P6_TC1-COD(2007)0099

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 21. maja 2008 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenova)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Potrebne so številne bistvene spremembe Uredbe Sveta (EGS) št. 881/92 z dne 26. marca 1992 o dostopu na trg znotraj Skupnosti pri cestnem prevozu blaga na ozemlje države članice ali z njega ali prek ozemlja ene ali več držav članic (4), Uredbe Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (5) in Direktive 2006/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o določitvi skupnih pravil za določene vrste cestnega prevoza blaga (6). Zaradi jasnosti in poenostavitve bi bilo treba te pravne akte prenoviti in strniti v eno samo uredbo.

(2)

Vzpostavitev skupne prometne politike med drugim vključuje določitev enotnih pravil, ki se uporabljajo za dostop na trg v mednarodnem cestnem prevozu blaga znotraj ozemlja Skupnosti, in pogojev, pod katerimi lahko cestni prevozniki nerezidenti opravljajo prevozne storitve v državi članici. Ta pravila se morajo določiti na tak način, da omogočijo nemoteno delovanje notranjega prevoznega trga.

(3)	Ti skupni dogovori za dostop na trg vključujejo tudi uvedbo prostega pretoka storitev z odpravljanjem vseh omejitev, ki so naložene izvajalcu storitev zaradi njegovega državljanstva ali dejstva, da ima sedež v državi članici, ki ni tista, v kateri je treba opraviti storitev.

(4)

Da se zagotovi skladen okvir za mednarodni cestni prevoz tovora v celotni Skupnosti, bi se morala ta uredba uporabljati za vse mednarodne prevoze na ozemlju Skupnosti. Prevoze iz držav članic v tretje države še vedno v veliki meri urejajo dvostranski sporazumi med državami članicami in navedenimi tretjimi državami. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za tisti del vožnje na ozemlju države članice, kjer se blago naklada ali razklada, dokler se ne sklenejo potrebni sporazumi med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami. Uporabljati pa bi se morala na ozemlju prečkane tranzitne države članice.

(5)

Dohodni ali odhodni cestni prevoz blaga kot del kombiniranega prevoza pod pogoji, ki jih določa Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami  (7) , ter kombinirani železniški/cestni prevoz in/ali vodni/cestni prevoz v obe smeri, ne sodi v opredelitev pojma kabotaže.

6)

V skladu z Direktivo 2006/94/ES so določene vrste prevoza izvzete iz dovoljenja Skupnosti in iz vseh drugih dovolilnic za prevoz. V okviru ureditve trga, določene s to uredbo, je treba sistem izvzetja iz licence Skupnosti in vsakega drugega prevoznega dovoljenja ohraniti za nekatere od tistih vrst prevoza zaradi njihove posebne narave.

(7)

V skladu z Direktivo 2006/94/ES je bil prevoz blaga, pri katerem se uporabljajo vozila z največjo maso od 3,5 do 6 ton, izvzet iz zahteve po licenci Skupnosti. Vendar pravila Skupnosti na področju cestnega prevoza blaga in potnikov na splošno veljajo za vozila z maso 3,5 tone ali več. Določbe te uredbe bi bilo treba uskladiti s splošnim področjem uporabe pravil Skupnosti o cestnem prevozu in izjemo omogočiti le za vozila z največjo maso, ki ne presega 3,5 tone.

(8)

Mednarodni cestni prevoz blaga mora biti odvisen od razpolaganja z licenco Skupnosti brez kvot. Od cestnih prevoznikov bi bilo treba zahtevati, da imajo v vsakem od svojih vozil overjeno verodostojno kopijo licence Skupnosti, da bi izvršnim organom omogočili učinkovito kontrolo, zlasti zunaj države članice, v kateri ima cestni prevoznik sedež. Zato je treba določiti podrobnejše tehnične zahteve glede formata in drugih lastnosti licence Skupnosti ter overjenih kopij.

(9)	Treba bi bilo določiti pogoje, ki urejajo izdajanje in odvzem licenc Skupnosti ter vrste prevoza, za katere se uporabljajo, njihove roke veljavnosti in podrobna pravila za njihovo uporabo.

(10)

Uvesti bi bilo treba tudi potrdilo za voznike, da bi države članice lahko učinkovito preverjale, ali so vozniki iz tretjih držav zakonito zaposleni ali zakonito na voljo cestnemu prevozniku, ki je odgovoren za zadevni prevoz. Potrdilo za voznike bi moralo biti razumljivo vsakomur, ki opravlja takšne preglede.

(11)

Cestnim prevoznikom, ki so imetniki licenc Skupnosti, predvidenih v tej uredbi in cestnim prevoznikom, ki imajo dovoljenje za opravljanje določenih kategorij mednarodnih prevozov tovora, bi bilo treba dovoliti opravljati nacionalne prevoze v državi članici, ne da bi tam imeli svoj statutarni sedež ali drugo poslovalnico.

