni regulativni organ ravna v skladu z odločitvijo Komisije o spremembi ali preklicu odločitve o certifikaciji v roku štirih tednov in o tem obvesti Komisijo.

11. Nacionalni regulativni organi in Komisija lahko od upravljavcev prenosnih omrežij in podjetij, ki opravljajo katero koli dejavnost proizvodnje ali dobave, zahtevajo vse informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog iz tega člena.

12. Nacionalni regulativni organi in Komisija poskrbijo za zaupnost komercialno občutljivih podatkov.“

▐

(12)

Člen 9 se spremeni:

(a)

Točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)

zagotovi dolgoročno sposobnost omrežja za izpolnjevanje razumnih potreb po prenosu električne energije, v ekonomsko sprejemljivih pogojih upravlja, vzdržuje in razvija varna, zanesljiva in učinkovita prenosna omrežja z upoštevanjem varovanja okolja ter ▐ v zvezi s povezovanjem obnovljivih virov energije , vključitvijo elektrarn in ▐ nizkoogljične tehnologije v sistem omrežja in spodbujanjem energetske učinkovitosti ter raziskav in inovacij .“

(b)

Točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„ (c)

uravnava energijske tokove na omrežju ob upoštevanju izmenjave z drugimi povezanimi omrežji in skupnih standardov, usklajenih na evropski ravni. Zato je upravljavec prenosnega omrežja odgovoren za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega elektroenergetskega sistema in s tem zagotavlja razpoložljivost vseh potrebnih sistemskih storitev, vključno s tistimi, ki se izvajajo kot odziv na povpraševanje na podlagi skupnih standardov, če je takšna razpoložljivost neodvisna od vseh drugih prenosnih omrežij, s katerimi je njegov sistem povezan; “

(c)

Točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	zagotovi upravljavcu katerega koli drugega omrežja, s katerim je njegovo omrežje povezano, potrebne informacije za zagotovitev varnega in učinkovitega obratovanja […] in skladnega delovanja povezanih omrežij, tako da te informacije skupaj uporabljata; “

(d)

Točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„ (f)

uporabnikom omrežja na osnovi skupnih standardov zagotovi informacije, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do omrežja. “

(e)

Doda se naslednja točka:

„ (fa)

pod nadzorom nacionalnih regulativnih organov pobira dajatve za prezasedenost in plačila v okviru mehanizma nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1228/2003, zagotavlja in ureja dostop tretjih strani ter daje utemeljene razlage za zavrnjen dostop; upravljavci prenosnega omrežja pri izvajanju svojih nalog v skladu s tem členom predvsem spodbujajo integracijo trga ter čim bolj povečajo socialno-ekonomsko blaginjo. “

(13)	Člen 10 se črta. ▐

(14)

Člen 11 se spremeni :

(a)

Odstavek 2 nadomesti z naslednjim :

„ 2. Razporejanje proizvodnih naprav in uporaba povezovalnih daljnovodov se določi na podlagi meril, ki jih odobrijo nacionalni regulativni organi in ki morajo biti objektivna, objavljena in uporabljena nediskriminatorno, kar zagotavlja pravilno delovanje notranjega trga z električno energijo. Merila upoštevajo vrstni red gospodarnosti električne energije iz razpoložljivih proizvodnih naprav, prenosov preko povezovalnih daljnovodov in tehnične omejitve sistema. “

(b)

Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„ 3. Nacionalni regulativni organ zahteva od upravljavca omrežja, da pri razporejanju proizvodnih naprav daje prednost proizvodnim napravam, ki uporabljajo obnovljive vire energije ali odpadke ali ki sočasno proizvajajo toploto in električno energijo, razen če zahteve za tehnično izravnavo ne bi bile izpolnjene ali bi bili ogroženi varnost in zanesljivost omrežja. “

(c)

Odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„ 5. Države članice prek nacionalnih regulativnih organov zahtevajo od upravljavcev prenosnega omrežja, da izpolnijo minimalne standarde glede delovanja, vzdrževanja in razvoja prenosnega omrežja, skupaj z zmogljivostjo za medsebojno povezovanje. Nacionalnim regulativnim organom bi bilo treba podeliti širša pooblastila z namenom varovanja potrošnikov v Evropski uniji. “

(d)

Vstavita se naslednja odstavka :

„ 7a. Upravljavci prenosnih omrežij omogočajo sodelovanje velikih končnih odjemalcev in povezovalcev končnih odjemalcev na trgih rezervne električne energije in izravnalnih trgih. Če imajo ponudbe proizvodnje in povpraševanja enako ceno, ima prednost povpraševanje.

7b. Nacionalni regulativni organi poskrbijo da so pravila za izravnavo in tarife v vseh državah članicah primerno usklajene do … (11). Zagotovijo zlasti, da lahko veliki končni odjemalci, povezovalci končnih odjemalcev in porazdeljeni proizvajalci učinkovito prispevajo k storitvam izravnave in drugim pomembnim sistemskim storitvam.

(15)

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Zaupnost podatkov, ki velja za upravljavce prenosnih omrežij in lastnike prenosnih omrežij

1. Brez poseganja v člen 18 ali druge pravne dolžnosti razkritja podatkov vsak upravljavec prenosnega omrežja in lastnik prenosnega omrežja varuje zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki jih dobi med izvajanjem svoje poslovne dejavnosti, in prepreči razkritje poslovno koristnih podatkov o svojih dejavnostih na diskriminatoren način, zlasti pa poslovno občutljivih podatkov ne posreduje drugim delom družbe, razen če je to potrebno za izvedbo poslovne transakcije. Da se zagotovi popolno spoštovanje pravil glede ločevanja ║, je treba zagotoviti tudi, da lastnik prenosnega omrežja in ostali deli družbe ne uporabljajo skupnih storitev, razen storitev izključno administrativne narave in storitev IT (npr.ne smejo imeti skupne pravne službe).

2. Upravljavci prenosnih omrežij v zvezi s prodajo ali nakupom električne energije prek povezanih podjetij ne smejo zlorabljati poslovno občutljivih podatkov, pridobljenih od tretjih strank pri zagotavljanju dostopa do omrežja ali pogajanjih o njem.