(12)

V preteklosti so bili taki nacionalni prevozi dovoljeni le začasno. V praksi je bilo težko ugotoviti, kateri prevozi so odobreni. Zato so potrebna jasna in lahko izvršljiva pravila. Vendar pa dolgoročno omejitve glede kabotaže niso upravičene. Treba jih je popolnoma odpraviti, saj niso v skladu z načeli mednarodnega trga brez notranjih meja, kjer mora biti zagotovljen prost pretok blaga in storitev. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za enotno izvrševanje pravil po vsej Uniji.

(13)

Določbe Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (8) se uporabljajo, kadar cestni prevozniki za zagotavljanje kabotaže napotijo delavce, ki so v delovnem razmerju pri teh cestnih prevoznikih, iz države članice, kjer običajno delajo.

(14)	Omejitve glede števila in obdobja izvajanja kabotaže so potrebne, vendar vmesen ukrep, ki mora spodbuditi države članice, da v največji možni meri uskladijo svoje davčne in delovne pogoje. Omejitve, določene s to uredbo, so zato začasne in bi morale biti odpravljene s 1. januarjem 2014.

(15)	Nekatere sosednje države članice so že dolgo časa tesno gospodarsko povezane. Tem državam članicam bi zato morali omogočiti, da prevoznikom iz zadevnih sosednjih držav članic dovolijo večji dostop do kabotaže.

(16)	Zaželeno je, da si države članice vzajemno pomagajo za pravilno uporabo te uredbe.

(17)

Treba se je izogniti temu, da bi tretji promet – to je mednarodni prevoz, ki ga opravlja prevoznik med dvema državama članicama, od katerih nobena ni država članica, v kateri ima prevoznik svoj sedež – zaradi svoje rednosti, stalnosti in/ali sistematičnosti oviral trg, saj bi potekal pod zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, ki bi bili manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo v tistih dveh državah članicah, med katerima tretji promet poteka.

(18)

Upravne postopke bi bilo treba čim bolj skrajšati, brez opustitve kontrole in kazni, ki zagotavljajo pravilno uporabo in učinkovito izvrševanje te uredbe. V ta namen bi bilo treba pojasniti in okrepiti obstoječa pravila o odvzemu licence Skupnosti. Veljavna pravila bi bilo treba prilagoditi, da bodo omogočala učinkovito sankcioniranje resnih kršitev , storjenih v državi članici, ki ni država članica sedeža. Sankcije bi morale biti nediskriminatorne in sorazmerne z resnostjo kršitev. Obstajati bi morala možnost vložitve pravnega sredstva .

(19)	Države članice bi morale v svoj nacionalni register podjetij cestnega prevoza vnesti vse resne kršitve , ki so jih storili cestni prevozniki in za katere so bile naložene kazni.

(20)

Da bi se okrepila in olajšala izmenjava informacij med nacionalnimi organi, bi morale države članice ustrezne informacije izmenjati preko nacionalnih kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu z Uredbo (ES) št. …/2008 Evropskega parlamenta in Sveta … [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika] (9).

(21)	Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblasti (10).

(22)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za prilagoditev prilog I in II tehničnemu napredku in oblikovanje enotnega usklajenega modela tovornega lista . Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami , jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(23)	Zaradi učinkovitosti bi bilo treba običajne roke za regulativni postopek s pregledom skrajšati za sprejetje teh ukrepov.

(24)	Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe, zlasti glede učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni.

(25)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo in jih zaradi obsega in učinkov ukrepa, laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja v mednarodnem cestnem prevozu blaga za najem ali plačilo za vožnje, ki se opravljajo na ozemlju Skupnosti.

2.   Pri prevozu iz države članice v tretjo državo in obratno se ta uredba uporablja za del vožnje na ozemlju katere koli prečkane tranzitne države članice. Ne uporablja se za tisti del vsake vožnje, ki se opravlja znotraj ozemlja države članice nakladanja ali razkladanja, dokler se ne sklene potrebni sporazum med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.

3.   Do sklenitve sporazumov iz odstavka 2 med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ta uredba ne vpliva na:

a)	določbe v zvezi s prevozom iz države članice v tretjo državo in obratno, ki so vključene v dvostranske sporazume, ki jih države članice sklepajo s temi tretjimi državami;

b)

določbe v zvezi s prevozom iz države članice v tretjo državo in obratno, ki so vključene v dvostranske sporazume, sklenjene med državami članicami, ki bodisi po dvostranskih dovoljenjih ali po sporazumih o liberalizaciji dovoljujejo cestnim prevoznikom nakladanje in razkladanje v državi članici, v kateri nimajo sedeža.

Vendar države članice prilagodijo sporazume iz točke (a) prvega pododstavka, da zagotovijo skladnost z načelom nediskriminacije med cestnimi prevozniki Skupnosti.

4.   Ta uredba se uporablja za kabotažo .

5.   Ta uredba se ne uporablja za naslednje vrste prevoza in prazne vožnje, ki potekajo v povezavi s takimi prevozi , saj so izvzete iz sheme izdajanja dovoljenj Skupnosti :

a)	prevoz pošte kot univerzalna storitev;

b)	prevoz vozil, ki so bila poškodovana ali so se pokvarila;

c)	prevoz blaga z motornimi vozili, katerih dovoljena skupna teža, vključno s skupno težo priklopnikov, ne presega 3,5 tone;

d)

prevoz blaga v motornih vozilih, če so izpolnjeni naslednji pogoji: i) blago, ki se prevaža, mora biti v lasti podjetja oziroma ga je moralo podjetje prodati, kupiti, dati v najem ali najeti, izdelati, pridobiti, obdelati ali popraviti; ii) namen vožnje mora biti prevoz blaga v podjetje ali iz njega ali njegovo gibanje znotraj ali zunaj podjetja za lastne potrebe podjetja; iii) motorna vozila, ki se uporabljajo za tak prevoz, morajo voziti zaposleni podjetja; iv) vozila, ki prevažajo blago, morajo biti v lasti podjetja ali jih je moralo podjetje kupiti z odloženim plačilom ali najeti, vendar pod pogojem, da v primeru najema izpolnjujejo pogoje Direktive 2006/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o uporabi vozil, najetih brez voznikov, za cestni prevoz blaga  (11); v) tak prevoz je lahko samo pomožna dejavnost v okviru celotne dejavnosti podjetja;

e)	prevoz medicinskih izdelkov, pripomočkov, opreme in drugih izdelkov, ki se zahtevajo za medicinsko oskrbo pri pomoči v nujnih primerih, zlasti pri naravnih katastrofah.

Točka (d)(iv) prvega pododstavka se ne uporablja za uporabo nadomestnega vozila v času manjše okvare vozila, ki se navadno uporablja.

6.   Določbe iz odstavka 5 ne vplivajo na pogoje, pod katerimi država članica svojim državljanom dovoli opravljanje dejavnosti, navedenih v omenjenem odstavku.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

1)	„vozilo“ pomeni motorno vozilo, registrirano v državi članici, ali spojeno kombinacijo vozil, od katerih je vsaj motorno vozilo registrirano v državi članici, in se uporabljajo izključno za prevoz blaga;

2)

„mednarodni prevoz“ pomeni: a) vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom, pri kateri sta odhodni in namembni kraj v dveh različnih državah članicah, s tranzitom ali brez tranzita skozi eno državo članico ali tretjo državo oziroma več držav članic ali tretjih držav; b) vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom iz države članice v tretjo državo ali obratno, s tranzitom ali brez tranzita skozi eno državo članico ali tretjo državo oziroma več držav članic ali tretjih držav; c) vožnjo, ki se opravlja s polnim vozilom med tretjimi državami, s tranzitom prek ozemlja ene države članice ali več držav članic; d) prazno vožnjo v povezavi s prevozom iz točk (a), (b) in (c);

3)	„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri cestni prevoznik opravlja dejavnost in ki ni država članica, v kateri ima cestni prevoznik sedež;

4)	„cestni prevoznik nerezident“ pomeni podjetje, ki opravlja cestni prevoz blaga v državi članici gostiteljici;

5)	„voznik“ pomeni vsako osebo, ki vozi vozilo, čeprav le za krajši čas, ali se po službeni dolžnosti prevaža v vozilu, da je po potrebi na voljo za vožnjo;

6)	„kabotaža“ pomeni nacionalni cestni prevoz za najem ali plačilo, ki se začasno opravlja v državi članici gostiteljici, tj. v skladu z določbami Poglavja III ;

7)	„resne kršitve zakonodaje Skupnosti o cestnem prometu“ pomenijo kršitve, ki vodijo do izgube dobrega ugleda v skladu s členom 6(1) in (2) Uredbe (ES) št. …/2008 [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika];

8)	„tretji promet“ pomeni mednarodni prevoz, ki ga opravlja prevoznik med dvema državama članicama, od katerih nobena ni država članica, v kateri ima prevoznik svoj sedež.

Poglavje II

Mednarodni prevoz

Člen 3

Načelo

Za opravljanje mednarodnega prevoza se zahteva licenca Skupnosti, če je voznik državljan tretje države, v povezavi s potrdilom za voznike.

Člen 4

Licenca Skupnosti

1.   Licenco Skupnosti izda država članica v skladu s to uredbo cestnemu prevozniku, ki prevaža blago po cesti za najem ali plačilo in ki:

a)	ima sedež v državi članici v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo te države članice;

b)	ima v državi članici sedeža v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo te države članice, za katero ima dovoljenje za opravljanje poklica cestnega prevoznika v mednarodnem cestnem prevozu blaga, pravico do opravljanja mednarodnega cestnega prevoza blaga.

2.   Licenco Skupnosti izdajo pristojni organi države članice sedeža za obdobje pet let, ki se lahko podaljša. Licence Skupnosti in overjene kopije, ki so bile izdane pred datumom začetka uporabe te uredbe, ostanejo v veljavi do datuma izteka njihove veljavnosti.