3. Tržne informacije, ki so bistvene za konkurenco na trgu, zlasti informacije, ki omogočajo prepoznavanje točke dostave, informacije o nameščeni zmogljivosti ter informacije o naročeni zmogljivosti, so dostopne vsem dobaviteljem električne energije na trgu. Kadar je to potrebno, nacionalni regulativni organi od izvajalcev zahtevajo, da te informacije posredujejo zadevnim osebam. “

(16)

Člen 14 se spremeni:

(a)

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„ 1. Upravljavec distribucijskega omrežja je odgovoren za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da izpolnjuje razumne zahteve po distribuciji električne energije, in za upravljanje, vzdrževanje in razvoj varne, zanesljive in učinkovite distribucije električne energije na svojem območju v ekonomsko sprejemljivih pogojih in z obveznim upoštevanjem varovanja okolja, ter za spodbujanje energetske učinkovitosti. “

(b)	Odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „ 3. Upravljavec distribucijskega omrežja posreduje uporabnikom omrežja podatke, ki jih potrebujejo za učinkovit dostop do omrežja in njegovo uporabo. “

(c)

Za odstavkom 3 se vstavijo naslednji odstavki :

„ 3a. Upravljavec prenosnega omrežja v … (12) ustreznemu nacionalnemu regulativnemu organu predloži predlog, v katerem so opisani ustrezni informacijski in komunikacijski sistemi, ki morajo biti vzpostavljeni, da se zagotovijo informacije iz odstavka 3. Navedeni predlog bo med drugim olajšal uporabo dvosmernih elektronskih števcev, ki jih bodo vsi odjemalci prejeli v … (13), dejavno sodelovanje končnih odjemalcev in porazdeljenih proizvajalcev pri delovanju sistema ter sprotni pretok informacij med upravljavci distribucijskih in prenosnih sistemov, kar je namenjeno optimalni uporabi vseh razpoložljivih virov proizvodnje, omrežja in povpraševanja.

3b. V … (14) nacionalni regulativni organi odobrijo ali zavrnejo predloge iz odstavka 3a. Nacionalni regulativni organi zagotovijo polno interoperabilnost informacijskih in komunikacijskih sistemov. V ta namen lahko izdelajo smernice in zahtevajo spremembe predlogov iz odstavka 3a.

3c. Preden nacionalni regulativni organ obvesti upravljavca distribucijskega sistema o svoji odločitvi v zvezi s predlogom iz odstavka 3a, o tem obvesti Agencijo oziroma Komisijo, če Agencija še ne deluje. Agencija ali Komisija zagotovi, da informacijski in komunikacijski sistemi, ki naj bi se vzpostavili, poenostavljajo razvoj notranjega trga z električno energijo in ne ustvarjajo novih tehničnih ovir.

(d)	Za odstavkom 4 se vstavi naslednji odstavek : „ 4a. Države članice spodbujajo posodobitev distribucijskih omrežij, ki bodo zgrajena tako, da bodo spodbujala decentralizirano proizvodnjo in zagotavljala energetsko učinkovitost. “

(17)

Člen 15 se spremeni:

(a)	V odstavku 2(c) se za prvim stavkom doda naslednji stavek: „Upravljavec distribucijskega omrežja mora imeti za izpolnjevanje teh nalog na voljo potrebne vire, tudi človeške, tehnične, finančne in fizične.“

(b)

Odstavek 2(d) se spremeni:

(i)	Zadnji stavek se spremeni: „Oseba ali organ, ki je odgovoren za nadzor nad programom za doseganje skladnosti (v nadaljevanju „nadzornik za skladnost“), pošlje nacionalnemu regulativnemu organu iz člena 22a(1) letno poročilo o sprejetih ukrepih, ki se objavi.“

(ii)	Doda se naslednji stavek: „Nadzornik za skladnost je popolnoma neodvisen in ima dostop do vseh informacij upravljavca distribucijskega omrežja in morebitnih povezanih podjetij, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog.“

(c)

Dodata se naslednji odstavek ║:

„3. Če je upravljavec distribucijskega omrežja del vertikalno integriranega podjetja, nacionalni regulativni organi zagotovijo, da se dejavnosti upravljavca distribucijskega omrežja spremljajo, tako da svoje vertikalne integracije ne more izrabljati za izkrivljanje konkurence. Zlasti se vertikalno integrirani upravljavci distribucijskih omrežij izogibajo temu, da bi s svojimi dejavnostmi na področju komuniciranja in trženja blagovne znamke ustvarjali zmedo v zvezi z ločeno identiteto dela vertikalno integriranega podjetja, ki se ukvarja z dobavo.“

▐

(18)	Člen 17 se nadomesti z naslednjim: „Ta direktiva ne preprečuje delovanja kombiniranega upravljavca prenosnega in distribucijskega omrežja, če za vse dejavnosti izpolnjuje veljavne določbe členov 8, 10b in 15(1).“

(19)

Člen 19(3) se nadomesti z naslednjim:

„ 3. Elektroenergetska podjetja v svojih internih računovodstvih vodijo ločene računovodske izkaze za svoje prenosne in distribucijske dejavnosti, kot bi se to od njih zahtevalo, če bi te dejavnosti opravljala ločena podjetja, da se prepreči diskriminacija, notranje subvencioniranje in izkrivljanje konkurence. Vodijo tudi računovodske izkaze, ki so lahko konsolidirani, za vsako elektroenergetsko dejavnost, ki ni povezana s prenosom in distribucijo. Do 1. julija 2007 vodijo ločene računovodske izkaze za dejavnosti dobave upravičenim odjemalcem in dejavnosti dobave neupravičenim odjemalcem. V računovodskih izkazih določijo prihodek iz lastništva prenosnega/distribucijskega omrežja. Kjer to ustreza, vodijo konsolidirane računovodske izkaze za neelektroenergetske dejavnosti. Notranji računovodski izkazi morajo za vsako dejavnost vključiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. “

(20)

Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim:

„ 2. Upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja lahko zavrne dostop, če nima potrebnih fizično razpoložljivih zmogljivosti. Za zavrnitev dostopa mora podati utemeljene razloge na podlagi objektivnih, tehnično in ekonomsko upravičenih meril. Nacionalni regulativni organ zagotovi, da se ta merila dosledno upoštevajo in da ima uporabnik sistema, ki mu je bil dostop zavrnjen, pravico do pritožbe. Kjer to ustreza in v primeru zavrnitve dostopa, nacionalni regulativni organ zagotovi, da upravljavec prenosnega ali distribucijskega omrežja posreduje ustrezne informacije o potrebnih ukrepih za okrepitev omrežja. Strani, ki želi takšne informacije, se lahko zaračuna razumna pristojbina, ki odraža stroške posredovanja informacij. “

(21)

V člen 21 se vstavijo naslednji odstavki :

„ 2a. Upravičeni odjemalci imajo pravico, da istočasno sklenejo pogodbo z več dobavitelji.