3.   Država članica sedeža izda imetniku skupaj z izvirnikom licenco Skupnosti, ki jo hrani prevozno podjetje, in več overjenih verodostojnih kopij, ki ustrezajo številu vozil, ki so na voljo imetniku licence Skupnosti, in so bodisi v popolni lasti ali je bila zanje sklenjena na primer pogodba o nakupu na kredit, najemna pogodba ali pogodba o leasingu.

4.   Licenca Skupnosti in overjene verodostojne kopije ustrezajo vzorcu iz Priloge I, ki določa tudi pogoje, ki urejajo njegovo uporabo.

Komisija prilagodi Prilogo I tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, vključno z dodajanjem takšnih določb, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(2).

5.   Licenca Skupnosti in overjene verodostojne kopije so opremljene z žigom ali pečatom organa izdaje ter izvirnim lastnoročnim podpisom in zaporedno številko. Zaporedna številka licence Skupnosti in overjenih verodostojnih kopij se vnese v nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza iz člena 15 Uredbe (ES) št. …/2008 [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika] kot del niza podatkov o cestnem prevozniku.

6.   Licenca Skupnosti se izda v imenu cestnega prevoznika. Cestni prevoznik jo ne prenese na tretjo osebo. Overjena verodostojna kopija licence Skupnosti se hrani v vseh vozilih cestnega prevoznika in jo je treba predložiti vselej, ko to zahteva pooblaščeni nadzorni uradnik.

Kadar gre za spojeno kombinacijo vozil, se overjena verodostojna kopija hrani v motornem vozilu. Velja za spojeno kombinacijo vozil celo takrat, kadar priklopnik ali polpriklopnik ni registriran ali nima dovoljenja za uporabo cest v imenu imetnika licence ali če je registrirano ali ima dovoljenje za uporabo cest v drugi državi članici.

Člen 5

Potrdilo za voznike

1.   Potrdilo za voznike izda država članica v skladu s tem členom kateremu koli prevozniku, ki:

a)	ima licenco Skupnosti;

b)

v navedeni državi članici zakonito zaposluje voznike, ki so državljani tretjih držav, ali uporablja voznike, državljane tretjih držav, ki so mu na voljo v skladu s pogoji zaposlitve in poklicnega usposabljanja, določenimi v navedeni državi članici: i) z zakoni ali drugimi predpisi in po potrebi ii) s kolektivnimi pogodbami v skladu z veljavnimi predpisi v navedeni državi članici.

2.   Potrdilo za voznike izdajo pristojni organi države članice sedeža cestnega prevoznika na zahtevo imetnika licence Skupnosti za vsakega voznika, ki je državljan tretje države in ga ta zakonito zaposluje ali mu je zakonito na voljo. Vsako potrdilo za voznike potrjuje, da je imetnik, ki je v njem imenovan, zaposlen pod pogoji, določenimi v odstavku 1.

3.   Potrdilo za voznike je v skladu z vzorcem iz Priloge II.

4.   Komisija prilagodi Prilogo I tehničnemu napredku. Ker so ti ukrepi namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, vključno z dodajanjem takšnih določb, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(2).

5.   Potrdilo za voznike je opremljeno z žigom ali pečatom organa izdaje ter lastnoročnim podpisom in zaporedno številko. Zaporedna številka potrdila za voznike se vnese v nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza iz člena 15 Uredbe (ES) št. …/2008 [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika] kot del niza podatkov o cestnem prevozniku, ki ga da na voljo vozniku, imenovanemu v njem.

6.   Potrdilo za voznike je last prevoznika, ki ga da na voljo vozniku, imenovanemu v njem, kadar voznik vozi vozilo z licenco Skupnosti, izdano navedenemu prevozniku. Overjeno kopijo potrdila za voznike, ki ga izdajo pristojni organi države članice sedeža, se hrani v poslovnih prostorih prevoznika. Potrdilo za voznike se pokaže na vsakokratno zahtevo pooblaščenega inšpektorja.

7.   Potrdilo za voznike se izda za obdobje, ki ga določi država članica izdajateljica, vendar največ z veljavnostjo petih let. Potrdila za voznike, ki so bila izdana pred datumom začetka uporabe te uredbe, ostanejo v veljavi do datuma izteka njihove veljavnosti.

Potrdilo za voznike velja, dokler so izpolnjeni pogoji, pod katerimi je bilo izdano. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da prevoznik nemudoma vrne potrdilo organom, ki so ga izdali, če navedeni pogoji niso več izpolnjeni.

Člen 6

Preverjanje izpolnjevanja pogojev

1.   Kadar se vloži prošnja za licenco Skupnosti, pristojni organi države članice sedeža najkasneje pet let po izdaji in potem vsaj vsakih pet let preverijo in potrdijo, ali cestni prevoznik izpolnjuje ali še vedno izpolnjuje pogoje, določene v členu 4(1).

2.   Pristojni organi države članice sedeža z opravljanjem vsakoletnih kontrol, ki obsegajo vsaj 20 % veljavnih potrdil, izdanih v navedeni državi članici, redno preverjajo, ali so pogoji iz člena 5(1), pod katerimi je bilo potrdilo za voznike izdano, še vedno izpolnjeni.

Člen 7

Zavrnitev izdaje ter odvzem licence Skupnosti in potrdila za voznike

1.   Če pogoji iz člena 4(1) ali tisti iz člena 5(1) niso izpolnjeni, pristojni organi države članice sedeža zavrnejo vlogo za izdajo ali podaljšanje licence Skupnosti ali potrdila za voznike z odločbo, v kateri so navedeni razlogi zavrnitve.

2.   Pristojni organi odvzamejo licenco Skupnosti ali potrdilo za voznike, če imetniki:

a)	ne izpolnjujejo več pogojev iz člena 4(1) ali tistih iz člena 5(1), ali

b)	so dali napačne informacije v zvezi z vlogo za izdajo licence Skupnosti ali potrdila za voznike.

Člen 8

Tretji prevoz in napotitve delavcev

Kadar prevoznik blaga med dvema državama članicama redno, stalno in/ali sistematično opravlja prevoze v okviru tretjega prometa, lahko država članica gostiteljica zahteva izvajanje delovnih in zaposlitvenih pogojev iz člena 10 .

Poglavje III

Kabotaža

Člen 9

Načelo

1.   Vsak cestni prevoznik, ki opravlja prevoz blaga za najem ali plačilo in je imetnik licence Skupnosti ter katerega voznik, če je državljan tretje države, ima potrdilo za voznike, je upravičen pod pogoji iz tega poglavja do opravljanja kabotaže.

2.   Cestnim prevoznikom iz odstavka 1 se dovoli opravljanje do treh kabotaž z istim vozilom po mednarodnemu prevozu iz druge države članice ali tretje države v državo članico gostiteljico, potem ko je bilo blago, prevažano v okviru dohodnega mednarodnega prevoza, dostavljeno. Z dovoljenjem za opravljanje kabotaž se ne domneva, da je vozilo popolnoma raztovorjeno. Zadnje razkladanje tovora v okviru kabotaž pred zapustitvijo države članice gostiteljice je treba izvršiti v sedmih dneh od zadnjega razkladanja v državi članici gostiteljici v okviru dohodnega mednarodnega prevoza.

3.     Kabotažo je mogoče opraviti tudi v državi članici, katero mora vozilo prečkati po razkladanju v državi članici dostave v okviru mednarodnega prevoza, pod pogojem da najbližja pot vrnitve poteka prek te države članice in je opravljena v roku sedmih dni po razkladanju v državi dostave.

4.     Omejitve glede števila in trajanja kabotaž se postopoma odpravijo. Dve leti po začetku veljavnosti uredbe se število kabotaž iz odstavka 2 poveča na sedem. Vse omejitve glede števila in trajanja kabotaž se odpravijo s 1. januarjem 2014.

5.   Opravljanje cestnih prevozov blaga v državi članici gostiteljici s strani cestnega prevoznika nerezidenta velja za skladno s to uredbo le, če lahko cestni prevoznik predloži jasne dokaze o mednarodnemu prevozu, med katerim je prispel v državo članico gostiteljico, ter o vsaki zaporedni kabotaži, izvedeni v navedeni državi.

Taki dokazi vključujejo naslednje podatke za vsak prevoz:

a)	ime, naslov in podpis pošiljatelja;

b)	ime, naslov in podpis cestnega prevoznika;

c)	ime, naslov in podpis prejemnika ter, potem ko je bilo blago dostavljeno, datum dostave;

d)	kraj in datum prevzema blaga ter kraj, določen za dostavo;

e)	splošno uporabljan opis vrste blaga in načina pakiranja ter v primeru nevarnega blaga njegov splošno uveljavljen opis kot tudi število pošiljk ter njihove posebne oznake in številke;

f)	bruto težo blaga ali njegovo drugače izraženo količino;

g)	registrske tablice motornih vozil in priklopnikov.

V ta namen se lahko predloži tovorni list ali drug prevozni dokument.

6.     Države članice ne zahtevajo posebnih dodatnih ali podvajajočih se dokumentov, ki bi služili kot dokaz, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 5. Najpozneje do 1. januarja 2010 in v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 16(2) Komisija pripravi enoten usklajen model tovornega lista, veljaven po vsej Evropski uniji za mednarodni in domači prevoz ter kabotažo. Države članice in Komisija se obvežejo, da bodo glede na določila te uredbe uskladile določbe drugih konvencij s tretjimi državami.