2 ter. „2b. Agencija sproti spremlja vse organizirane veleprodajne trge električne energije, vzpostavljene v Evropski uniji, v Evropskem gospodarskem prostoru in sosednjih državah, da bi odkrila zlorabe tržne moči ali pomanjkljivosti tržne strukture ter spodbujala učinkovito delovanje notranjega trga.““

(22)

Za členom 22 se doda naslednje poglavje:

„POGLAVJE VIIa

NACIONALNI REGULATIVNI ORGANI

Člen 22a

Imenovanje in neodvisnost nacionalnih regulativnih organov

1. Vsaka država članica imenuje samo en nacionalni regulativni organ.

2. Države članice jamčijo za neodvisnost regulativnega organa in zagotovijo, da svoja pooblastila izvaja nepristransko in pregledno. V ta namen države članice zagotovijo, da je regulativni organ pri opravljanju svojih regulativnih nalog, ki mu jih nalagata ta direktiva in z druga relevantna zakonodaja ,

a)	pravno ločen in funkcijsko neodvisen od vseh drugih javnih ali zasebnih subjektov ,

b)	da njegovo osebje in osebe, odgovorne za njegovo upravljanje, delujejo neodvisno od kakršnih koli interesov na trgu in

c)	pri opravljanju regulativnih nalog ne zahteva ali sprejema neposrednih navodil od katere koli vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta.

3. Da zavarujejo neodvisnost nacionalnega regulativnega organa, države članice zagotovijo zlasti:

a)	da ima nacionalni regulativni organ pravno osebnost, finančno neodvisnost ter zadostne človeške in finančne vire za opravljanje svojih dolžnosti;

da mandat članov odbora nacionalnega regulativnega organa traja vsaj pet , vendar ne več kot sedem let, in ga ni mogoče obnoviti. V prvem obdobju ta mandat traja dve leti in pol za polovico članov. Člane se lahko ║ pred koncem mandata razreši funkcije le, če ne izpolnjujejo več pogojev iz tega člena ali če so po nacionalnem pravu storili hujšo kršitev; in

c)	da se proračunske potrebe nacionalnega regulativnega organa krijejo z neposrednimi prihodki od delovanja energetskega trga.

Člen 22b

Cilji politike nacionalnega regulativnega organa

Pri opravljanju regulativnih nalog, določenih v tej direktivi, nacionalni regulativni organ sprejme vse potrebne ukrepe, da se dosežejo naslednji cilji:

spodbujanje konkurenčnega, varnega in okoljsko trajnostnega notranjega trga z električno energijo v Skupnosti ter učinkovito odpiranje trga za vse odjemalce in dobavitelje v Skupnosti, v tesnem sodelovanju s Komisijo, Agencijo in nacionalnimi regulativnimi organi drugih držav članic , in zagotavljanje, da omrežja za oskrbo z električno energijo delujejo učinkovito in zanesljivo ob upoštevanju dolgoročnih ciljev ;

b)	razvoj konkurenčnih in pravilno delujočih ▐ trgov v Skupnosti, da bi dosegli cilj iz točke (a);

c)	odprava vseh omejitev pri trgovanju z električno energijo med državami članicami, vključno z razvojem ustreznih zmogljivosti za čezmejni prenos, da bi zadostili povpraševanju in povečali integracijo nacionalnih trgov , saj bi s tem olajšali neoviran pretok električne energije v Skupnosti;

stroškovno najbolj učinkovit razvoj varnih, zanesljivih in učinkovitih omrežij, usmerjenih k odjemalcem, spodbujanje ▐ ustreznosti omrežij ter zagotavljanje energetske učinkovitosti in vključevanja večjih in manjših upravljavcev, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov, ter zagotavljanje porazdelitev proizvodnje tako v prenosna kot distribucijska omrežja ;

e)	poenostavitev dostopa novih proizvodnih zmogljivosti do omrežja, zlasti odstranjevanje ovir, ki bi lahko onemogočile dostop na trg novim udeležencem in obnovljivim energijam;

f)	zagotavljanje ustreznih spodbud za upravljavce omrežij, kratkoročno in dolgoročno, da bi povečali učinkovitost omrežij in spodbujali integracijo trgov;

g)	zagotavljanje koristi odjemalcev prek učinkovitega delovanja njihovega nacionalnega trga , zagotavljanje varstva potrošnikov in spodbujanje učinkovite konkurence v sodelovanju z organi, pristojnimi za konkurenco;

h)	doseganje visokih standardov univerzalnih in javnih storitev pri dobavi električne energije, prispevanje k varstvu ranljivih odjemalcev in pomoč pri zagotavljanju učinkovitosti ukrepov za varstvo potrošnikov iz priloge A;

i)	usklajevanje potrebnih postopkov izmenjave podatkov.