7.   Vsakemu cestnemu prevozniku, ki ima pravico, da v državi članici, v kateri ima sedež, v skladu z zakonodajo te države članice opravlja cestne prevoze za najem ali plačilo, navedene v členu 1(5)(a), (b) in (c), je dovoljeno, da pod pogoji iz tega poglavja po potrebi opravlja kabotažo iste vrste ali kabotažo z vozili iz iste kategorije.

8.   V zvezi z dovoljenjem za opravljanje kabotaže v okviru načinov prevoza iz člena 1(5)(e) omejitve ne veljajo.

9.   Vsakemu podjetju, ki ima v državi članici sedeža pravico v skladu z zakonodajo te države članice opravljati cestni prevoz tovora za lastni račun, kot je opredeljeno v členu 1(5)(d), je dovoljeno opravljati kabotažo za lastni račun.

10.     Določbe te uredbe državam članicam ne preprečujejo, da na svojem ozemlju dovolijo cestnim prevoznikom iz ene ali več držav članic opravljanje neomejenega števila kabotaž ali večjega števila kabotaž, kakor določa odstavek 2, brez časovnega roka za zadnje razkladanje ali s časovnim rokom, daljšim od tistega, iz odstavka 2. Dovoljenja, ki so bila izdana pred začetkom veljavnosti te uredbe, se uporabljajo še naprej. Države članice obvestijo Komisijo o obstoječih dovoljenjih in dovoljenjih, ki jih izdajo po začetku veljavnosti te uredbe.

11.     Dohodni ali odhodni cestni prevoz blaga kot del kombiniranega prevoza pod pogoji, ki jih določa Direktiva 92/106/EGS, ne sodi v opredelitev pojma kabotaže.

Člen 10

Pravila, ki se uporabljajo za kabotažo

1.   Če v zakonodaji Skupnosti ni drugače določeno, za opravljanje kabotaže veljajo zakoni in drugi predpisi, ki veljajo v državi članici gostiteljici za naslednja področja:

a)	pogoji, ki urejajo prevozno pogodbo;

b)	mase in dimenzije cestnih vozil;

c)	zahteve v zvezi s prevozom določenih kategorij blaga, zlasti nevarnih snovi, pokvarljivih prehrambenih proizvodov, živih živali;

d)	čas vožnje in obdobja počitka;

e)	davek na dodano vrednost (DDV) na prevozne storitve:

f)	napotitev delavcev, kot jo določa direktiva 96/71/ES.

Mase in dimenzije cestnih vozil iz točke (b) prvega pododstavka, pri čemer lahko take mase in dimenzije, kadar je primerno, presegajo tiste, ki veljajo v državi članici ustanovitve sedeža prevoznika, vendar pod nobenim pogojem ne smejo presegati omejitev, ki jih država članica gostiteljica določi za notranji promet ali tehničnih značilnosti, ki so navedene v dokazilih iz člena 6(1) Direktive Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu  (12).

2.   Zakoni in drugi predpisi iz odstavka 1 se uporabljajo za cestne prevoznike nerezidente pod enakimi pogoji kot so tisti, ki jih država članica določi za svoje državljane, da bi preprečili vsako diskriminacijo na podlagi državljanstva ali kraja ustanovitve sedeža.

Poglavje IV

Medsebojna pomoč, zaščitni ukrepi in kazni

Člen 11

Medsebojna pomoč

Države članice si med seboj pomagajo pri zagotavljanju spremljanja uporabe te uredbe. Informacije si izmenjujejo preko nacionalnih kontaktnih točk, vzpostavljenih na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. …/2008 [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika].

Člen 12

Zaščitni ukrepi

1.     Po odpravi omejitev iz člena 9(3) se v primeru resnih motenj notranjega trga prevoznih storitev na določenem zemljepisnem območju, katerih vzrok je kabotaža ali poslabšanje razmer zaradi kabotaže, vsaka država članica lahko obrne na Komisijo, da bi bili sprejeti zaščitni ukrepi, in priskrbi Komisiji potrebne podatke ter jo obvesti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti v zvezi s prevozniki rezidenti.

2.     Za namene odstavka 1:

—	„resne motnje notranjega trga prevoznih storitev na določenem zemljepisnem območju“ pomenijo nastanek težav, značilnih za ta trg, tako da povzročajo resen in morebiti trajni presežek ponudbe nad povpraševanjem, kar lahko ogrozi finančno trdnost in preživetje velikega števila cestnih prevoznikov,

—	„zemljepisno območje“ pomeni območje, ki obsega del ozemlja ali celotno ozemlje države članice ali zajema del ozemlja ali celotno ozemlje drugih držav članic.

3.     Komisija obravnava primer, še zlasti s pomočjo podatkov iz zadnjega četrtletja v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 3916/90 z dne 21. decembra 1990 o ukrepih, ki se sprejmejo v primeru krize na trgu cestnega prevoza blaga  (13) in po posvetovanju s svetovalnim odborom, ustanovljenim po členu 5 te uredbe, v roku enega meseca po prejemu zahtevka države članice odloči, ali so zaščitni ukrepi potrebni, in jih sprejme, če so potrebni. Ti ukrepi lahko določajo, da je zemljepisno območje začasno izvzeto iz področja uporabe te uredbe. Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, veljajo največ šest mesecev, njihov rok veljavnosti pa se lahko pod enakimi pogoji enkrat podaljša za največ šest mesecev. Komisija nemudoma obvesti države članice in Svet o odločitvah, sprejetih v skladu s tem odstavkom.

4.     Če se Komisija odloči sprejeti zaščitne ukrepe v zvezi z eno ali več državami članicami, se od pristojnih organov teh držav članic zahteva, da za prevoznike rezidente sprejmejo ukrepe v enakem obsegu ter da o tem obvestijo Komisijo. Ti ukrepi veljajo najkasneje od datuma, ko začnejo veljati zaščitni ukrepi, ki jih sprejme Komisija.

5.     Vsaka država članica lahko v tridesetih dneh od prejema uradnega obvestila o njej sporoči Svetu odločitev Komisije iz odstavka 3. Svet lahko v tridesetih dneh po datumu zahteve države članice ali v primeru zahtev več držav članic po datumu prve zahteve s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev.

Za odločitev Sveta veljajo časovne omejitve iz odstavka 3. Pristojni organi teh držav članic morajo sprejeti ukrepe z enakim učinkom za prevoznike, ki imajo sedež na njihovem državnem ozemlju; o tem obvestijo Komisijo. Če Svet v roku, določenem v prvem pododstavku ne sprejme odločitve, odločitev Komisije postane dokončna.

6.     Če Komisija meni, da je za ukrepe, sprejete po odstavku 3, treba podaljšati rok veljavnosti, poda predlog Svetu, ki o tem odloča s kvalificirano večino.

Člen 13

Sankcioniranje kršitev s strani države članice sedeža

1.   V primeru resne kršitve zakonodaje Skupnosti o cestnem prometu, storjenih ali ugotovljenih v kateri koli državi članici, pristojni organi države članice, v kateri je sedež prevoznika, ki je storil take kršitve, izdajo opozorilo in lahko med drugim naložijo naslednje upravne kazni:

a)	začasni ali trajni odvzem nekaterih ali vseh overjenih verodostojnih kopij licence Skupnosti;

b)	začasni ali trajni odvzem licence Skupnosti;

c)	denarne kazni .

Te kazni se potem, ko je bila izdana dokončna odločba in so bila izčrpana vsa pravna sredstva, ki jih ima prevoznik, določijo glede na resnost kršitve , ki jih stori imetnik licence Skupnosti, in ob upoštevanju skupnega števila overjenih kopij navedene licence, ki jih ima prevoznik na voljo za mednarodni promet.

2.   V primeru resne kršitve v zvezi z vsako zlorabo potrdil za voznike, pristojni organi države članice, v kateri je sedež prevoznika, ki je storil take kršitve, naložijo ustrezne kazni, kot so:

a)	odložitev izdaje potrdil za voznike,

b)	odvzem potrdil za voznike,

c)	postavljanje dodatnih pogojev za izdajo potrdil za voznike zaradi preprečitve zlorabe,

d)	začasni ali trajni odvzem nekaterih ali vseh overjenih verodostojnih kopij licence Skupnosti;

e)	začasni ali trajni odvzem licence Skupnosti;

f)	denarne kazni.

Te kazni se določijo ob upoštevanju resnosti kršitve, ki jo je storil imetnik licence Skupnosti.

3.    Če je v primeru iz člena 14(1) ugotovljena resna kršitev, pristojni organi države članice sedeža odločijo, katero kazen, od opozorila do začasnega ali stalnega odvzema licence Skupnosti , bodo naložili zadevnemu cestnemu prevozniku . Pristojnim organom države članice, 1 v kateri so bile kršitve ugotovljene, čim prej in najkasneje v treh mesecih od prejema obvestila o kršitvi sporočijo, katere od kazni, predvidenih v odstavkih 1 in 2 tega člena so bile naložene.

Če takih kazni ni bilo mogoče naložiti, navedejo razloge.

4 .    Odločba o začasnem odvzemu dokumenta (licence Skupnosti, potrdila za voznike, overjene kopije) določa:

a)	obdobje začasnega odvzema;

b)	pogoje za odpravo začasnega odvzema;

c)	primere, v katerih se licenca Skupnosti trajno odvzame, ker v obdobju, določenem v skladu s točko (a), niso bili izpolnjeni pogoji, določeni v skladu s točko (b).

5.   Pristojni organi upoštevajo vsako kazen, ki je bila naložena v drugi državi članici in zagotovijo, da so sankcije, ki so bile naložene zadevnemu cestnemu prevozniku, sorazmerne s kršitvijo ali kršitvami, za katere so bile kazni naložene.