Člen 22c

Naloge in pooblastila nacionalnega regulativnega organa

1. Nacionalni regulativni organ ima naslednje naloge , ki jih po potrebi izvede ob posvetovanju z drugimi ustreznimi organi Skupnosti ali nacionalnimi organi, upravljavci prenosnega omrežja in zainteresiranimi stranmi na trgu brez poseganja v njihove posebne pristojnosti :

a)	neodvisno in v skladu s preglednimi merili določa ali odobri regulirane omrežne tarife in elemente omrežnih tarif;

b)	zagotavlja, da upravljavci prenosnih in distribucijskih omrežij ter, kjer je primerno, lastniki omrežij, pa tudi elektroenergetska podjetja, izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagata ta direktiva in druga zadevna zakonodaja Skupnosti, vključno s čezmejnimi vprašanji;

pri čezmejnih vprašanjih sodeluje z nacionalnim regulativnim organom ali organi drugih držav članic in z Agencijo ter med drugim zagotavlja zadostne zmogljivosti za povezovanje med prenosnimi infrastrukturami v skladu z učinkovito celostno oceno trga in merilom o zanesljivosti oskrbe ter brez razlikovanja med dobavitelji v različnih državah članicah ;

d)	izpolnjuje in izvaja vse zadevne zavezujoče odločitve Komisije in Agencije ║;

e)	Komisiji, zadevnim organom držav članic in Agenciji letno poroča o svojih dejavnostih in izpolnjevanju svojih nalog. Ta poročila vsebujejo vse sprejete ukrepe in dosežene rezultate kar zadeva vsako izmed nalog iz tega člena;

spremlja izpolnjevanje zahtev glede ločevanja iz te direktive in druge zadevne zakonodaje Skupnosti in preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije in dobave ter zagotavlja, da se tarife za distribucijo in prenos določijo dolgo pred začetkom obdobij, za katera veljajo ;

preverja naložbene načrte upravljavcev prenosnih omrežij in v letnem poročilu zagotavlja oceno naložbenega načrta upravljavcev prenosnih omrežij glede skladnosti z vseevropskim 10-letnim naložbenim načrtom ▐ iz člena 2c(1) Uredbe (ES) št. 1228/2003; 10-letni naložbeni načrt spodbuja naložbe in zagotavlja zadostno usposobljenost in število zaposlenih za izpolnjevanje storitvenih obveznosti; kadar zadevni operater ne izpolnjuje 10-letnega naložbenega načrta, ga regulativni organ kaznuje s primernimi sankcijami v skladu s priporočili, ki jih poda Agencija;

h)	odobri letne naložbene načrte upravljavcev prenosnega omrežja;

i)	spremlja izpolnjevanje zahtev glede varnosti in zanesljivosti omrežja , določa ali potrjuje standarde in zahteve glede kakovosti storitve in dobave ter pregleduje kakovost storitve in dobave v preteklosti ter pravila glede varnosti in zanesljivosti omrežja;

j)	spremlja raven preglednosti in zagotavlja, da elektroenergetska podjetja izpolnjujejo obveznosti glede preglednosti;

k)	spodbuja razvoj evropskih pogodb o prekinljivi oskrbi;

spremlja raven dejanske odprtosti trga in konkurence pri veleprodaji in maloprodaji, vključno z izmenjavo električne energije, cenami za gospodinjstva, deležem odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja, ustreznimi predplačilnimi pogoji, ki odražajo dejansko porabo, deležem priklopov in odklopov , stroški vzdrževanja in pritožbami gospodinjstev v standardni obliki, ter morebitno izkrivljanje ali omejevanje konkurence v sodelovanju z organi, pristojnimi za konkurenco, pri čemer tem organom zagotavlja potrebne informacije in jim posreduje zadevne primere;

m)	spremlja pojav restriktivnih pogodbenih praks, vključno z določbami o ekskluzivnosti, ki lahko negospodinjskim odjemalcem preprečijo, da bi sklenili pogodbe z več kot enim dobaviteljem hkrati ali jih pri tem omejujejo in o takšnih praksah po potrebi obveščajo nacionalne organe za konkurenco;

n)	v skladu s Pogodbo podpira dolgoročne sporazume med odjemalci energije in dobavitelji, ki prispevajo k boljši proizvodnji in distribuciji energije, hkrati pa odjemalcem zagotavlja pošten delež od dobička, kolikor ti sporazumi lahko prispevajo k čim višjim vlaganjem na področju energije;

o)	priznava pogodbeno svobodo v zvezi z dolgoročnimi pogodbami in možnostjo sklepanja pogodb na podlagi premoženja, če so v skladu s pravom Skupnosti.

p)	spremlja čas, ki ga podjetja za prenos in distribucijo rabijo za priključitve in popravila , ter uvaja sankcije v skladu s smernicami Agencije, če se te priključitve in popravila brez utemeljenega razloga podaljšajo ;

q)	brez poseganja v pristojnosti drugih nacionalnih regulativnih organov nadzoruje visoke standarde univerzalnih in javnih storitev za električno energijo ter varstvo ranljivih odjemalcev ▐;

r)	zagotavlja, da so ukrepi za varstvo potrošnikov, ki so opredeljeni v Prilogi A, učinkoviti in da se jih izvaja;

s)	vsaj enkrat letno objavi priporočila glede skladnosti tarif za dobavo z določbami člena 3 , v katerih ustrezno pozornost nameni učinku reguliranih cen, namreč veleprodajnih cen in cen za končne odjemalce, na delovanje trga ;

t)	poroča nacionalnim organom za konkurenco in Komisiji o državah članicah, v katerih so regulirane tarife nižje od tržne cene;

oblikuje standardizirana pravila, ki urejajo razmerja med končnimi odjemalci in dobavitelji, distributerji in upravljavci merilnega sistema, ki zajemajo vsaj dostop do podatkov o porabi posameznih odjemalcev , med drugim o cenah in drugih odhodkih , uporabo lahko razumljive in usklajene oblike za predstavljanje tovrstnih podatkov , ustrezno predplačilo, ki odraža dejansko porabo, in hiter dostop do tovrstnih podatkov za vse odjemalce v skladu z odstavkom (h) Priloge A;

v)	spremlja izvajanje pravil v zvezi z vlogo in odgovornostjo upravljavcev prenosnih omrežij, upravljavcev distribucijskih omrežij, dobaviteljev in odjemalcev ter drugih tržnih akterjev v skladu z Uredbo (ES) št. 1228/2003;

w)	spremlja naložbe v proizvodne zmogljivosti v povezavi z zanesljivostjo dobave;

x)	po potrebi izvaja pravico veta na odločitve za imenovanja ali razrešitev oseb, ki so odgovorne za splošno vodenje operaterja prenosnega omrežja;

y)	določa in potrjuje tarife za dostop do omrežja ter objavlja metodologijo za določanje teh tarif;

z)	določa ali potrjuje standarde glede kakovosti storitev, spremlja njihovo izvajanje in uvede sankcije zaradi njihovega neizpolnjevanja;

aa)	spremlja izvajanje zaščitnih ukrepov iz člena 24;

ab)	usklajuje postopke izmenjave podatkov za najpomembnejše tržne procese na regionalni ravni;

ac)	uvaja zgornje meje cen na nekonkurenčnih trgih za določeno omejeno obdobje, da odjemalce zaščiti pred tržno zlorabo, ter te meje določi na dovolj visoki ravni, da ne ovirajo vstopa novih udeležencev na trg ali rasti obstoječih konkurentov;

ad)	pregleduje politike vzdrževanja upravljavcev prenosnega omrežja;

ae)	skupaj s pristojnimi organi za načrtovanje razvija smernice v zvezi s časovno omejenim postopkom izdaje dovoljenj, da spodbuja vključevanje novih udeležencev v proizvodnjo električne energije in trgovanje z njo; in

af)	zagotavlja preglednost nad nihanji veleprodajnih cen.

2. Če država članica to omogoči, lahko naloge spremljanja, omenjene v odstavku 1, izvaja kakšen drug organ in ne nacionalni regulativni organ. V tem primeru bodo podatki, zbrani pri spremljanju, nacionalnemu regulativnemu organu čim prej dani na voljo.

V skladu z načeli o boljši zakonodaji se nacionalni regulativni organ pri izpolnjevanju nalog, omenjenih v odstavku 1, po potrebi posvetuje z upravljavci prenosnih omrežij in tesno sodeluje z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi, pri tem pa ohranja njihovo neodvisnost in ne posega v njihove posebne pristojnosti.

3. Ko je imenovan neodvisni upravljavec omrežja v skladu s členom 10, nacionalni regulativni organ poleg nalog, ki jih ima v skladu z odstavkom 1, opravlja tudi naslednje naloge:

a)	preverja, ali lastnik prenosnega omrežja in neodvisni upravljavec prenosnega omrežja izpolnjujeta svoje obveznosti iz tega člena, in nalaga kazni, če niso izpolnjene zahteve iz odstavka 5(d);

spremlja odnose in komunikacijo med neodvisnim upravljavcem omrežja in lastnikom prenosnega omrežja, da zagotovi, da neodvisni upravljavec omrežja izpolnjuje svoje obveznosti ter zlasti odobri pogodbe in deluje kot organ za poravnavo sporov med neodvisnim upravljavcem omrežja in lastnikom prenosnega omrežja v zvezi z morebitno pritožbo, ki jo katera koli stran vloži v skladu z odstavkom 10;

c)	v okviru prvega desetletnega razvojnega načrta║ za omrežja, brez poseganja v postopek iz člena 10(2c), potrjuje načrtovanje naložb in večletni razvojni načrt za ║omrežja, kot ju letno predstavi neodvisni upravljavec omrežja;

d)	zagotavlja, da tarife za dostop do omrežja, ki jih obračunava neodvisni upravljavec omrežja, vključujejo nadomestilo za lastnika ali lastnike omrežja, ki zagotavlja ustrezno nadomestilo za omrežna sredstva in morebitne naložbe vanje;

e)	ima pooblastila za izvajanje inšpekcij v objektih lastnika prenosnega omrežja in neodvisnega lastnika omrežja; in

f)	spremlja uporabo dajatev za prezasedenost, ki jih obračunava neodvisni upravljavec omrežja v skladu s členom 6(6) Uredbe (ES) št. 1228/2003.

4. Nacionalni regulativni organi pri spremljanju nacionalnih trgov električne energije, tudi pri spremljanju veleprodajnih in maloprodajnih cen, v skladu odstavkom 1(l) sprejmejo usklajene metodologije, s katerimi se Agencija strinja in jih je odobrila.

5. Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni regulativni organi pooblastilo za učinkovito in hitro izvajanje nalog iz odstavkov 1 in 2. V ta namen imajo nacionalni regulativni organi vsaj naslednja pooblastila:

a)	izdajajo zavezujoče odločitve v zvezi z elektroenergetskimi podjetji;

b)	v sodelovanju z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, preverjajo delovanje trgov z električno energijo in se ▐ odločajo o kakršnih koli ustreznih ukrepih, ki so potrebni in sorazmerni za spodbujanje učinkovite konkurence in zagotavljanje pravilnega delovanja trga ▐;

od elektroenergetskih podjetij pridobijo kakršne koli informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog , vključno z utemeljitvijo za zavrnitev dostopa tretjih strani in drugimi informacijami o ukrepih, ki so potrebni za krepitev omrežja, ter po potrebi sodelujejo z regulativnimi organi finančnih trgov ;

d)	elektroenergetskim podjetjem, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz te direktive ali katere koli odločitve regulativnega organa ali Agencije, naložijo učinkovite, primerne in odvračilne sankcije;

e)	izvajajo preiskave in imajo potrebna pooblastila za reševanje sporov v okviru odstavkov 10 in 11;

f)	odobrijo zaščitne ukrepe iz člena 24.

6. Nacionalni regulativni organi so pristojni za to, da pred začetkom njihove veljavnosti določijo ali potrdijo pogoje za:

priključitev in dostop do nacionalnih omrežij, skupaj s tarifami za prenos in distribucijo ter njihovimi metodologijami ali metodologijami in njihovim spremljanjem za določanje ali potrjevanje tarif za prenos in distribucijo . Te tarife odražajo dejanske stroške, primerljive s stroški učinkovitega upravljavca, in biti pregledne. Omogočati morajo ║potrebne naložbe v omrežja, tako da bo zagotovljeno pozitivno poslovanje omrežja. Te tarife ne smejo biti diskriminatorne do novih udeležencev na trgu ;

zagotavljanje izravnave odstopanj in z njo povezanih storitev , ki v čim večji meri odražajo dejanske stroške in so nevtralne do prihodkov, obenem pa uporabnikom omrežja zagotavljajo ustrezne spodbude za izravnavo dobave in odjema; biti morajo pravične in nediskriminatorne ter temeljiti na objektivnih merilih ;

c)	dostop do čezmejne infrastrukture, vključno s postopki dodeljevanja zmogljivosti in uravnavanja prezasedenosti.

Nacionalni regulativni organi imajo pravico, da od upravljavcev prenosnega omrežja zahtevajo, naj spremenijo navedene pogoje.

7. Pri določanju ali potrjevanju pogojev ali metodologije glede tarif ter izravnave odstopanj in z njo povezanih storitev nacionalni regulativni organi zagotovijo, da imajo upravljavci omrežij zadostne spodbude, kratkoročno in dolgoročno, za povečevanje učinkovitosti, spodbujanje integracije trgov , zagotovitev zanesljivosti oskrbe in podporo zadevnim raziskovalnim dejavnostim.

8. Regulativni organi spremljajo upravljanje prezasedenosti v nacionalnih elektroenergetskih omrežjih in na povezovalnih vodih.

Upravljavci prenosnih omrežij svoje postopke upravljanja prezasedenosti, vključno z dodeljevanjem zmogljivosti, predložijo v odobritev nacionalnim regulativnim organom. Ti lahko zahtevajo spremembe omenjenih postopkov, preden jih odobrijo.

9. Nacionalni regulativni organi so pristojni za to, da od upravljavcev prenosnih in distribucijskih omrežij zahtevajo, da po potrebi spremenijo pogoje ▐ iz tega člena, da zagotovijo njihovo sorazmernost in nediskriminatorno uporabo. V primeru zamud pri določanju tarif za prenos in distribucijo so nacionalni regulativni organi pristojni za predhodno določitev tarif za prenos in distribucijo ter odločitev o ustreznih izravnalnih ukrepih, če končne tarife odstopajo od teh začasnih tarif.

10. Če se želi katera koli stranka pritožiti zoper upravljavca prenosnega ali distribucijskega omrežja v zvezi z njegovimi obveznostmi v skladu s to direktivo , lahko pošlje pritožbo nacionalnemu regulativnemu organu, ki v vlogi organa za poravnavo sporov v dveh mesecih po prejemu pritožbe izda svojo odločitev. To obdobje se lahko podaljša za dva meseca, če nacionalni regulativni organ zahteva dodatne informacije. Rok se lahko dodatno podaljša s soglasjem pritožnika. Takšna odločitev je zavezujoča, dokler se ne ovrže s pritožbo.

11. Vsaka stranka, ki utrpi škodo in ki ima pravico vložiti pritožbo na odločitev o metodologijah za izračun, sprejeto skladno s tem členom, ali če za nacionalni regulativni organ velja obveznost posvetovanja glede predlaganih tarif ali metodologij za izračun, lahko najkasneje v dveh mesecih po objavi odločitve ali njenega predloga ali v krajšem roku, če to predvidijo države članice, vloži pritožbo za pregled. Ta pritožba nima odložilnega učinka.

12. Države članice oblikujejo ustrezne in učinkovite mehanizme za ureditev, nadzor in preglednost v izogib zlorabam prevladujočega položaja, zlasti v škodo odjemalcev, in plenilskemu ravnanju. Ti mehanizmi morajo upoštevati določbe Pogodbe, zlasti člena 82.

13. Nacionalni regulativni organi vzpostavijo neodvisne službe za pritožbe ali nadomestne sheme za pomoč kot je neodvisni varuh pravic odjemalcev energije ali organ za zaščito odjemalcev. Te službe ali sheme so odgovorne za učinkovito obravnavo pritožb in izpolnjujejo merila najboljše prakse. Nacionalni regulativni organi določijo standarde in smernice o tem, kako proizvajalci in upravljavci omrežij obravnavajo pritožbe.

14. Države članice zagotovijo sprejetje ustreznih ukrepov, vključno z upravnimi ukrepi ali kazenskimi postopki v skladu s svojim nacionalnim pravom, zoper fizične ali pravne osebe, ki so odgovorne v primeru nespoštovanja pravil o zaupnosti, ki jih nalaga ta direktiva.

15. Pritožbe iz odstavkov 10 in 11 ne vplivajo na uveljavljanje pravic do pritožbe po zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji.

16. Odločitve nacionalnih regulativnih organov morajo biti v celoti obrazložene in na voljo javnosti, da se omogoči pravni nadzor .

17. Države članice zagotovijo ustrezne mehanizme na nacionalni ravni, v okviru katerih se lahko stran, ki jo zadeva odločitev nacionalnega regulativnega organa, pritoži nacionalnemu sodnemu organu ali drugemu pristojnemu neodvisnemu nacionalnemu organu, ki je neodvisen od vpletenih strani in katere koli vlade .

▐

Člen 22d

Ureditveni režim za čezmejna vprašanja

1. Nacionalni regulativni organi tesno sodelujejo in se posvetujejo med seboj ter drug drugemu in Agenciji zagotavljajo podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje njihovih nalog iz te direktive. Pri izmenjavi informacij organ, ki informacije prejme, zagotovi raven zaupnosti, ki je enaka tisti, ki se zahteva od organa, ki je informacije izdal.

2. Da bi zagotovili, da se v primeru regionalnih trgov z električno energijo njihova integracija odraža v ustreznih regulativnih strukturah, morajo ustrezni nacionalni regulativni organi v tesnem sodelovanju z Agencijo in pod njenim vodstvom zagotoviti, da se glede njihovih regionalnih trgov opravijo vsaj naslednje regulativne naloge:

sodelovanje vsaj na regionalni ravni za spodbujanje uvajanja operativnih dogovorov, da bi zagotovili optimalno upravljanje omrežja, razvili skupno izmenjavo električne energije in dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti, ter zagotovili ustrezno raven zmogljivosti za medsebojno povezovanje znotraj regiji in med regijami, vključno z novimi medsebojnimi povezavami, da se omogoči razvoj učinkovite konkurence in izboljša zanesljivost oskrbe ;

b)	uskladitev vseh tehničnih in tržnih kodeksov za zadevne upravljavce prenosnih omrežij in druge udeležence na trgu vsaj na ustrezni regionalni ravni;

c)	uskladitev pravil za upravljanje prezasedenosti in pravično prerazporeditev prihodkov in/ali stroškov upravljanja prezasedenosti med vsemi udeleženci na trgu;

d)	sprejetje pravil, da se lastnikom in/ali upravljavcem električnih izmenjav, ki upravljajo zadevni regionalni trg združenih proizvajalcev električne energije, zagotovi popolna neodvisnost od lastnikov in/ali upravljavcev proizvodne zmogljivosti .

3. Nacionalni regulativni organi imajo pravico sklepati sporazume med seboj, da bi pospešili regulativno sodelovanje; ukrepi iz odstavkov 1 in 2 se po potrebi izvajajo ob tesnem posvetovanju z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi in brez poseganja v njihove posebne pristojnosti.

4. Agencija sprejme odločitev glede ureditvenega režima za zmogljivosti, ki povezujejo vsaj dve državi:

a)	na skupno zahtevo pristojnih nacionalnih regulativnih organov, ali

b)	če se pristojni nacionalni regulativni organi v šestih mesecih od datuma, ko spis prejmejo še zadnji izmed regulativnih organov, ne morejo sporazumeti o ustreznem upravnem režimu. ▐

Člen 22e

Skladnost s smernicami

1. Komisija in vsi nacionalni regulativni organi lahko zahtevajo mnenje Agencije o tem, ali je odločitev regulativnega organa skladna s smernicami iz te direktive ali Uredbe (ES) št. 1228/2003.

2. Agencija v roku štirih mesecev od prejema zahteve posreduje svoje mnenje Komisiji ali nacionalnemu regulativnemu organu, ki ga je zahteval, ║ter nacionalnemu regulativnemu organu, ki je sprejel zadevno odločitev.

3. Če nacionalni regulativni organ, ki je sprejel sporno odločitev, ne upošteva mnenja Agencije v štirih mesecih od datuma njegovega prejema, Agencija o tem obvesti Komisijo.

4. Vsak nacionalni regulativni organ lahko obvesti Komisijo, če meni, da odločitev nacionalnega regulativnega organa ni skladna s smernicami iz te direktive ali iz Uredbe (ES) št. 1228/2003, in sicer v dveh mesecih od datuma, ko je bila ta odločitev sprejeta.

5. Komisija lahko sproži postopek, če v dveh mesecih po tem, ko je bila obveščena o neupoštevanju mnenja Agencije v skladu s odstavkom 3 ali o neupoštevanju smernic v skladu z odstavkom 4, ali, če ravna na lastno pobudo, v treh mesecih od datuma sporne odločitve, ugotovi, da obstaja resen sum, da ta odločitev nacionalnega regulativnega organa ni skladna s smernicami iz te direktive ali iz Uredbe (ES) št. 1228/2003. V takem primeru Komisija regulativni organ in stranke v postopku pred regulativnim organom povabi, da predložijo pripombe.

6. Če se Komisija odloči za sprožitev postopka, najkasneje v štirih mesecih od datuma te odločitve sprejme končno odločitev, in sicer:

a)	ne nasprotuje odločitvi nacionalnega regulativnega organa; ali

b)	od zadevnega nacionalnega regulativnega organa zahteva, da spremeni ali prekliče svojo odločitev, če meni, da ni skladna s smernicami.

7. Če Komisija ne sproži postopka ali ne sprejme končne odločitve v roku iz odstavkov 5 in 6, se šteje, da odločitvi nacionalnega regulativnega organa ne nasprotuje.

8. Nacionalniregulativni organ izpolni zahtevo Komisije po spremembi ali preklicu odločitve v roku dveh mesecev in o tem obvesti Komisijo.

▐

Člen 22f

Vodenje evidence

1. Države članice od podjetij za dobavo zahtevajo, da ║nacionalnemu regulativnemu organu, nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, in Komisiji najmanj pet let hranijo na razpolago zadevne podatke v zvezi z vsemi transakcijami pogodb o dobavi električne energije in z izvedenimi finančnimi instrumenti za trgovanje z električno energijo, ki so jih imeli s trgovci na debelo in upravljavci prenosnih omrežij.

2. Podatki vključujejo podrobnosti o značilnostih, kot so trajanje, pravila za dostavo in poravnavo ustreznih transakcij, količina, datumi in ure izvedbe, cene transakcij in način identifikacije zadevnega trgovca na debelo, pa tudi določene podrobnosti o vseh neporavnanih pogodbah o dobavi električne energije in izvedenih finančnih instrumentih za trgovanje z električno energijo.

3. Nacionalni regulativni organ o rezultatih svojih preiskav ali svoje zahteve poroča udeležencem na trgu in hkrati zagotovi , da se ne objavijo poslovno občutljivi podatki o posameznih udeležencih na trgu ali posameznih transakcijah. ▐

▐

4. Ta člen ne ustvarja dodatnih obveznosti za organe iz odstavka 1 za subjekte, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/39/ES.

5. Če organi iz odstavka 1 potrebujejo dostop do podatkov, ki jih hranijo subjekti, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2004/39/ES, organi, ki so odgovorni za to v skladu z navedeno direktivo, organom iz odstavka 1 posredujejo zahtevane podatke.“

(23)	Člen 23 se črta.

(24)

V členu 26 se spremeni:

(a)

Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„ 2. Država članica, ki ima po začetku veljavnosti te direktive zaradi tehničnih razlogov hujše težave z odpiranjem svojega trga nekaterim navedenim skupinam negospodinjskih odjemalcev iz člena 21(1)(b), lahko zaprosi za odstopanje od te določbe, katerega Komisija lahko dovoli za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev od datuma v členu 30(1). V vsakem primeru takšno odstopanje preneha z datumom v členu 21(1)(c). “

(b)	Doda se naslednji odstavek: „ 2a. Države članice lahko iz določb poglavij III, IV, V, VI in VII izvzamejo industrijska območja. Takšna odstopanja ne vplivajo na načelo dostopa tretje stranke. Poleg tega odstopanja ne smejo ovirati nalog javnih distribucijskih omrežij. “

▐

(25)

V Prilogi A se spremeni:

točka (a) nadomesti z naslednjim:

„ a)

pravico do pogodbe z njihovim izvajalcem elektroenergetskih storitev, ki določa:

—	identiteto in naslov dobavitelja;

—	zagotovljene storitve, raven kakovosti zagotovljenih storitev in rok za prvo priključitev;

—	[…] vrste ponujenih vzdrževalnih storitev;

—	sredstva, prek katerih je mogoče pridobiti najnovejše podatke o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja;

—	trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje storitev in pogodbe, obstoj pravice do brezplačne odpovedi;

—	morebitne ureditve odškodnin in nadomestil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena, vključno z nenatančnim in zapoznelim obračunavanjem; […]

—	način za sprožitev postopkov za reševanje sporov v skladu s točko (f);

—	informacije o pravicah potrošnikov, vključno z vsemi zgoraj navedenimi podatki, ki se pregledno sporočajo v obliki obračunov in prek spletnih strani elektroenergetskih podjetij; in

—	podrobnosti o organu, pristojnem za pritožbe, in postopek, ki ga morajo potrošniki uporabiti v primeru spora.

Pogodbeni pogoji morajo biti pravični in vnaprej objavljeni. V vseh primerih je treba podatke iz te točke posredovati pred sklenitvijo ali potrditvijo pogodbe. Tudi če se pogodbe sklepajo prek posrednikov, je treba navedene podatke posredovati pred sklenitvijo pogodbe; “

(b)

Točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„ b)

pravočasen prejem obvestila o kakršni koli nameravani spremembi pogodbenih pogojev in hkrati s prejemom tega obvestila tudi obvestila o pravici do odpovedi. Izvajalci storitev morajo svoje naročnike neposredno in pravočasno ter na pregleden in razumljiv način obvestiti o vsakršnem povečanju stroškov najkasneje eno običajno obračunsko obdobje potem, ko povečanje začne veljati. Države članice morajo potrošnikom zagotoviti možnost odstopa od pogodb, če ti ne sprejmejo novih pogojev, o katerih jih obvesti njihov izvajalec elektroenergetskih storitev; “

(c)

Točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„ d)

možnost velike izbire načinov plačevanja, ki ne diskriminira odjemalcev. Vse razlike v splošnih pogojih morajo upoštevati stroške izvajalca različnih plačilnih sistemov. Splošni pogoji morajo biti pošteni in pregledni. Objavljeni morajo biti v jasnem in razumljivem jeziku. Potrošnike je treba zavarovati pred nepoštenimi in zavajajočimi načini prodaje, tudi pred nepogodbenimi ovirami, ki jih ustvarja trgovec, npr. preobsežno pogodbeno dokumentacijo; “

(d)

Točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„ f)

pravico do preglednih, enostavnih in poceni postopkov pri obravnavi njihovih pritožb. Vsi odjemalci imajo pravico, da njihov izvajalec elektroenergetskih storitev zanje opravlja storitve in obravnava pritožbe. Takšni postopki morajo omogočati pošteno in hitro reševanje sporov v roku treh mesecev in določati sistem povračil in/ali odškodnin, če je to upravičeno. Pri teh postopkih se, kjer je to mogoče, upoštevajo načela, ki jih določa Priporočilo Komisije 98/257/ES (15) ;

(e)

Dodajo se naslednji odstavki:

„h)

da lahko preprosto zamenjajo dobavitelja in da so jim na voljo podatki o njihovi porabi in da lahko z izrecnim soglasjem in brezplačno kateremu koli pooblaščenemu dobavitelju dovolijo dostop do svojih podatkov o porabi. Stran, ki je odgovorna za upravljanje s podatki, mora navedene podatke posredovati podjetju. Države članice določijo, v kakšni obliki se predstavijo podatki, ter postopek, s katerim se dobaviteljem in odjemalcem zagotovi dostop do podatkov. Te storitve odjemalcem ni mogoče dodatno zaračunati;

da so vsaj vsako četrtletje ustrezno obveščeni o dejanski porabi električne energije in stroških. Te storitve odjemalcem ni mogoče dodatno zaračunati. Države članice zagotovijo, da bodo v … (16) s čim manj motnjami uvedle inteligentne števce, za kar so odgovorna podjetja za distribucijo ali dobavo električne energije. Nacionalni regulativni organi so odgovorni za spremljanje procesa tega razvoja in za določanje skupnih standardov v ta namen. Države članice zagotovijo, da so pri standardih glede minimalnih tehničnih in obratovalnih zahtev za števce upoštevana vprašanja interoperabilnosti, da bi odjemalcem zagotovili največje koristi po najnižjih cenah ;

j)	da prejmejo zaključni račun po vsaki zamenjavi dobavitelja električne energije najkasneje mesec dni po obvestitvi ustreznega dobavitelja.

Člen 2

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje … (17) ║. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Te določbe uporabljajo od … (17) ║.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V ║,

Za Evropski parlament

predsednik

Za Svet

predsednik

(1) UL C 211, 19.8.2008, str. 23.

(2) UL C 172, 5.7.2008, str. 55.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 18. junija 2008.

(4) UL L 176, 15.7.2003, str. 37.

(5) UL L … .

(6) UL L 176, 15.7.2003, str. 1.

(7) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 .“

(8) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.

(9) UL L … “

(10) UL L 124, 20.5.2003, str. 36. “

(11) Dve leti po začetku veljavnosti Direktive…/…/EC [o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z elektriko]. “

(12) enem letu od začetka veljavnosti Direktive …/…/ES [o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo]

(13) desetih letih od začetka veljavnosti Direktive …/…/ES [o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo]

(14) dveh letih od začetka veljavnosti Direktive …/…/ES [o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo] “

(15) UL L 115, 17.4.1998, str. 31 “

(16) v desetih letih po začetku veljavnosti Direktive …/…/ES [ o spremembi Direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo]“

(17) 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.