6.   Pristojni organi države članice, v kateri ima cestni prevoznik sedež, lahko v skladu s svojo domačo zakonodajo sproži postopek zoper zadevnega cestnega prevoznika pred pristojnim domačim sodiščem. Pristojni organ države članice sedeža obvesti pristojni organ države članice gostiteljice o odločitvah, sprejetih v ta namen.

7.   Države članice cestnim prevoznikom zagotovijo pravico do pravnega sredstva zoper vsako upravno kazen, ki jim je bila naložena v skladu s tem členom.

Člen 14

Sankcioniranje kršitev s strani države članice gostiteljice

1.   Če pristojni organi države članice ugotovijo resno kršitev te uredbe ali zakonodaje Skupnosti o cestnem prometu, ki se lahko pripišejo cestnemu prevozniku nerezidentu, država članica na ozemlju, 1 na katerem je bila kršitev ugotovljena, pristojnim organom države članice sedeža čim prej, vendar najkasneje v enem mesecu od datuma dokončne odločbe, izdane po izčrpanju vseh pravnih sredstev, dostopnih prevozniku, kateremu so bile naložene kazni , predloži naslednje informacije:

a)	opis kršitve ter datum in čas, ko je bila kršitev storjena;

b)	kategorijo, vrsto in resnost kršitve;

c)	naložene in izvršene kazni.

Pristojni organi države članice gostiteljice lahko od pristojnih organov države članice sedeža zahtevajo, da uvedejo upravne sankcije v skladu s členom 13.

2.   Brez vpliva na kakršen koli kazenski pregon so pristojni organi države članice gostiteljice pooblaščeni, da naložijo kazni cestnemu prevozniku nerezidentu, ki je med opravljanjem kabotaže kršil to uredbo ali domačo zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti o cestnem prometu na njihovem ozemlju. Take kazni se naložijo na nediskriminatorni podlagi. Te kazni so lahko med drugim opozorilo ali, če gre za težko kršitev , začasna prepoved opravljanja kabotaže na ozemlju države članice gostiteljice, v kateri je bila kršitev storjena.

3.   Države članice cestnim prevoznikom zagotovijo pravico do pravnega sredstva zoper vsako upravno sankcijo, ki jim je bila naložena v skladu s tem členom.

Člen 15

Vnos v nacionalni register

Države članice zagotovijo, da se resne kršitve zakonodaje Skupnosti o cestnem prometu, ki so jih storili cestni prevozniki s sedežem na njenem ozemlju in za katere je katera koli država članica naložila kazen, ter naložene kazni po dokončni odločbi, izdani po izčrpanju vseh pravnih sredstev, dostopnih prevozniku, vnesejo v nacionalni register podjetij cestnega prevoza, ki je bil vzpostavljen v skladu s členom 15 Uredbe (ES) št. [ …] [o določitvi skupnih pravil glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika]. Vnosi v register, ki zadevajo začasni ali trajni odvzem licence Skupnosti, se v zbirki podatkov hranijo vsaj dve leti.

Poglavje V

Izvajanje

Člen 16

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu  (14).

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5a(1) do (4) in (5)(b) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok, določeni v členu 5a(3)(c), (4)(b) in (e) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

Člen 17

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o ustreznih ukrepih najkasneje v … (15) in v najkrajšem možnem času tudi o vsaki njeni nadaljnji spremembi.

Države članice zagotovijo, da se vsi taki ukrepi uporabljajo brez diskriminacije glede državljanstva ali kraja sedeža cestnega prevoznika.

Člen 18

Poročanje

1.   Države članice do 31. januarja vsako leto obvestijo Komisijo o številu cestnih prevoznikov, ki imajo na dan 31. decembra v prejšnjem letu licence Skupnosti, in o številu overjenih verodostojnih kopij, ki ustrezajo vozilom, ki so na ta datum v obtoku.

2.   Države članice Komisijo prav tako obvestijo o številu potrdil za voznike, izdanih v prejšnjem koledarskem letu, ter o številu potrdil za voznike, ki so 31. decembra navedenega leta v obtoku.

Poglavje VI

Končne določbe

Člen 19

Razveljavitve

Uredbi (EGS) št. 881/92 in (EGS) št. 3118/93 ter Direktiva 2006/94/ES se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljeni uredbi in Direktivo se štejejo za sklicevanja na to uredbo ter se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2009 .

---

(1)  Mnenje z dne 12. marca 2008 (še ni objavljeno v UL).

(2)  UL C […], […], str. […].

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2008.

(4)  UL L 95, 9.4.1992, str. 1. .

(5)  UL L 279, 12.11.1993, str. 1. .

(6)  UL L 374, 27.12.2006, str. 5.

(7)   UL L 368, 17.12.1992, str. 38.

(8)  UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(9)  UL L […], […], str. […].

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. .

(11)  UL L 33, 4.2.2006, str. 82.

(12)  UL L 235, 17.9.1996, str. 59.

(13)   UL L 375, 31.12.1990, str. 10.

(14)  UL L 370, 31.12.1985, str. 8.

(15)  12 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe.